BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
3
Data 21.04.2008broj 19
берзНИК
Privatnicite ne baraat mnogu pari -se pla{at od investicii i rizik
Makedonija izminatava nedela be{e doma}in namnogu me|unarodni finansiski institucii, stranskiinvestitori i dr`avnici. Pozitivni signali i ocen-ki, poddr{ka da se istrae vo pregovorite za imeto napatot kon Alijansata, da se prodol`at ekonomskitereformi, da se za~uva stabilnosta.... Iako Vladatani e vo ostavka, stranskite finansiski instituciioptimisti~ki nastroeni. Potvrda za toa pretstavu-vaat i nivnite ocenki: - Biznis klimata e zna~itelnopodobrena i doverbata na investitorite e zgolemena.Toa be{e zaklu~ok i na minatonedelnata Godi{nakonferencija na Makedonska berza. Pretstavniciteod regionalnite berzi konstatiraa deka padot naMakedonska berza ne e refleksija samo na poli-ti~kiot haos vo zemjava, tuku prelevawe na padot kojse slu~uva na regionalnitei svetskite berzi. Tie niprenesoa i del od svoiteiskustva za razdvi`uvawena pazarot na kapital vopozitivna nasoka, od koidel prenesuvame i vo ovojbroj na
берзНИК
.Ohrabruva~ki signali iod Svetska banka: Po biznisklimata i dano~nite re-formi, Makedonija e me|unajdobrite vo Evropa i sve-tot. Toa e del od pozitivna-
ta ocenka na potpretsedate-
lot na Svetska banka, [igeoKatsu i direktorkata zaJIE, Xejn Armitax, dadenana proletnata sesija naM
МФ
i Svetska banka, a nako ja prisustvuva{e i dele-
gacija od na{ata zem ja. -Makedonija dobi visokiocenki za sprovedeniteekonomski reformi i silnafinansiska i ekspertskapoddr{ka za nivno prodol-
`uvawe. Makedoni ja odi vo
dobra nasoka od aspekt naekonomijata i reformite, ezaklu~okot na vicepremie-
rot Zoran Stavreski posredbata so me|unarodnitemonetarci. Toj be{e doma-
}in i na delegacijata odEBOR, koi izminatava ne-dela bea vo dvodnevna poseta na Makedonija. I pot-pretsedatelot na Evropskata banka za obnova i razvoj
(EBOR), Varel Friman gi pozdravil reformite ikonzistentnite ekonomski politiki na Vladata i goizrazil interesot na EBOR za poddr{ka na finansi-raweto na proektite vo delot na transportot, energe-tikata i energetskata efikasnost, kako i na proektiso op{tinite za vodosnabduvawe i upravuvawe sootpadot.Na sredbata, kako {to informira Stavreski,bilo dogovoreno, EBOR da obezbedi 50 milioni evrakako dopolnuvawe na finansiskata konstrukcija zaProektot za izgradba i rekonstrukcija na regionalnii lokalni pati{ta so Svetskata banka, od koja ve}e seodobreni 70 milioni evra. So vakvata podgotvenostna EBOR se zgolemuva iznosot za izgradba na region-alni i lokalni pati{ta na 120 milioni evra, {to }eovozmo`i vo site op{tini da se izgradat pati{ta socel da se podobri vkupnata transportna infrastruk-tura vo Makedonija.
Prakti~no, infrastrukturata, aerodromite, ban-karskiot sistem, lokalnite biznisi, energetikata iproektite na javniot sektor, se klu~nite oblasti vokoi EBOR }e ja fokusira natamo{nata finansiskapoddr{ka vo Makedonija. - Makedonija ima golemapotreba od investirawe vo infrastrukturata i ener-getskiot sektor. O~ekuvame pokana za u~estvo vofinansirawe na najmalku eden ili mo`ebi pove}eva`ni proekti za renovirawe i izgradba na avtopati,za izgradba na novi kapaciteti za struja, prenosnisistemi i sistemi za podobra interkonekcija, re~eprviot potpretsedatel na EBOR, Varel Friman.EBOR e posebno zainteresirana za makedonskitepretpriema~i na lokalno nivo. Vo taa nasoka, kako{to istakna Friman, Bankata obezbedila dopol-nitelni kreditni linii za poddr{ka na malite isredni pretpi jatija. - Prioritet na Evropskatabanka se malite i sredni pretprijatija vo op{tinite,pretpriema~ite i nivniot razvoj. Pogolem del od ona{to go rabotime se proekti so privatni investitori,davame zaemi i drugu vidovi dolgoro~ni finansir-awa so cel da obezbedime stabilnost i kapital, koipak, na biznismenite }e im ovozmo`at da gi ispolnatsvoite delovni planovi i investicii, a so toa dastanat i pokonkurentni, ne samo vo Makedonija, tuku ina me|unarodno nivo, naglasi Friman.EBOR raboti i na konkreten proekt za poddr{kana privatniot sektor za privatizacija na aero-dromite, vo sferata na mikrofinansiraweto, kako ina jaknewe na lokalnite banki so cel pro{iruvawena nivnite dolgoro~ni portfolia za zaem.Portfolioto na EBOR vo Zapaden Balkan dostig-nuva tri milijardi evra od koi 20 otsto otpa|aat naMakedonija. Toa vo odnos na naselenosta, obemot naekonomijata i investiraweto po glava na `itel, kako{to re~e Friman, e dobro nivo.- Ova ne zna~i deka ne mo`eme ili ne sakame danapravime pove}e, no dosega postignuvawata vo Ma-kedonija se mo`ebi i podobri vo odnos na ona {to smego napravile vo drugite zemji od Zapaden Balkan,istakna Klaudio Vjecoli, direktor vo EBOR zaZapaden Balkan. Generalnata ocenka na EBOR e dekaprivatniot sektor vo Makedonija, poradi strav odinvestici i prezemawe rizici, ne bara mnogu pari.- Realizacijata, odnosno obemot na na{itedelovni aktivnosti vo najgolem del zavisi od poba-ruva~kata na kompaniite. Otvoreni sme za sorabotka,no odgovarame na potrebite na privatniot sektor.Zavisno od toa, vo nekoi ekonomii ili nekoi periodivr{ime pomalku ili pove}e delovni aktivnosti, re~eFriman.Potpretsedatelot na EBOR pri svojata poseta naMakedonija, se sretna so svoite delovni partneri,kako i so pretstavnici na kompanii, na dr`avniinstitucii i na me|unarodnata zaednica, a se sretnai so vicepremierot Zoran Stavreski so koj razgovara-{e za prodol`uvawe i zajaknuvawe na sorabotkata vonasoka na poddr{ka na ekonomskiot rast i razvoj naMakedonija.
Do sledniot ponedelnikMakedonka BaldazarskaGlaven i odgovoren urednik na
berzNIK
e-mail: berzNIK@interNIK.com.mk
- Makedonija nikako da se otrgne od po-liti~kite turbulencii, Prvo priznavaweto
na Kosovo, potoa vetoto za pokana vo NATO,sega predvremeni izbori... Politi~ka nabi-
ena agenda kako retko koja druga dr`avnapolitika, i zgora na se, moritoring naekonomskite reformi... [to e mnogu, mnogue... Za se e kriva Vladata... inflacija,bezrabotica, pad na Berzata. I minatatanedela konstatiravme deka taa e naj-~ustvitelna na politi~kite nedorazbira-wa...No, Vladata re{i da stavi kraj na vak-vite obvinuvawa... Po neuspehot za dobi-vawe pokana za ~lenstvo vo NATO, Vlada napremierot Nikola Gruevski, po nepolni dvegodini vlast, se raspadna predizvikuvaj}idopolnitelna nestabilnost me|u koali-cionite partneri. - Raspi{uvaweto pred-
vremeni izbori vo Republika Makedonija(zaka`ani za 1 juni) momentalno ne vlijae nanejziniot rejting (vo stranska valutaBB+/stabilno/B; vo lokalna valuta BBB- /stabilno/A-3), no ne o~ekuvame zna~itelnootstapuvawe od politi~kiot kurs {to epotreben za zapo~nuvawe na pregovorite za~lenstvo vo EU, ocenija
Standard & Poor's
,svetski poznatata nezavisna konsultantskafirma koja dava ocenki za kreditnite rejt-inzi. Kreditniot rejting na Makedonija epoddr`an od prudentnata makroekonomskastabilnost, niskata inflacija i stabilnifiskalni rezultati.... Pak stranskite pro-motori veruvaat pove}e vo nas od samitenie...
Leave a Comment