O POTI IZ KRIZE

Gradivo za novinarje, Ljubljana, 6. 9. 2012

Slovenija je v dolniki krizi, recesiji in ima visok strukturni javnofinanni primanjkljaj. Za odpravo teh treh problemov potrebuje kombinacijo treh sklopov ukrepov. Ti ukrepi morajo biti vodeni obenem in usklajeno. Kot nosilec ekonomske politike mora biti koordinator ukrepov Vlada Republike Slovenije, Dravni zbor pa ima pri tem pomembno vlogo. Odpravo dolnike krize nam omogoa moan izvoz dobrin oziroma zunanjetrgovinski preseek in tradicionalno velik obseg prihrankov. Slovenija letno ustvari 2 milijardi evrov neto prihrankov. V sedanjih razmerah nam ne preostane drugega, kot da usmerimo te prihranke v sanacijo dolnike krize. Tak ukrep predstavlja zaasen proti-krizni zakon, v katerem je opredeljena: 100% olajava pri davku od dohodka pravnih oseb in dohodnini za plasma prihrankov v delnice slovenskih sistemskih bank, zavarovalnic in v obveznice Republike Slovenije; sprostitev zakonske omejitve viine plasiranja sredstev finannega sektorja (bank, zavarovalnic, skladov ) v delnice slovenskih stratekih podjetij in v obveznice Republike Slovenije; obveznost gospodarskih drub v preteno dravni lasti, da plasirajo viek svojih sredstev v delnice slovenskih sistemskih bank, zavarovalnic in v obveznice Republike Slovenije; obveznost bank, zavarovalnic in pokojninskih drub preteno v dravni lasti ter paradravnih skladov, da vse premoenje plasirano na tuje kot kratkoroni kapital v doglednem roku (na primer: pol leta) povrnejo v Slovenijo; sprememba poslanstva paradravnih skladov, tako da bodo prvenstveno namenjeni odpravljanju dolnike krize na Slovenskem pomembno vlogo imajo lahko zlasti v dokapitalizaciji slovenskih stratekih podjetij; sprostitev omejitev prevzemne zakonodaje za gospodarske subjekte preteno v dravni lasti (banke, zavarovalnice, pokojninske drube, paradravne sklade, energetska, telekomunikacijska in druga podjetja ) kadar ti nastopajo v dokapitalizaciji slovenskih stratekih podjetij; obveznost vseh zavarovalnic, ki trijo razline zavarovalne produkte v Sloveniji, da del sredstev namenjenih rezervacijam plasirajo v delnice slovenskih sistemskih bank, zavarovalnic in v obveznice Republike Slovenije;

uvedba posebnega proti-kriznega davka na premoenje, ki ga imajo rezidenti Slovenije naloenega v davnih in regulacijskih oazah z davno amnestijo, e ta sredstva povrnejo v Slovenijo; ninost pogodbenih klavzul vezanih na ratinge kreditnih agencij za vse posle Slovenskih rezidentov.

Predstavniki Slovenije v organih EU in evroskupine morajo dati pobudo, da tudi EU sprejme uredbo o ninosti pogodbenih klavzul vezanih na ratinge kreditnih agencij za vse posle rezidentov EU. Slovenski dravi ne preostane drugega, kot da nadaljuje s plasiranjem zadostnega obsega depozitov v na banni sistem, da bo omogoena rast kreditne aktivnosti gospodarstvu. Te depozite mora ekonomska politika pogojevati s taknim poslovnim modelom delovanja bank v Sloveniji, da bodo slovenski trg gradile in ne razgrajevale. Pogoj mora torej biti rast obsega kreditov gospodarstvu. Po potrebi mora naa ekonomska politika ponovno dokapitalizirati paradravne sklade. Recesijo bomo morali odpraviti z: ukrepi na podroju delovanja finannega sistema v Sloveniji: (a) sprememba regulacije kreditne aktivnosti, tako da bodo stroje kapitalske zahteve za delovanje poslovnih bank uvedene postopoma; (b) veja dravna dokapitalizacija obeh sistemskih bank (sprememba dela sedanjih depozitov v navadne delnice), tako da bosta lahko omogoili nemoteno finansiranje donosnih projektov na Slovenskem; ukrepi na podroju moderne razvojne politike (rebalans rebalansa prorauna Republike Slovenije 2012, v katerem bo, enako kot v obdobju 2009 do 2011, vodena politika spodbujanja gospodarske rasti temeljee na znanju kot kljunem produkcijskem faktorju na postindustrijski fazi gospodarskega razvoja) ter gradbenimi projekti (drugi tir eleznike proge Divaa Koper, modernizacija Slovenskega eleznikega kria, 2 hidroelektrarni na spodnji Savi in 9 hidroelektrarn na srednji Savi, moderna cestna povezava Zasavja, Koroke, Bele krajine, severne Primorske in Koevja s slovenskim avtocestnim kriem) finansiranimi v javno zasebnem partnerstvu ob ustreznih cestninah, uporabninah, koncesninah, CO2 taksah, ceni elektrine energije in zakonski regulaciji prometa blaga tako da bo pomembneji del preusmerjen na eleznico.

Pri odpravljanju visokega strukturnega javnofinannega primanjkljaja moramo upotevati njegov nastanek: ni bila izvedena pokojninska reforma in nerazumno je bil odpravljen davek na izplaane plae, zniane so bile davne stopnje pri dohodnini ter dvakrat pri davku od dohodka pravnih oseb. Zato bo potrebno: izvesti pokojninsko reformo, za katero je dobro osnovo e pripravila prejnja vlada;

izvesti modernizacijo oblikovanja pla javnih uslubencev, tako da bodo odstranjeni vsi avtomatizmi in da se bo viina teh pla doloala obasno v pogajanjih med socialnimi partnerji indeksacija v obliki predpisanega obrazca (na primer vezano na inflacijo) ostane le pri doloanju ravni pokojnin; poveati davno disciplino (omejitev gotovinskega poslovanja, uvedba davnih blagajn, dokonanje modernizacije informacijskega sistema DURS in s tem postavitev osnov za boljo davno inpekcijo, preusmeritev vejega dela zaposlenih na carini v davno inpekcijo na terenu); odpraviti znianje stopnje davka od dohodka pravnih oseb in nove olajave na ta davek uvedene aprila 2012; sedanje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljia zamenjati z davkom na nepremino premoenje in na tej osnovi izvesti reformo finansiranja lokalne samouprave; takoj uvesti poseben krizni davek v obliki dviga obeh stopenj davka na dodano vrednost za 3 odstotne toke - priakovan uinek 567 milijonov evrov bo, ob 249 milijonih evrov poveanega javnofinannega priliva zaradi vijih stopenj troarin od 2009 dalje, skupaj dosegel 816 milijonov evrov in skoraj v celoti nadomestil 911 milijonov evrov izpada javnofinannih prihodkov zaradi nepremiljene davne reforme 2007.

Vije stopnje davka na dodano vrednost bo treba uvesti brez odlaanja zaradi problemov slovenskega gospodarstva nastalih po padcu pokojninske reforme. Ostali ukrepi za odpravljanje strukturnega javnofinannega primanjkljaja bodo nato omogoili postopno odpravo kriznega davka oziroma znianje stopenj davka na dodano vrednost. Skupaj z uvedbo kriznega davka bo treba zaititi minimalni standard tistih z najnijimi prejemki ter ustrezno prilagoditi viino socialnih pomoi, minimalno pokojnino in minimalno plao. Dodaten vir za finansiranje javnih izdatkov za ta namen je mono dobiti s spremembo davne osnove najvijega dohodninskega razreda (ta je bil z Zakonom o uravnoteenju javnih financ uveden zaasno in postavljen zelo visoko dobrih 69 tiso , pri emer je treba dodati e socialne prispevke ter splono davno olajavo).