Datum: 18.7.

2012

Dr. Gregor Virant predsednik Dravnega zbora

Zadeva: Pisno poslansko vpraanje V skladu z 240. in 248. lenom Poslovnika Dravnega zbora vam posredujem pisno poslansko vpraanje v zvezi s predvidenim intenzivnim rpanjem plina s tehnolokim postopkom hidravlinega drobljenja teko dostopnih kamnin, ki ga naslavljam na ministra za kmetijstvo in okolje, Franca Bogovia in ministra za infrastrukturo in prostor, Zvonka ernaa. S spotovanjem!

Dr. Lszl Gncz poslanec

V prilogi: pisno poslansko vpraanje

PISNO POSLANSKO VPRAANJE V zvezi z metodo hidravlinega drobljenja oz. metodo fracking, ki ga elijo izvajalci uporabiti za pridobivanje plina na petiovskih in entibskih poljih v Prekmurju, sem vama na zadnji seji Dravnega zbora postavil ustno poslansko vpraanje. V vajinih odgovorih je bilo veliko nedoreenosti (ki jih tudi sama priznavata), tako zaradi slabega poznavanja omenjene metode v Sloveniji oz. na obmoju Evropske unije nasploh in tudi zaradi vajinih izraenih dvomov v zvezi z njo. Kasneje je bil na pisno poslansko vpraanje kolega mag. Dejana idana na to temo posredovan podoben odgovor. Podobno je na vpraanje upana Obine Lendava odgovorila tudi Agencija Republike Slovenije za okolje. Zato vaju ponovno spraujem ali ne bi bilo smotrno v asu analize oz. pridobivanja podatkov na tem podroju tudi v Sloveniji uvesti moratorij? Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, kot ugotavljate tudi sami, glede investicije pridobivanja plina po metodi hidravlinega drobljenja v Prekmurju, ne razpolaga s konkretnimi podatki. Na Agenciji Republike Slovenije za okolje nimajo vloge investitorja za izdajo okoljevarstvenega soglasja skladno z Uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je potrebno izvajati presojo vplivov na okolje. Uredba sicer doloa, da je presoja vplivov na okolje obvezna le v primeru, ko koliina narpanega plina presega 500.000 m3/dan. Kljub temu menim, da je glede na vse nastale nejasnosti in tveganja v zvezi s konkretnim projektom sklicevanje pristojnih organov na ta kriterij le nekoliko neutemeljeno. O upravienih dvomih lahko govorimo tudi zaradi opozoril Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane Evropskega parlamenta. Ta v zakljukih obravnave tudije "Vpliv pridobivanja plina in nafte iz skrilavca na okolje in zdravje ljudi" navaja pomanjkanje primerne zakonodaje drav lanic, ki bi obravnavale takne rudarske dejavnosti ter njihov morebiten vpliv na okolje. Sicer je hvalevredno, da elite bodoe ukrepe Ministrstva za kmetijstvo in okolje usklajevati s smernicami, ki se pripravljajo na evropski ravni, vendar v konkretnem prekmurskem primeru to ni dovolj. al Agencija Republike Slovenije za okolje v zvezi s potencialno spornim projektom ne razpolaga s podatki o vplivih na okolje in kot navajajo glede tega e niso izdali nobenih dovoljenj. Iz odgovora omenjene ustanove Obini Lendava jasno sledi, da na osnovi veljavne zakonodaje naslovni organ ne more ugotavljati, ali je nameravani poseg sprejemljiv za okolje ali ne, dokler stranka (izvajalec) sama ne zane upravnega postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja z vloitvijo zahteve. Omenjeno je e na splono zelo zaskrbljujoe, v tem konkretnem primeru pa e toliko bolj, ker s strani izvajalca tovrstnih aktivnosti zelo verjetno ne bo. V okviru zadnje seje Sveta Pomurske madarske samoupravne narodne skupnosti so predstavniki izvajalca zatrjevali, da je metoda fracking primerna za pridobivanje plina na prekmurskih plinskih poljih oz. v t.i. panonskem prostoru. To pa glede na navedene dvome in nedoreenosti nikakor ne zadovolji prebivalce tamkajnjega okolia, lokalne skupnosti in drugih organizacij, ki utijo odgovornost za bodonost prebivalstva in zdravega okolja. Omenjeno potrjujejo nenehni pozivi posameznikov in ustanov, ki upravieno zahtevajo naj pristojni dravni organi oz. ustanove podajo jasno stalie v zvezi s spornim projektom. Ponovno poudarjam, da nikomur ni v interesu zaustavljati oz. ovirati rpanje plina, e posebej v danih gospodarsko-finannih okoliinah. Zagotavljanje zdravja prebivalstva in pravica do istega okolja in vodnih virov pa mora biti prva prioriteta slehernega od nas, predvsem pa pristojnih obinskih in dravnih organov. Zato na problem upravieno konstantno opozarja tudi Obina Lendava.

Tako ponovno spraujem ali vlada glede na izraene dvome konkretno razmilja o bolj poglobljeni analizi problematike celotnega projekta in o morebitnih ukrepih? Ali ne bi bilo morda do pridobitve nujnih informacij in stali v zvezi s tem bolj upravieno uvesti moratorij, tako kot so to v nai iri regiji storile tudi druge drave?