Welcome to Scribd, the world's digital library. Read, publish, and share books and documents. See more
Download
Standard view
Full view
of .
Save to My Library
Look up keyword
Like this
2Activity
0 of .
Results for:
No results containing your search query
P. 1
Silvia Federici - Razvrednotenje dela žensk

Silvia Federici - Razvrednotenje dela žensk

Ratings: (0)|Views: 133 |Likes:
Published by Kupca
Življenje na dotik, izdaja EPK 2012
Življenje na dotik, izdaja EPK 2012

More info:

Categories:Types, Brochures
Published by: Kupca on Jul 21, 2012
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

06/30/2014

pdf

text

original

 
0607
 
V okviru Evropske prestolnice kulture bo med15. septembrom in 10. novembrom na ulicah
Maribora zaživelo mobilno razstavišce WhiteNoise, nagrajeni umetniški projekt arhitektur
-
nega biroja Soma. V razstavišcu si bo mogoce
ogledati izbrana dela avstrijskih partnerjev inprogram Kulturnih ambasad, hkrati pa odpira-
mo vrata tudi za vaše predloge.Najširši krog kulturnih ustvarjalcev iz Ma
-
ribora in regije, vkljucno z izobraževalnimi
institucijami, fakultetami in ljubiteljskimi
kulturnimi društvi, vabimo, da pošljejo svoje
vsebinsko elaborirane predloge najkasnejedo 23. 7. 2012 na naslov zavoda, z obveznim
pripisom »NE ODPIRAJ – White Noise«.
(Vec o razpisu si lahko preberete nawww.maribor2012.eu inwww.zivljenjenadotik.si. )
ROK PRIJAVE: 23. julij 2012.
WHITE NOISE
VABILO K PODAJANJU
PREDLOGOV KULTURNIHPROJEKTOV
 
UVODNIK
V
preteklih dneh, ko vesolje praznuje menda 13,7 milijar-de let, smo bili priče razglasitvi enega najpomembnej-ših odkritij v zadnjem času, mogoče celo veliko več. Zrazglasitvijo »velike verjetnosti«, da so odkrili Higgsov bozon,ki je star toliko kot vesolje samo, je dobila svoj »obraz« še za-dnja od ključnih sil v sliki standardnega modela vesolja, masain posledično gravitacija. Kako in na kakšne načine bo to kul-turno dejstvo par excellence »predrugačilo meje možnega«,bodo verjetno videle in doživele šele generacije za nami.Manj usodna za človeštvo, zato pa nedvomno pomembnejšaza malo mesto na obrobju trnovskega gozda, je bila razglasitevUnescove komisije, ki je vpisala idrijsko naravno in kulturnodediščino na svoj seznam svetovnega pomena. Tudi posledicetega kulturnega dejstva bodo v celoti zaobjele šele generacijeza nami, vendar pa za razliko od bozona poznamo zgodbo innekatere zelo konkretne ter otipljive aplikacije, ki izrisujejokonture prihodnosti, že zdaj.Začnimo zgodbo spet pri Higgsovem bozonu, ki je star tolikokot vesolje samo. Naša Rimska cesta, ki je le ena od milijardgalaksij v opazljivem vesolju (galaksije imajo od deset mili- jonov pa do bilijona zvezd), je nastajala pred približno 13,6 ±0,8 milijardami let. Zemlja naj bi se oblikovala pred pribli-žno 4, 57 milijardami let. Najstarejši osilni ostanki mikro-bom podobnih enot izvirajo iz časa pred 3,5 milijardami leti.Idrijsko rudišče je nastajalo nekje med 248 in 202 milijonaleti. Pred približno 200.000 leti se je v Ariki razvil Homosapiens. Starost najstarejšega doslej odkritega kulturnegapredmeta na svetu, neandertalske piščali, ki je bila odkrita vneposredni bližini rudišča, je ocenjena na 50.000 do 60.000let, kar je – mimogrede – začetke glasbenega ustvarjanja naglobalni ravni pomaknilo za 10.000 let proti začetku. »Spo-min« zahodne civilizacije sega dobrih 2000 let nazaj, zgo-dovina Idrije kot mesta oziroma odkritje živega srebra ima500 letno brado. Ženske, homo sapiensi brez brad, so prinas postali politični subjekti pred 67 leti. Država Slovenija jestara 22 let, karta idrijskega rudišča, ki je zakrivilo nastanekmesta, 500 letne kulturne dediščine in simbolno limitiralov vpis na svetovni spisek najpomembnejše svetovne dedišči-ne, pa dobro leto. Slika oziroma podoba rudišča je življenjskodelo mojega očeta, ki je v ta namen bistveno dodelal »geolo-ško slikarsko tehniko«.Za mesto, kot je Idrija, z inrastrukturo, ki je seštevek nemo-gočega terena in pravila, da se v tej državi pogoji slabšajopremo sorazmerno z oddaljevanjem od prestolnice, pomenito dejstvo novo poglavje. Epska zgodba mesta, ki ima prologmorda v neandertalski piščali, bi se lahko začela spreminjati vtežo oziroma ječo. Lahko bi začela maličiti sedanjost na računneverjetne preteklosti, ožiti manevrski prostor sedanjosti inzapirati izhode v različne možne prihodnosti. Ko malo mestozapre 500 letno identitetno zgodbo, lahko – onkraj BDP-ja –zamrzne v času. To se ni zgodilo. Idrija je nekaj, kar bi se lahkokončalo kot rjasta provincialna zgodba, naredila za zgodboglobalnega pomena. Zgodbo je dobesedno dvignila v novokvaliteto. Mesto je s tem postalo del mreže, ki je sestavljenaiz 912 točk raztresenih po celotni zemeljski obli. Postala je ka-pilara v ožilju, po katerem vsako leto steče več kot 0,6 % vsehturistov na svetu. Verjetno ni naključje, da na uradni Unescovistrani poleg samih seznamov najprej zagledate pd s pomen-ljivim naslovom: Managing Tourism at World Heritage Sites:a Prastica Manual or Word Herritage Site Maganers.Tretja zgodba, ki počasi dobiva konture kulturnega akta s po-tencialom, da predrugači meje možnega, je Maribor. Ne vem,ali je to »bučen način«, vsekakor sem osebno prepričan, da bomogoče vse dimenzije zgodbe Evropske prestolnice kulture,ki zapira svoj prvi polčas, izmeriti šele čez čas. Prav mogoče,da bodo posledice vidne šele naslednjim generacijam. Ne gle-de na odpor in cinizem, ne glede na stopnjo zanikanja, so tukajdejstva (nekaj si jih lahko ogledate na str. 6 in 7) in teh dejstev je iz dneva v dan več. Kakor koli je že videti stvar v vaših očeh,dejstvo je, da klinč iz degradacije na eni ter udobne vloge žr-tve na drugi, ki je Mariboru v veliki meri jemal sapo, počasipopušča. Dejstvo je, da se v prestolnici to poletje več govori ometropoli, kot v metropoli o prestolnici, in to ne zaradi hišnihpreiskav v enem ali drugem mestu, ampak zaradi dogajanja,scene in vzdušja. V času, ko kultura, znanost in šolstvo doži-vljata dezintegracijo, ko se po Evropi in pri nas pišejo raznorazne variacije scenarijev Puntinovih in Orbanovih mokrihsanj, sredi vsiljenega diskurza o varčevanju, se Maribor poča-si, vendar onkraj vsakega dvoma, pobira. Programske izjave,ki na papirju delujejo na prvo žogo in kar malo patetično, onovi identiteti mesta dobivajo realne podlage. Ne gre za to, da je EPK »prinesla« nove stvari, gre za pozornost, okus, kreativ-no samozavest, gre za to, da prestolnica dobiva iz dneva v danvse bolj relevantnega in organsko zaokroženega sogovornikav metropoli. Ne samo na obeh stadionih, ampak tudi na poljukulture, znanosti, umetnosti, utripa v mestu in v vsakem dru-gem smislu. Mogoče je to prvi korak iz monološke struktureprostora proti pravi dialoškosti. In dlje kot bo Ljubljana uspelazanikati ta dejstva, dlje kot bo vztrajala v svoji klepetavi samo-zadostnosti in v vseh samoumevnostih, ki jo krasijo, toliko večmanevrskega prostora in časa ima Maribor, da prek trojanskihkroov spusti prenjeno in artikulirano klouto.Ob polčasu nas torej zanikanje dejstev nikakor ne sme prese-netiti, saj, če parariziram Renato Salecl v zadnji Sobotni pri-logi, ki pararizira britanskega sociologa Stanleya Cohena, jezanikanje danes postalo tako vsesplošno, da se bo treba name-sto z vprašanjem, zakaj ljudje zanikajo, začeti ukvarjati z vpra-šanjem, »kdaj se zgodi, da ljudje ne zanikajo več, kdaj splohnekaj opazijo, kdaj se sploh zavedo pomena tega, kar vedo, terpredvsem, kdaj so pripravljeni nekaj storiti, in to za ceno oseb-nega tveganja«. In tega zadnjega sem osebno videl veliko večtako v Idriji, kot v Mariboru. ▪
POLČAS
Aleš Čar
Življenje na dotik
    f   o   t   o 
       P       I       G       A       C

Activity (2)

You've already reviewed this. Edit your review.
1 thousand reads
1 hundred reads

You're Reading a Free Preview

Download
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->