BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
3
Data 17.11.2008broj 49
берзНИК
Koj kako gleda: Razvoen ilirestriktiven buxet?
Makedonija - novoto ~udo na Evropa; Finansiskata kriza vo Makedonija zasega ograni~ena na realniot sektor; Najobemniot pred-log-buxet dosega od bezmalku 2,7 milijardi evra, klu~niot dokument od koj zavisi ekonomijata vo Makedonija, sega vo racete na parla-mentarcite. Ova se top vestite koi ja odbele`aa minatata nedela, a na koi veruvam retko koj makedonski gra|anin, ne navleguvaj}i vopobudite (kriti~ki ili pofalbeni), ostana ramnodu{en...Imavme mo`nost da pro~itame i prosledime brojni analizi, ocenki i komen-tari i toa ne samo od stru~ni lica, ekonomisti, finansieri, investitori, bankari, no mora da priznaeme, kako po obi~aj, najbrojni sekritikite i zabele{kite od politi~arite i sprotistavenite opoziciski parlamentarci...- Dodeka svetot se mobilizira i povikuva na {tedewe, makedonskata Vlada uporno vodi politika kako voop{to zemjava da ne ezasegnata od krizata... - Hrabro, no mnogu rizi~no. Buxetot, mo`ebi }e bide isplatliv, no mo`ebi ne. Vo mnogu kriti~ni vremiwa Vla-data go zgolemuva buxetskiot deficit i gi zadol`uva idnite generacii da go isplatuvaat dolgot {to sega }e raste poradi investicii-te. U~estvoto na deficitot vo bruto-doma{niot proizvod e premnogu visoko. Vaka ekonomskite eksperti go komentiraat vladiniotplan da gi zgolemi buxetskite rashodi v godina i so pove}e javni investicii da gi neutraliziraefektite od globalnata kriza, so cel da se pottikne ekonomskiot porast.- Vladata napravi rekordno golem buxet za 2009 godina za da bide pobogata taa, a gra|aniteposiroma{ni, komentiraa i od opozicijata, obvinuvaj}i deka vo dr`avnata kasa za v godina nemapari za sanirawe na posledicite od svetskata ekonomska kriza, kako i deka Buxetot za 2009 ekontradiktoren so izbornata programa na DPMNE.- Najavuvaa deka javnata potro{uva~ka }e janamalat do 33%. Namesto toa, najverojatno }e ja zgolemat do 39 %. Koga e kriza, ne se pravi raz-voen buxet. Site zemji vo regionot nosat restriktivni buxeti so pomali deficiti.Nasproti niv, ministerot
Trajko Slaveski
, kategori~ki otfrla deka Makedonija e vo re-cesija. Spored nego, nara~kite za izvoz vo nekoi sektori se namaleni, {to o~ekuvano }e ja za-bavi ekonomskata aktivnost vo istite. No, zgolemenite investicii vo infrastrukturata vo us-lovi na finansiska kriza se potrebni za da se odgovori na recesiskite pritisoci vo ekonomija-ta. Vakvata teorija na za`ivuvawe na stopanstvoto so zgolemuvawe na javnata potro{uva~ka voinfrastrukturnite proekti, poznata i kako Kejnsonova, na Velika Britanija ve}e edna{ i uspea,poradi {to pretendiraat da ja primenat i za izlez od sega{nata finansiska kriza.Tokmu efektite na globalnata finansiska kriza vrz makedonskiot finansiski sistem irealnata ekonomija i merkite {to nadle`nite institucii gi prezele i }e gi prezemat za nadmi-nuvawe na eventualnite nepovolni sostojbi, bea tema i na sednicata na sobraniskata Komisijaza finansirawe i buxet na koja se sobraa i prvite lu|e na izvr{nata i monetarnata vlast, naKHV na Makedonska berza, kako i pretstavnicite na dvete stopanski komori na Makedonija.Zaklu~okot, o~ekuvan. Nitu edna zemja ne mo`e da bide imuna na globalnata kriza, pa nituMakedonija. No, ministerot za finansii i ovde so uveruvawe deka finansiskiot sektor uspe{-
no gi odbi prvite naleti. Iako priznava deka posledicite, iako so zadocnuvawe, sepak }e sepreleat vo realniot sektor. Tie ve}e se ~uvstvuvaat i vo proizvodstveniot i vo uslu`niot sek-tor, a nivnoto vlijanie direktno se manifestira vo proizodstvoto na rudi i metali, {to pak erazbirlivo, bidej}i nivnite ceni padnaa na svetskite berzi... No, zatoa pak bankarskiot sektor,kako {to veli toj, se poka`a otporen na finansiskta kriza, od pri~ina {to bankite voMakedonija se dobro kapitalizirani, i najmnogu se potpiraat na doma{nite depoziti i raspo-lagaat so zna~itelna likvidnost, {to e bazi~en faktor da mo`e da prodol`at so kreditirawei da odgovorat na baraweto na svoite {teda~i.Sepak Slaveski uveruva deka Vladata ima mehanizmi vo 2009 godina da odgovori na prob-lemite koi mo`at da se pojavat, no istakna deka ne se predviduva finansiska poddr{ki na od-delni kompanii, dodavaj}i oti }e bide napraveno se gra|anite da bidat za{titeni. Kako? Toaotvora prostor za {iroka diskusija...I guvernerot na NBRM,
Petar Go{ev
, oceni deka bankarskiot sistem vo zemjava e visokostabilen i deka rizicite od globalnata kriza vo zemjava doa|aat preku realniot sektor, koi nemo`e lesno da se kvantificiraat. - Mo`e da se amortizira del od tie posledici, no ne mo`ese. Toa zavisi od toa kolku }e trae finansiskata kriza, istakna Go{ev. Dodeka bankite vo Ma-kedonija se potpiraat na sopstveni izvori na sredstva, odnosno 73% se depoziti, a samo 11% senadvore{ni sredstva, preku koi vsu{nost sme izlo`eni na krizata, no poradi soodnosot toa nebi trebalo da gi pogodi mnogu. Spored guvernerot, depozitite na naselenieto se bezbedni i odstrana na bankite koi se sposobni da odgovorat na site pobaruvawa na {teda~ite, kako i od strana na dr`avata.Me|utoa, posledicite vo relniot sektor se ve}e o~igledni, tvrdat od komorite na stopanstvenicite. Golem broj na otpu{teni ra-botnici poradi namalen obem na proizvodstvo, otka`ani dogovori, namalen izvoz. Dopolnitelen problem pretstavuva i naplatatana ispora~anoto, poradi {to firmite }e ja zgolemat svojata zadol`enost. Od ovie pri~ini, pretstavnicite od stopanstvoto smetaatdeka Vladata treba da pomogne ne finansiski, tuku preku namaluvawe na obvrskite kon dr`avata.I dodeka kopjata na doma{en teren se kr{at okolu opravdanosta na buxetot i potrebata da se prezemat za{tini merki od napliv-ot na finansiskata kriza,na drugiot kraj na zemjinata topka Makedonija pretstavena kako novoto ~udo na Evropa i kako zemja na ITeksperti. Vladin tim predvoden od premierot
Nikola Gruevski
, na Biznis forumot vo ^ikago i na forumot vo San Francisko japretstavi zemjata kako uspe{na biznis destinacija. Toj gi povika amerikanskite biznismeni da investiraat vo Makedonija, zatoa {to,sega e vo edna od najdobrite fazi za privlekuvawe stranski investitori, pritoa naglasuvaj}i gi komparativnite prednosti na na{atazem ja za nivnite idni investicii... A, dali kako takva ne gledaat poznatite amerikanski giganti, Intel, Hjulit Pakard, Orakl...
Do sledniot ponedelnikMakedonka BaldazarskaGlaven i odgovoren urednik na
берзНИК
e-mail: berzNIK@interNIK.com.mk
- Vladata podgotvi najobemen buxet vo is-torijata na zemjava. Toj te`i 2,7 milijardi ev-ra. Toa zna~i deka vlasta v godina }e potro{i300 milioni evra pove}e otkolku godinava.Pove}eto od sredstvata, odnosno, duri ednapetina se predvideni za kapitalni investiciivo patnata i `elezni~kata infrastruktura,energetikata, obrazovanieto, kulturata, in-formati~koto op{testvo, a restriktivno tro-{ewe e predvideno kaj stavkite {to se nepro-duktivni, kako {to e za stoki i uslugi.Spored predlog-buxetot, za kapitalniteinvesticii se odvoeni 500 milioni evra, koivleguvaat i vo deficitot i go zgolemuvaat zaeden procenten poen. Predvideni se 4,2 mili- jardi denari za subvencii na zemjodelskiteproizvoditeli, 20 milioni evra za izgradba napove}e patni pravci vo dr`avata, za izgradbana magistralni pati{ta - 10 milioni evra iisto tolku za izgradba na `elezni~kata prugaod Koridorot 8, za obrazovanieto 18,2 milionievra. Za izborite se planirani 400 milionidenari, i u{te tolku za zatvorawe na dolgovi-te na javnite zdravstveni organizacii.Vo vkupnite prihodi najgolemiot del, 59%,se planirani od dano~nite prihodi, koi pak sepredvideni na povisoko nivo od 9,3%.Proektiraniot deficit, koj e isto takapostaven na najvisoko nivo dosega od 2,8% odBDP, }e se finansira so stransko zadol`uva-
we, kako {to se krediti od Svetska banka, do-ma{no zadol`uvawe preku izdavawe dr`avnihartii od vrednost i drugi formi na zadol`u-
vawe. Vo isto vreme treba da se odr`i makro-ekonomskata stabilna i da se postigne eko-nomski rast od 5,5 procenti, a inflacijata dabide 3, 5 procenti.
Leave a Comment