Welcome to Scribd, the world's digital library. Read, publish, and share books and documents. See more
Download
Standard view
Full view
of .
Look up keyword
Like this
2Activity
0 of .
Results for:
No results containing your search query
P. 1
Untitled

Untitled

Ratings: (0)|Views: 45|Likes:
Published by vladimir.mijatovic

More info:

Published by: vladimir.mijatovic on Aug 10, 2012
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

02/02/2013

pdf

text

original

 
 1
ZEMELJSKI PRITISKI
Napetosti v tleh
Napetost je
tenzor 
(6 neodvisnih komponent)Lo
č
i
totalne
in
efektivne
napetosti!
u
=
σ σ 
'
ali
u
+=
'
σ σ 
 Zgornji ena
č
bi poznamo pod imenom
“na
č 
elo efektivnihnapetosti” 
in ga lahko preberemo kot: Del napetosti v tlehprevzamejo zrna zemljine, del pa porna voda.
Č
e temeljna tla obremenimo, morajo temeljna tla nuditireakcijo obremenitvi.
Ravnovesje zagotavljajo totalnenapetosti.
Od lastnosti tal pa je odvisno koliki del tehnapetosti odpade na zemljino (efektivni tlak) in koliki delna porno vodo (porni tlak).Lastnosti zemljin so obi
č
ajno odvisne od napetostnegastanja (trdnost, stisljivost, prepustnost). Najve
č
kratpodajamo te zveze v odvisnosti od efektivnih napetosti.
Prvotne napetosti 
zaradi lastne teže tal:
=
 slojiii zz v
γ σ σ 
 
wwvv zz v
hu
γ σ σ σ σ 
==
 kjer je
i
γ 
prostorninska teža i-tega sloja,
i
 z 
njegovadebelina,
w
γ 
prostorninska teža vode in
w
h
višina vode.Kakšne pa so prvotne horizontalne napetosti v tleh?
2
v yy xxh
σ σ σ σ 
==
0
 
σ
V
σ
’ = k
H0
σ
V
σ
= k
H0
σ
V
 
Za teko
č
ine je zna
č
ilno, da so v njih napetosti v vsehsmereh enake, torej je
1
0
=
. Tako napetostno stanjeimenujemo hidrostatsko napetostno stanje.Za zemljine pa je zna
č
ilno, da je sorazmernostni faktor 
0
 v splošnem razli
č
en od 1 in odvisen od strižne trdnostizemljine, naklona površja tal, stopnje prekonsolidacijezemljine.Za vodoravna in normalno konsolidirana tla je Jakyugotovil, da je:
ϕ 
sin1
0
=
(1)kjer je
ϕ 
strižni kot zemljine. Za prekonsolidirana tla veljaena
č
ba:
( )
OCR
ϕ 
sin1
0
=
(2)
 
 3
 za teren, ki je nagnjen za kot
 β 
pa:
)sin1(
00
β 
 β 
+=
(3)Horizontalnim efektivnim napetostim v tleh pravimo tudi
zemeljski pritiski 
.
Č
e govorimo o naravnemunapetostnemu stanju v tleh pred gradbenimi posegi, ko nihorizontalnih premikov, take zemeljske pritiske imenujemo
mirni zemeljski pritiski 
, sorazmernostni koeficient
0
pa
koeficient mirnega zemeljskega pritiska
.Obi
č
ajne vrednosti
0
za razli
č
ne vrste zemljin:Vrsta zemljine
0
 nekoherentne zemljine 0.35 0.50normalno konsolidiranekoherentne zemljine0.50 – 0.80
 Aktivni zemeljski pritiski 
Zemljina za gradbeno konstrukcijo (na primer zapodpornim zidom) obremenjuje konstrukcijo z zemeljskimipritiski.
Č
e je konstrukcija toga (se ne podaja pritiskom) inpri izgradnji ni prišlo do nikakršnih horizontalnih premikov,na konstrukcijo delujejo že znani mirni zemeljski pritiski.Bolj pogosto pa uporabljamo bolj podajne podpornekonstrukcije in zavestno dopuš
č
amo dolo
č
ene deformacijeoziroma odmike konstrukcije od zaledja. V zaledjukonstrukcije se tedaj razvija neko telo, ki drsi proti kon-strukciji. V drsni ploskvi se ob premikih aktivira strižna
4
trdnost, ki povzro
č
i zmanjšanje zemeljskega pritiska nakonstrukcijo. Ko je strižna trdnost vzdolž nastale drsinepovsem aktivirana, je zemeljski pritisk na konstrukcijonajmanjši. Temu najmanjšemu možnemu zemeljskemupritisku, ki nastane tedaj, ko se konstrukcija zaradi pritis-kov dovolj premakne,
 pravimo aktivni zemeljski pritisk 
. Aktivni zemeljski pritisk predstavlja obremenitev gradbenihkonstrukcij, ki so vkopane v tla ali zasute z zemljino.
 W TNTE
ac
ϕ
E
a
T
c
T
ϕ
 W N
ϑ
a
H
a
 Iz zgornje slike lahko zapišemo dva ravnovesna pogoja:
0cossin)(:0 0sincos)(:0
=+= =++=
aacaaca
 N   N  E  X 
ϑ ϑ ϑ ϑ 
ϕ ϕ 
(4)
Č
e iz druge ena
č
be izrazimo normalno silo
 N 
in ta izrazvnesemo v prvo ena
č
bo, dobimo za rezultanto zemeljskihpritiskov
a
 E 
naslednji izraz:
( )
acaa aaaca
 E 
ϑ ϑ ϕ ϑ  ϑ ϕ ϑ ϑ 
coscostansin sintancossin
+=
(5)
 
 5
V slu
č
aju nekoherentnih tal se ena
č
ba poenostavi v:
 E 
aaaaa
ϑ ϕ ϑ ϑ ϕ ϑ 
sintancoscostansin
+=
(6)Za vsak naklon drsine
a
ϑ 
dobimo druga
č
en rezultat.Merodajna je seveda ekstremna, torej najve
č
 ja možnavrednost rezultante aktivnih zemeljskih pritiskov.
Č
e vgornji ena
č
bi upoštevamo še izraz za težo zemljine:
)90tan(
221
a
 H 
ϑ γ 
°=
(7)in poiš
č
emo ekstrem ena
č
be (6) glede na naklon drsine,se izkaže, da je naklon kriti
č
ne drsine:
245
ϕ ϑ 
+°=
a
(8)Vstavimo sedaj ena
č
bi (7) in (8) v ena
č
bo (6), uporabimotrigonometri
č
ne zveze in dobimo:
)
aa
 H  H  E 
22122221
45tan
γ γ 
ϕ 
=°=
(9)
a
imenujemo koeficient aktivnega zemeljskega pritiska:
)245(tan
2
ϕ 
°=
a
(10)Ena
č
ba v tej obliki velja le za primere, ki ustrezajo sliki 2:zid je vertikalen, zaledje horizontalno, med zidom inzemljino ni trenja.Izpeljali smo rezultanto aktivnega zemeljskega pritiska.Kako pa se pritiski razporejajo za steno? Ena
č
ba (9) pove,
6
da gre za linearno porazdelitev, v primeru nekoherentnezemljine torej po trikotniku: ena stranica trikotnika je višina, druga pa
a
 Hk 
γ 
. Ta druga stranica je torej zemeljskipritisk na globini
 H 
:
aa
Hk  p
γ 
=
(11)
H-
 Tudi ta ena
č
ba ima omejeno uporabnost: velja zahomogena tla (en sam sloj zemljine) brez kohezije.
Č
eželimo uporabiti ena
č
bo (11) za ve
č
slojna tla, moramoprodukt
 H 
γ 
nadomestiti z efektivnim vertikalnim tlakom,
č
e je pobo
č
 je nagnjeno, je potrebno upoštevati tudi nagibzaledja, pri koherentnih zemljinah pa pridobimo v ena
č
bi(11) še en
č
len. Navedimo celotno ena
č
bo, katere avtor jeRankin, brez izpeljave:
aava
c p
2cos
=
β σ 
(12)Koeficient aktivnega pritiska za primer nagnjenega zaledja je Rankin podal v obliki:
222
coscoscoscos
    =
ϕ ϕ  β  β 
a
(13)

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->