Piranski zaliv je naš

PIRANSKI ZALIV JE LAHKO SAMOPIRANSKI

Tudi kamni pri

č

ajo, da Salvore ali Savudrija (in morje vmes)pripadata Piranu

Bert Pribac

Mag. bibliotekarstva, (Mlib. University of NSW, Sydney 1979)Spri

č

evalo avstralskega bibliotekarskega združenja (LAA), 1968 Absolvent primerjalne književnosti na ljubljanski univerzi 1959 Maturant koprske gimnazije 1955V Avstraliji preživel 43 let.

Sergaši, Junij in Julij 2009

2

Vsebina:

PIRANSKI ZALIV JE LAHKO SAMO PIRANSKI...........................................................................1 Vsebina:..........................................................................................................................................2 Pojasnilo bralcem............................................................................................................................2 1. Kadar kamni spregovorijo........................................................................................................3 2. Evropi se ne mudi....................................................................................................................4 3. Istra in Piranski zaliv niso nikoli bili hrvaški..........................................................................4 4. Razna štetja v Istri...................................................................................................................5 5. Hrvaški apetiti po Istri.............................................................................................................6 6. Po vojni: vse do Mirne pod upravo Kopra................................................................................7 7. Izgubljene pogajaske priložnosti..............................................................................................8 8. Pomanjkanje državotvornega in zgodovinskega

č

uta................................................................9 9. Hrvaške koristi od slovenskih žrtev.......................................................................................10 10. Eksodus Lahov ali Italijanov iz Istre......................................................................................11 11. Iskanje možnosti za dogovor..................................................................................................12 12. Držati blokado in potrpeti......................................................................................................13 O piscu te razprave:.......................................................................................................................15

Pojasnilo bralcem

To razpravo sem napisal, ker sem zaskrbljen za usodo Slovenske Istre in za pravi

č

ne odnose znašo sosedo Hrvaško. Problemi pripadnosti Piranskega zaliva in slovenskega suverenega dostopa doodprtega morja so vznemirili, ne samo politike in novinarje, ampak tudi mnogo preprostih ljudi. Neponujam rešitev temve

č

ozadja, možnosti in informacije za naše pogajalce in javno mnenje.Sem staroselski Istran, Šavrin in Slovenec rojen januarja leta 1933 tu v šavrinski Istri. Po vojnisem tam v poznih 50. letih bil skoraj tri leta uradni jugoslovanski tolma

č

pri Razmejitveni komisiji zItalijo in imam dolo

č

ene spomine ter izkustva o tej tematiki. Je pa dobršen del te razprave tudi poskusosvežitve zgodovinskega spomina na

č

ase in peripetije, ko je Slovenija po tiso

č

dvesto letih spetprišla do morja in ko so veliki narodi in nasilni mali narodi mešetarili in preplavljali to našo brižnoIstro milo…

3

1. Kadar kamni spregovorijo

V stavbi ob

č

ine Piran, nad pregibom prvega stopniš

č

a, ki vodi iz pritli

č

ja, je nalevi strani vzidana kamnita ploš

č

a, na kateri švicarski državljan grof Antonio Cacciazapuš

č

a ali podarja ob

č

ini Piran svoja posestva v Salvore (Savudriji). Vklesano jenaslednje sporo

č

ilo:

Foto: Bert Pribac, Piran, 15.7.2009

Kot mi je znano, se gornja oporoka ni nikoli preklicala in še velja, a piranska ob

č

ina ni uradno nikoliodstopila ali se odpovedala svojemu ozemlju. Razni obalni in republiški uradniki ter funkcionarji paniso vedno imeli državotvornega in nacionalnega ob

č

utka za te zadeve. Mnoga naselja prekoDragonje so bila brez potrebe in brez kake pogodbe kar prepuš

č

ena Hrvaški ali od nje protipravnozasedena. Tudi o tem bom razpravljal.