BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
3
Data 28.04.2008broj 20
берзНИК
Holandskiot grant - znak na doverbavo Makedonija
* Vladata dobi u{te edno priznanie za uspe{novodenata reformsko-ekonomska politika, u{te ednapoddr{ka pred veligdenskite praznici - Dogovor zagrant za podobruvawe na investiciskata klima i up-ravuvawe so javniot sektor. Zna~i makroekonomskatastabilnost na Makedonija }e se potkrepi so grant odsedum milioni evra, obezbedeni od holandskata vladaza poddr`uvawe na proektot, finansiran od Svetskabanka. Spored ambasadorkata na Kralstvoto Holandi-
ja, Simon Filipini, nejzinata zemja go pomaga razvojotna mnogu zemji vo svetot, no samo vo mal broj od nivpoddr`uva i makroekonomski proekti. - Toa {to zem- jata dobiva makro poddr{ka e znak na doverba kon nea,istakna ambasadorkata Filipini. Patem, taa im pora-
~a na Svetska banka i na ministerot
Slaveski
umnoda gi potro{at dodelenite sredstva.Ministerot Slave-ski, vo zank na uka`anatadoverba, informira{edeka sredstvata se ve}eproektirani vo tekovniotbuxet na prihodnatastrana. - Ovie proekti senaso~eni kon podobruva-we na investiciskataklima i zajaknuvawe naupravuvaweto i efikas-nosta na javniot sektor.Slaveski pojasni dekaeden del od parite odgrantot }e se koristat zapodobruvawe na investi-ciskata klima preku re-formi vo sudstvoto, pa-zarot na rabotnata sila,za jaknuvawe na finansi-skoto posreduvawe i su-pervizija i zajaknuvawena konkurentnosta na de-lovniot sektor. Vtoriotdel se odnesuva nazajaknuvawe so upravuva-weto so javniot sektor,kade se finansiraat re-formi na javnata admi-nistracija, reformi vozdravstvoto i procesotna decentralizacija.Pretstavnikot naSvetska banka vo Make-
donija,
Markus Repnik
,istakna deka pridonesot od ovoj dogovor e zna~itelen
i toj gi podr`uva klu~nite elementi na edna reform-
ska agenda. Spored nego, reformskata agenda koja sesproveduva vo ramkite na ovie proekti ve}e dalarezultati. - Vo septemvri minatata godina vo Izve{-
ta jot na Svetskata banka, Duing Biznis, Makedonija se
vbrojuva vo najdobrite zemji vo odnos na brzinata napodobruvawe na delovnata klima. Repnik istakna de-
ka Svetskata banka, zaedno so holandskata Vlada idrugi me|unarodni partneri }e ja poddr`uva Makedo-
ni ja na reformskiot pat i patot na evropskite inte-
gracii.* I Italijanskite investori, konstatiraa dekaMakedonija e interesna za investicii. Biznismen odovaa zemja e zainteresiran da izgradi hotel [eratonili Hilton vo Skopje. Ova go najavija italijanskitebiznismeni pri posetata na zemjava. Tie nojgolem in-teres projavile za energetikata, no i za investirawevo nedvi`nosti i vo `ivotnata sredina vo Makedoni-
ja.* Germanskata grade`na kompanija Hotkiv e istotaka zainteresirana da investira vo na{ava zemja,aerodromot vo Skopje, objavi Fajnen{l tajms doj~land,neposredno pred praznikot. Vesnikot, citiraj}i vla-dini izvori od Makedonija, poso~uva deka Hotkiv, kojve}e ima udeli vo aerodromite vo Tirana i vo Atina(kako i na aerodromite vo Sidnej, Budimpe{ta, Ham-burg i vo Dizeldorf), ima dobri {ansi da ja dobiezdelkata za makedonskite aerodromi. Spored planotna Vladata, koj neodamna be{e objaven i vo mediumite,najdobriot ponuduva~ treba da vlo`i 300 milioni ev-ra vo razvojot na trite aerodromi vo zemjava.* I gr~kite biznismeni, koi mora da priznaeme seedni od najgolemite investitori vo Makedonija se za-interesirani da prodol`i biznis sorabotkata me|udvete zemji. Da potsetime deka Grcija investira{eokolu 300 milioni evra i ostvaruva okolu milijardaprofit vo Makedonija. Ne veruvam deka gr~kite poli-ti~ari go izumija ovoj podatok koga mu zabranija naMAT da preletuva nad nivnata teritorija. Potoa, na-merno ili slu~ajno barierite se pojavija i pri tradi-cionalniot uvoz na makedonskoto jagne vo Grcija predveligdenskite praznici. [to mo`e da se o~ekuva pos-le seto ova... Se razbira kontraofanziva... E, sega imakedonskite gra|ani masovno gi otka`uvaat turis-ti~kite aran`mani za Grcija. Prvo drasti~no se otka-
`aa patuvawata za veligdenskite praznici, a se boj-kotiraat i letnite aran`mani. Spored procenkite,duri 80 otsto od na{ite gra|ani {to imaa namera daletuvaat vo Grcija, sega se otka`uvaat od takvataide ja. Situacijata gi ohrabruva pobornicite na bojko-tot na gr~kite proizvodi i kompanii vo Makedonija.Samo vo supermarketite na VERO, prometot e namalenza 15%. Tie go ignoriraat faktot deka 5,56 otsto odvrabotenite lica vo dr`avata se anga`irani vo kom-panii so gr~ki kapital.Ne deka so vakvata trgovska vojna nema da izgubi-me nie, no vo sekoj slu~aj Ju`niot sosed mu zgazna nadostoinstvoto ne samo na najobi~niot gra|anin, tuku ina onie poparajliite koi smetaj}i se za klasa tr~aa dapazart tokmu kaj na{ite sosedi.... Da ne zaboravimedeka na sekoj praznik , gr~kiot pazar be{e preplavenod makedonskite pazarxii... Site tamu gi prazneaportnomiwata. No, kako sega stojat rabotite, gubitni-ci }e ima i na dvete strani. Turisti~kite agencii voMakedonija, poradi otka`uvaweto na site aran`maniza Grcija, se vo zaguba od okolu polovina milion evra.Ne mo`at da si gi vratat parite, oti im gi uplatile nagr~kite partneri u{te pred nekolku meseci, kako ka-par za zakup na hotelski sobi i apartmani za letnataturisti~ka sezona,Od Asocijacijata na turisti~ki agencii velat akogi smetaat i zakupenite ~arteri za gr~kite ostrovi,{tetata od otka`uvaweto na aran`manite za Grcija bibila me|u tri i pet milioni evra.* Vojnata so ekonomski merki {to ja zapo~na Grcijagi involvira vo problemot i biznismenite. Poradi toaso ostri reakcii i protesna nota ispadnaa ne samo po-liti~kite vlasti, tuku situacijata se obide da jaamortizira i prviot ~ovek na biznis zaednicata voMakedonija. Pretsedatelot na SKM
Branko Azeski
,mu pi{a na svojot gr~ki kolega
Georg Kasimatis
odkogo pobara da se zazeme pred gr~kite vlasti da zap-
rat blokadite na makedonski proizvodi koi se izve-
zuvaat vo Grcija. Spored Azeski, poslednite slu~uva-
wa so evroatlantskite integracii, gi izneverile o~e-kuvawata na biznis zaednicata, no ne gi obeshrabrile
vo opredelbata ekonomijata da prodol`i da funkcio-
nira spored matricata na postignatite reformi kakovo odnos na NATO, taka i vo odnos na EU.
Do sledniot ponedelnikMakedonka BaldazarskaGlaven i odgovoren urednik na
берзНИК
e-mail: berzNIK@interNIK.com.mk
I vo predizborieto - pofalbi, poddr{ka,ohrabruvawa da se istrae na patot kon Evropa,iako ne sopnaa na patot za NATO. Site ne pod-dr`uvaat, samo nikoj ne mo`e da mu zastane napatot na na{iot ju`en sosed. Zemjata poradiko ja Makedoncite se najmnogu o{teteni, nas-tradani, rascepkani, i ne samo vo balaknskitegranici, tuku po{iroko. Toa mnogu dobro goznaat tokmu tie, koi, (ne ohrabruvaat i i dava-
at volja na Vladata da istrae) pred nas ednapesna peat, zad nas drugi politiki krojat... Se-kako, ova e moja teza. Mene mi li~i celata ovaarabota kako na laskawe, se e OK, arno amani{to ne mo`e da se stori bez dobrososedski-te odnosi. Samo ne znam od koga vo dobroso-
sedski odnosi spa|a i promena na sopstvenotoime... Ako ne se vika{?, ni{to od sosedstvo-to... Isto kako na reklamniot spot, ili - plas-ti~ni pari - ili ni{to od biznisot.... E toa tie demokratija vo civiliziraniot svet na gole-mite... Ili }e bide tie kako {to sakaat-demo-
kratski, ili }e bide pak, tie kao {to planira-at, samo so demokratska ekonomska vozdr`a-
nost, da ne re~am, tivka ekonomska blokada...No, kako i da e sega sme na mamec, vo ime na do-brososedstvoto, a za ater na golemite demo-
krati se trudime da gi realizirame `elbitekoi bi trebalo da donesat ekonomski napredokna Makedonija... E, pa, izdr`avme dolgo, pre-trpevme mnogu, sega ni fali malku diplomati- ja i da staneme del od umnata demokratija!...Zar blagodetot na ~ove{tvoto ne e vo blago-sostojbata na site narodi?...
Leave a Comment