BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
3
Data 26.05.2008broj 24
берзНИК
I vo predizborieto -investicii... investicii...
Vtorata nedela od predizbornata kampawa, pokraj vo-obi~aenite partiski tribini, govorni natprevari me|u po-liti~kite konkurenti, i sekako `e{kite prepukuvawa, vofokusot na javnosta najavi i za krupni investiciski zafa-
ti. Veruvale ili ne, pokraj tolku politika, top temi vo pi-{anite mediumi imaa tokmu najavite za vlez na krupnistranski investicii.- Francuzi }e vlo`uvaat 60 milioni evra vo Bunarxik;Ford, Reno,... }e vozat so makedonski delovi... Francuskafirma so grinfild -investicija vo Makedo-
ni ja. Toa se naslovi sokoi zapo~na nedelata.Vladinoto soop{teniedeka ministerot
VeleSamak
e vo zavr{nipregovori so francuskafirma za direktna in-vesticija vo slobodnataekonomska zona Bunar-xik, vnese doza na op-timizam i kaj bizniszaednicata i kaj gra|a-
nite. Spored najavataFrancuzite }e proizve-duvaat aluminiumskiglavi za motorite naford, reno,sitroen idrugi svetski poznatiavtomobili. Investi-
ci jata }e iznesuva 60milioni evra vo prvatafaza, a }e dostigne do100 mipioni za {est go-dini. Vo po~etokot }ese vrabotat 500 lica, aokolu iljada podocna,so koi }e se obezbediprihod od nad 200 mi-lioni evra vo naredni-te pet godini. Momen-talno vo zavr{na fazase pregovorite za vlezna ovaa investicija, pri{to konkurencija naMakedonija e edna odsosednite zemji. Ova }ebide prva francuskagrinfild-investicijavo Bunarxik koja }e na-pravi presvrtnica voprivlekuvaweto inves-ticii vo Makedonija.Dohodot {to planira da go ostavi firmata ovde iznesuvanad 300 milioni evra vo narednite pet do 10 godini, {to emnogu pove}e od Xonson kontrols ili Xonson Meti zaedno,iz javi ministerot Samak. Se e gotovo, samo potencijalniotinvestitor da ja izbere Makedonija!- Demir Halk banka go kupi kontrolniot paket - akciina IK banka. Vest koja go odbele`a prezemaweto na IKbanka od noviot stranski gazda. Bankata soop{ti dekapotpi{ala dogovor za proda`ba na nejziniot mnozinskipaket akcii na holandskata banka Demir Halk. EBOR i na-tamu }e bide zna~aen akcioner, so paket od 25 % od akcii-te. Od IK banka informiraat deka bankata Demir Halk eosnovana vo 1992 godina. Svoi filijali i ekspozituri imavo Holandija, Germanija, Belgija i pretstavni{tvo vo Tur-ci ja. Nejzinata aktiva se procenuva na okolu dve milijar-di evra. DHB e aktivna vo kreditirawe pravni i fizi~kilica, kako i plasmani na pazarite vo razvojot. Prezema-
weto }e se ostvari otkako dvete banki }e dobijat dozvolaod Narodnaga banka na Makedonija i od nadle`nite regu-latori vo Holandija.U{te eden golem investiciski zafat ja odbele`a mi-natata nedela. Iskra DD od Slovenija doa|a da investiravo Makedonija. Taa planira site podgotvitelni raboti dagi zavr{i vo tekot na godinava i najdocna do januari idna-ta godina da zapo~ne so izgradba na fabrika vo Bunarxik.Investicijata na Iskra }e se odviva vo dve fazi i oti voprvata faza }e se vrabotat stotina lu|e, a vo vtorata dokrajot na investicijata brojkata na vraboteni }e dostignedo 500. - Razlikata me|u Makedonija i drugite zemji voregionot e {to imate Vlada {to saka ne{to da napravi.Imame odli~no iskustvo so aktuelnata administacija kojadobro ja zavr{i rabotata i smetam deka i mnogu zna~ajnizemji na ova pole mo`at da u~at od vas, re~e [e{ok.Gledano niz prizmata na ekonomijata, nedelata kako{to zapo~na, taka i zavr{i so top vest za biznis zaedni-cata - oficijalizirawe na startot na novoformiranatamakedonsko izraelska kompanija Agrilend, koja po edna go-dina odol`uvawe, slu~ajno ili ne startuva pred izbori.Akcioneri vo novoformiranata kompanija Agrilend seVladata na Makedonija so 51 otsto akcii i 49% izraelskikapital. Kompanijata e formirana so osnova~ki kapitalod 1,5 milion denari (25 iljadi evra) i treba da pretsta-vuva direktna konkurencija na privatniot sektor vo trgov-ijata so zemjodelski proizvodi.Dogovorot so izraelskata kompanija, Soli grup LCD epotpi{an minatata godina, so {to prakti~no se oficija-lizira inicijativata za formirawe makedonsko-izrael-sko akcionersko dru{tvo {to }e go otkupuva vi{okot zem- jodelski proizvodi i }e gi plasira na stranskite pazari.Se predviduva deka so ovaa forma na proda`ba }e senapravi dobra marketing-promocija na makedonskite zem- jodelski proizvodi, kako {to se gradinarskite kulturi,potoa na mlekoto i mle~nite proizvodi, no i na prerabo-
tenite zemjodelski proizvodi, so cel organizirano da senastapi na prebirliviot nadvore{en pazar.Nedelava i agrobiznismeni od Kanada go skeniraat te-renot vo Makedonija za investicii vo oblasta na sto-~arstvoto. Tie na sredbata so ministerot za zemjodelstvo
Aco Spasenovski
poka`aa interes za investicii vo pro-izvodstvoto na govedsko meso.- Makedonija bi mo`ela da bide idealno mesto kade{to }e investirame vo pro-izvodstvo na govedsko meso.Zasega ne mo`am konkretno da ka`am kade }e gi naso~imeinvesticiite, no planirame da doneseme novi vidovidobitok vo va{ata zemja - re~e
Meno Kornelson
, agrobiz-nismen od Kanada.Koj re~e deka: znaeweto, prerodbata i sonceto ne raz-misluvaat za gra|anite...
Do sledniot ponedelnikMakedonka BaldazarskaGlaven i odgovoren urednik na
берзНИК
e-mail: berzNIK@interNIK.com.mk
Ete, pak od gotovo, veresija. Duri i nasajtot na Evropskiot parlament, provoka-
ciska gre{ka. Namesto makedonski, osamnaslavomakedonski jazik. Nikoj, ni ~ul ni vi-del, kako izve{tajot na
Erik Mejer
za na-{ata dr`ava, koj, iako vo detali dogovoreni izglasan, osamna na evropskiot parla-mentaren sajt so smeneto ime na jazikot nana{ata dr`ava!- slavomakedonski jazik. Iceli tri dena, evropjanite ja ~itaa- skan-daloznata gr~ka provokacija. Duri po in-tervencijata na MNR i na na{ata ambasada,ovoj atribut za govorniot jazik na Make-doncite e isfrlen i e vraten dogovoreniottermin - makedonski jazik.Ete, toa ti e narode. Dodeka ti gi pol-ni{ tribinite na politi~kite trka~i, idodeka go slu{a{ partiskoto licitiraweso dr`avnoto ime - kako i ednite i drugitese mavaat vo gradi so makedon{tinata, Gr-cite si rabotat i vredno i efektivno, zarne.... Dodeka Makedonija se zanimava so iz-bori, Grcija pravi se {to mo`e da gi urnena{ite pozicii vo EU, {to o~igledno i us-peva... Asimetri~en ili ne, sporot so imetona Makedonija, po se izgleda povtorno imagolema politi~ka dimenzija samo na doma-{en teren, poneseni od euforijata na pat-riotizmot, a nadvor se po staro - lobistitezadremaa, ili koj ne esapi. Kako sega stojatrabotite, na prezafatenosta na makedon-skite politi~ari so predizbornata kampa-wa, profiliraat gr~kite politi~ari. Ot-tuka i uveruvaweto na gr~kiot premier
Kostas Karamanlis
deka Grcija nema zacel da ja izolira Makedonija od EU i NATO,tuku smeta deka nejzinoto integrirawetreba da pridonese kon trajna stabiliza-
ci ja i razvoj i na regionot vo celina, e asi-metri~en so nivnite najnovi potezi...
Leave a Comment