PRILOGA 3

KONOPLJINA SEMENA IN

KONOPLJINO OLJE
KOT PREHRAMBENI ARTIKLI IN KOT ZDRAVILA

Skupina avtorjev: Dipl. Phys. Michael Karus, nova-Institut Dipl. Ing. Agr. Renate Huppertz, nova-Institut Dr. med. Franjo Grotenhermen, nova-Institut Dr. rer. nat. Helga Mlleken, Bergische Universitt Wuppertal Dipl. Biol. Petra Pless, Leson Environmental Consulting (USA) Dr. rer. nat. Gero Leson, Leson Environmental Consulting (USA) Avtorji druge, popolnoma predelane izdaje: cand. Oec.-Troph. Roland Peifer, Justus Liebig Universitt (Giessen) Dipl. Phys. Michael Karus, nova-Institut Avtorji tretje, predelane in dopolnjene izdaje: Dipl. Phys. Michael Karus, nova-Institut Dr. rer. nat. Gero Leson, Leson Environmental Consulting (USA) nova-Institut, Goldenbergstr. 2, 50354 Hrth, Nemija

Knjiga nasvetov
Izdajatelj: Nova - Institut, Goldenbergstrasse 2, 50354 Hrth, Nemija 3. izdaja 2003 Copyright 1998 by Verlag Die Werkstatt D-37083 Gttingen, Lotzestrasse 24a Vse pravice pridrane ISBN 3-89533-242-9 Nemka Biblioteka registrira to publikacijo v Nemki Nacionalni Bibliografiji; podrobni bibliografski podatki se lahko prikliejo iz Interneta preko www.dnb.ddb.de - prevod in povzetki iz originala v Nemini Zaloba: DIE WERKSTATT GmbH

Str. 1-2-3-4

V S E B I N A
Opomba: v tem prevodu so oznaene strani in njihovo tevilenje analogno nemkemu originalu, deli teksta so stlaeni na manj listov A-4 in so nekatere nepomembne slike ipd. izpuene. Zaradi spremembe formata gradiva so strani originala zdruene na enem listu prevoda tudi zdrueno otevilene -kar je nakazano v tukajnji "Vsebini". -Tukajnje gradivo obsega 42 fizinih strani prevoda -

Stran orig. Naslovna stran -zdrueni povzetki strani 1-2-34 ............................................................... Vsebina .......................................................................................................................... ..... Predgovor ....................................................................................................................... ..... 1 2 2.1 2.2 2.3 3 3.1 3.2 3.3 3.4 3.5 3.6 4 5 5.1 1-4 5-6 7-10

Zgodovina ............................................................................................................. 11-14 ..... Sestavine ............................................................................................................... 15 ..... Konopljina 15-19 semena .................................................................................................... Konopljino 19-23 olje .......................................................................................................... THC v konopljinih 23-26 ivilih ......................................................................................... Pomen konopljinega semena in konopljinega olja za loveko prehrano ................. Maobe in olja v prehrani ........................................................................................ Kemija maob in olj ................................................................................................ ivalske in rastlinske maobe .................................................................................. Esencialne maobne kisline ..................................................................................... Eikosanoidi (prostaglandini, prostaciklini, tromboxani, leukotrieni) ....................... Tokoferoli (vitamin E) .............................................................................................. Konopljino olje v sredstvih za nego koe in v kozmetiki ......................................... 27 27-32 32-34 35-36 36-42 43-46 46-48 49-52

Terapevtska uporaba konopljinega 53-54 olja ..................................................................... Medicinska podroja uporabe Gama-linolenske 55 kisline ........................................... Nevrodermitis ........................................................................................................ 55-58

5.2

5.3 6 7

.... Pred-menstrualen sindrom ......................................................................................... Revmatoidni artritis ................................................................................................... Diabetina nevropatija ............................................................................................... Medicinska podroja uporabe Alfa-linolenske kisline .............................................. Bolezni srnega krvnega obtoka ................................................................................ Kronina vnetja ......................................................................................................... Nadaljnja podroja uporabe za nenasiene maobne kisline ................................... Recepti z konopljinim semenom in konopljinim oljem ............................................

58 59 60 61 62-64 64-65 65-68 69-76

Literatura ............................................................................................................... 77-80 ....

O 80-81 izdajatelju ....................................................................................................................... .

Stran 5 - 6 Predgovor Konopljina semena spadajo brez dvomov med prehrambeno-fizioloko najbolj kakovostna semena oljnic oz. oljne plodove. e pred tisoletji se konopljina semena in konopljino olje uporabljata za loveko prehrano. e do Druge svetovne vojne je bilo konopljino olje eno od najbolj znanih rastlinskih olj. ele po 2. svet. vojni je prispela konoplja pod prepoved in sicer zaradi povsod po svetu razirjene Marihuana-prohibicije (prepovedi gojenja, predelave, prometa, uivanja ...). Od sredine 90-tih let slavi uporabna konoplja (siromana po vsebnosti droge) njen povratek kot ponovno rastoa surovina in vir zelo kakovostnih vlaken in semen. Znanost je odkrila visoko vrednost konopljinega semena ele v zadnjih letih in napoveduje konoplji danes eno prihodnost kot rastline za semena in olja. Ravno danes se ponujajo konopljina semena iz kontroliranih biolokih nasadov in hladno iztisnjena konopljina olja v prodaji naravnih izdelkov, trgovinah z zdravo hrano, lekarnah in trgovinami konopljinih izdelkov. Bili so razviti tevilni okusni izdelki katerih naraajoa priljubljenost razveseljuje: konopljini pekarski izdelki, konopljine testenine, konopljini-MsliRiegel (konopljini sadno-itni drobci) ali tudi konopljina okolada in konopljin sladoled z luenimi konopljinimi semeni ("Novi okus po orekih"). Prebujeno je zanimanje velikih na podroju prehrambenih izdelkov in e kmalu bomo lahko nali najrazlineje konopljine prehrambene izdelke tudi v supermarketih in v trgovinah na bencinskih rpalkah. Zaradi esar sta konopljino seme in konopljino olje tako dragoceni? Konopljino olje je posebno bogato z vekrat nenasienimi maobnimi kislinami (ca. 90%), ki so za loveki organizem ivljenjskega pomena. Tukaj je potrebno poudariti posebno esencialne maobne kisline, linolno

kislino (50-70%) in alfa-linolensko kislino (15-25%); ravno omega-3-maobna kislina alfalonolenska kislina se nahaja v samo malem tevilu jedilnih olj v tako velikem deleu (z tako visoko vsebnostjo). Na podlagi celotno stehtane sestave maobnih kislin, je konopljino olje eno od najbolj dragocenih jedilnih olj nasploh. Strokovnjaka za maobe Dr. Ulrich Strunz in Andreas Jopp sta zapisala v njuni aktualni knjigi "V dobri kondiciji s pomojo maob": "... za pravilno ravnovesje telesnih hormonov je potrebno uivati omega-6-maobe in omega-3maobe v razmerju 3:1. Toda, mi dobivamo 20-krat ve omega-6 maob. ... Razmerje omega6 proti omega-3-maobam v konopljinem olju je 3:1. Zaradi tega spada konopljino olje med vrhunske-omega-3-vire." (Strunz & Jopp 2002) Znanstveniki zveznega zavoda (nemkega) za raziskave itaric, krompirja in maob (mesto Mnster) in Martin-Luther-Universitt (mesto- Halle-Wittenberg) piejo v eni aktualni publikaciji: "Visoka vsebnost vekratno-nenasienih in nizka vsebnost nasienih maobnih kislin uvra konopljino olje za loveko prehrano med izredno zanimivo olje. e se primerja sestava maobnih kislin z drugimi jedilnimi olji, tedaj se pokae, da samo malo olj ima tako visoko vsebnost vekratno nenasienih maobnih kislin kot konopljino olje. ... Uivanje tega olja lahko ...... prispeva k temu, da spremenimo razmerje maobnih kislin ki jih uivamo, v tapravo smer." (Matthus et al. 2001) 15 do 20 gramov konopljinega olja zadostuje, da se popolnoma pokrije dnevna potreba enega loveka glede najpomembnejih esencialnih maobnih kislin. Vkljueno v dnevno uivanje hrane,

Stran 7 - 8 iti konopljino olje pred vrsto presnovno-arteriosklerotinih obolenj, obolenj oilja in preko tega zlasti obolenj oilja krvnega obtoka srca, katera pa se po aktualnih tudijah razlagajo med ostalim kot posledice previsoke vsebnosti nasienih in trans-maobnih kislin v prehrani. Toda, konopljino seme in konopljino olje predstavljata z temi sestavinami ne le prehrambenofizioloko posebno visoko kakovostno ivilo - obstaja dodatno cela vrsta terapevtskih uporab (aplikacij). Alfa-linolenska kislina kot omega-3-maobna kislina, ima uinke ki so primerljivi z ribjim oljem in se na podlagi tega lahko uporablja v terapevtske namene pri obolenjih obtoka krvnega oilja srca in kroninih vnetij. Posebno pozornost kot sredstvo za terapijo zaslui ena naslednja sestavina. Konoplja spada med popolnoma redke oljnice, katerih semena vsebujejo gama-linolensko kislino (GLA), in sicer 24%. Pomanjkanje gama-linolenske kisline, ki se ustvarja (proizvaja) pri zdravih ljudeh v telesu iz linolne kisline, lahko pripelje do tekih obolenj presnove (metabolizma). e torej v takih primerih uivamo gama-linolensko kislino, lahko vplivamo pozitivno na razlina bolezenska stanja. K temu tejejo neurodermitis, pred-menstrualen sindrom, revmatoidni artritis in diabetina nevropatija (postopno odmiranje ivnih okonin udov, posebno stopal ...) - toliko da omenimo najpomembneja podroja uporabe. S predloeno brouro elimo ponuditi prispevek, s katerim bi ponovno odkrili pomen konopljinega semena in konopljinega olja za loveko prehrano in zdravje. Ta broura ponuja informacije o zgodovini in sestavinah, daje izrpne in aktualne informacije o pomenu za loveko prehrano in za terapevtske namene. Zakljuni del z recepti ima namen da spodbudi apetit in pomaga bralcu pri kulinarinem uresnievanju prebranega gradiva.

Michael Karus

Jesen, 2002

Stran 9 - 10 1. ZGODOVINA Konoplja -kot rastlina, izvira iz Centralne Azije, kjer ta e danes raste kot divja, in je prispela prek prednje Azije v Evropo, Afriko in konno v Ameriko. Sledi gojenja konoplje se lahko zasledijo na Kitajskem vse nazaj-do 28. stoletja pred naim tetjem. Nekateri avtorji govorijo celo o kakih deset tiso let starem gojenju konoplje v "Osrednjem Kraljestvu", s imer bi naj bila konoplja ena od najstarejih gojenih rastlin lovetva. Zraven prosa in ria, so pomenila semena konoplje na Kitajskem enega od najpomembnejih plodov itaric. V 14. stoletju naega tetja so iz Kitajske prenesena prva pisna navodila o medicinski uporabi konopljinega semena. Redno uivanje konopljinega semena zagotavlja zdravo konstitucijo (zgradbo telesa) in dolgo ivljenje. Razen tega, konopljina semena so bila dajana (predpisovana) namensko ob menstruacijskih teavah, pri zaprtju, oz. pri nagnjenju k upoasnjenemu delovanju revesja, pri bolezenskem bljuvanju, pri zastrupitvah in pri grii (dizenteriji), obolenju z drisko. Semena, olje in rastlinski sok so bili uporabljani tudi zunanje za zdravljenje konih bolezni, bul, tvorov, razjed, lepre (gobavosti) in odprtih ran. Pri zastrupitvah z veplom ali pri izpadanju las so dajali (predpisovali) predvsem olje konopljinih semen. V Evropi se uporaba konopljinih semen lahko zasledi nazaj vse do antinih (starodavnih) asov. V 1. stoletju naega tetja, v Stari Griji in v Starem Rimu so se dajala konopljina semena in konopljino olje, kot tudi zvarki korenin, kot medikamenti za zunanje in notranje uporabe (zdravljenja). Konopljina semena so se uporabljala kot preizkueno sredstvo za zdravljenje (oskrbo) bolein v uesih, pogojenih z zamaitvijo ues. Ta semena naj bi tudi zavzeto pomirjala drobovje. Tudi iz ostalih delov Evrope je znana uporaba konoplje od zaetka naega tetja (let). Najdbe z plodovi konoplje na Poljskem (Krakau), v Porenju (Neuss) in Hessen-u (Butzbach) opozarjajo na to. Najraneje pisno imenovanje konoplje se nahaja v Capitulare Karl-a Velikega (okrog leta 800 po naem tetju).

Ljudje zgodnjega srednjega veka so uporabljali predvsem vlakna konopljine rastline, da bi iz njih pridobivali odporna zunanja oblaila in tehnine tekstilne izdelke kot so ladijske vrvi, konopci in jadrovina. Istoasno so se uporabljali hranilni plodovi konoplje kot ivila in za pridobivanje olja. V srednjem veku se ustrezno kopiijo najdbe konopljinih plodov kot (posmrtni) dodatki grobov; iz obdobja med 10. in 13. stoletjem se jih najde razen v Srednji in Vzhodni Evropi tudi v Angliji in na Norvekem. Celo v Vikinkem-Ladijskem grobu kraljice von Oseberg/Norveka so med (posmrtne) dodatke spadali plodovi konoplje prav tako kot tekstilni izdelki iz konopljinega prediva. Za medicinske namene v Evropi so bili do konca srednjega veka odloilni (merodajni) nazori zdravnikov iz asov antike, predvsem Galen, Plinius in Dioscorides, ki so veljali skozi mnoga stoletja kot nesporne medicinske avtoritete. Zato se nahajajo v knjigah zdravil vse do iztekajoega srednjega veka vedno znova namigi na uporabo pri boleinah v uesih in pri boleinah drobovja. Poleg tega se postopno pojavljajo nadaljnje monosti uporabe.

Stran 11 - 12 Hildegard von Bingen (roj. leta 1099) omenja v njegovi "Physika" konopljina semena kot sredstvo za blaitev bolein. Peter Schoofer (1485) je opozoril v njegovi Kruterbuch (Knjiga o rastlinah) na to, da se (naj) uporablja konoplja pri napetem trebuhu, vodenici, boleinah v analnem podroju in kot obli pri tvorih, razjedah in podkonih turih. Ta blai boleine ran, in zvarek iz njenih korenin in semen pomean z ronim oljem se uporablja za zdravljenje Erysipela, ene vrsti konega vnetja. V 15. stoletju so se v Angliji uporabljale emulzije iz konopljinega olja, raztopljenega v mleku, za blaenje tegob zaradi spolnih bolezni, pri spontanem (nehotenem) mokrenju (inkontinenca) in pri kaljanju. Po Nicholas Culpeper-ju (1616-1654), emulzija ali zvarek (konopljinih) semen blai boleine pri kolikah in mirnih (skritih) krvavitvah iz ust, nosu in drugih delih telesa. John Parkinson (1640), zelini zdravnik anglekega kralja, je priporoal konopljina semena pri suhem in vroem kalju in pri zlatenici. To blai boleine kolik in pomirja "telesne sokove v drobovju". V 16. stoletju obstajajo naravnost skoraj v vseh zelinih knjigah ilustracije (slike) in opisi konoplje. e se primerja zgodovinske medicinske uporabe z danes klinino raziskanimi in potrjenimi (primerjaj pogl. 5), tedaj se izkaejo pojasnitev-potrebna nesorazmerja (razkoraki). To je zaradi ene plati, ker pri ranejih uporabah konoplje pogostokrat ni bilo razloevano, ali je prilo do konkretnega uinka kot posledice maobnih kislin ali pa zaradi Cannabinoid-ov (primerjaj pogl. 2.3). Pri uporabah celotne rastline z cvetovi, listi in semeni, pa takno razlikovanje neko tudi sploh ni bilo mono. Danes znamo zelo natanno, kateri uinki izhajajo od visoko-kakovostnih maobnih kislin - za to naj bi (sploh) lo v tej knjigi -, in za katere uinke so odgovorni Cannabinoid-i. Glede te zadnje teme smo objavili knjigo "Cannabis kot zdravilo" (Cannabis als Heilmittel", Izdaja/Verlag Die Werkstatt 1999). Po drugi plati bi pa lahko bil vzrok za te razkorake osnovan tudi na tem, da razline zgodovinske uporabe e niso bile klinino preizkuene. Tukaj se odpirajo v prihodnosti zanimive raziskovalne naloge.

Nasad konoplje v Nemiji: Hia Dsse 1996 (Foto: Daike Lohmeyer, nova-Institut)

Stran 13 - 14 2. SESTAVINE

2.1 Konopljina semena Iz botaninega gledia gre pri plodu konoplje, pri konopljinem semenu, za oreh (oreek), ki je obdan z tenko, steklasto lupino (lusko). Hranilno bogata semena so obarvana rjavo do rnosivo, vasih tudi zeleno-sivo. Konopljina semena imajo premer kakih 3 do 4 mm in tiso-zrnteo 15-20g. Vsebujejo povpreno 28-35% maobe, 30-35% ogljikohidratov, 20-24% proteina in, v primerjavi z drugimi rastlinskimi ivili, visoko vsebnost B-vitaminnov (predvsem vitamin B1 in B2), vitamin E, kalcij, magnezij, kalij in elezo.

Koreninska epica Radicula (Koreniica) Perikarp

(Semenski meiek)

Sl. 1: Vzdolni prerez ez plod konoplje (Vir: Robert C. Clarke, Hanf, AT Verlag, Aarau, [CH])

Posodaprimordium Sprednji listnati sled karpel-a (plodnega lista)

Kotyledon-i -primarni listi klice semena Klinasto teme

Primarni listi Zadnji listnati sled karpel-a (plodnega lista)

Stran 15 Tabela 1: Analiza hranilnih snovi konopljinega semena in konopljinega olja

Na 100 gramov Konopljinega semena (neoluenega) 385 Kcal 94 g 20-24 g 28-35 g 3g 28 g 30-35 g 33 g 6g

Vsebnost energije Vsebnost suhe substance Protein (Beljakovina) Maoba - vsega, razlembo glej spodaj Nasiene maobne kisline Nenasiene maobne kisline Ogljikohidrati od tega balastne snovi Pepel

Konopljinega semena (oluenega) 560 Kcal 95 g 33 g 44 g 5g 39 g 12 g 5g 6g

Moka iz konopljinih semen (Moka oljne pogae) 260 Kcal 96,6 g 28,7 g 9,4 g ca. 0,8 g ca. 8,6 g 56,5 g 42 g 4,9 g

Vitamini:

Vitamin B1 (Thiamin) Vitamin B2 (Riboflavin) Niacin (Nicotinamid) Vitamin B6 (Pyridoxin) Vitamin E (Tokopherole)

Na 100 gramov Konopljinega semena (neoluenega) 0,9 mg 1,1 mg 2,5 mg 0,3 mg 3,0 mg

Dnevna potreba za odrasle (DGE-priporoilo) 1,1-1,4 mg 1,5-1,7 mg 15-18 mg 1,6-1,8 mg 12,0 mg

Spekter maobnih kislin: Nasiene maobne kisline (vsega) Palmitinska kislina (16:0) Stearinska kislina (18:0) Arachinska kislina (20:0) Behenska kislina (22:0) Nenasiene maobne kisline (vsega) Oleinska kislina (18:1 Omega-9) Linolna kislina (18:2 Omega-6, esencialna) Alpha-linolenska kislina (18:3 Omega-3, esencialna) Gama-linolenska kislina (18:3 Omega-6) Stearidonska kislina (18:4 Omega-3) Gadolenska kislina (20:1 Omega-9

Na 100 gramov Konopljinega olja 9-11 g 6-9 g 2-3,5 g 1-3 g < 0,3 g 89-91 g 10-16 g 50-70 g 15-25 g 2-4 g 0,4-2 g < 0,5 g

Dnevna potreba za odrasle

10 g 2-3 g

Stran 16 Proteini konopljinega semena Vsebnost proteina kopljinega semena znaa 20 do 24% in s tem se nahaja vije kot pri lanenem semenu (18%), toda ne tako visoko kot je to pri soji (35%). Proteini (= beljakovine) se razlagajo v traktu elodec-revesje na njihove gradnike, na amino-kisline. Hranilna vrednost nekega proteina je doloena v bistvu z njegovo amino-kislinsko sestavo. Osem od vsega 21 amino-kislin ne more loveko telo proizvajati samo. Te je potrebno dovajati od zunaj, tako da se v lovekem organizmu lahko (s pomojo njih) tvorijo (proizvajajo) potrebni telesni proteini v zadostni koliini. Teh osem amino-kislin se zaradi tega oznaujejo (imenujejo) kot esencialne amino-kisline. Konopljin protein vsebuje vseh osem esencialnih amino-kislin in je k temu e visoko kakovosten. Glavna sestavina je globulin edestin, ki je laje prebavljiv kot sojin protein in je z njegovim optimalnim amino-kislinskim razmerjem bioloko dobro razpololjiv (dostopen). S tem predstavljajo konopljina semena dober vir proteina za ljudi; iz konopljinega proteina lahko proizvaja loveki organizem vse ivljensko potrebne proteine. Na osnovi podobnosti z globular-nimi proteini krvne plazme lahko proizvaja (ustvarja) organizem iz konopljinega proteina npr. z lahkoto imunoglobuline, ki igrajo pomembno vlogo pri obrambi pred infekcijami. Razmerje esencialnih proti ne-esencialnim amino-kislinam (E/N-razmerje) je pri konopljinem olju okrog 1:0,9 (Slansky 1997). Dnevna potreba enega odraslega loveka po proteinih znaa, v odvisnosti od telesne tee in telesne dejavnosti kot tudi od kakovosti proteina, priblino 45 do 120 gramov/dan, ob najtejih delih pa tudi ve. Za primerjavo: Z 50 gramov konopljinega semena - ne-oluenega ali oluenega - se zauije priblino 10 gramov visokokakovostnega proteina. Konopljina semena kot krmilo za ivali Konopljina semena se uporabljajo e od tisoletij tudi kot ivalsko krmilo za ptice, ribe in sesalce. Noveje raziskave so pokazale, da se odlikujejo konopljina semena predvsem za krmljenje perutnine (kur) (Slansky 1997), kar se razlaga z visoko vsebnostjo nenasienih maobnih kislin in take amino-kislinske sestave ki je ugodna za ptice. Pomembno za krmljenje ptic je predvsem vsebnost methionin-a, vepleno-vsebnostne amino-kisline. Konopljina semena imajo primerjalno visoko vsebnost te amino-kisline. Ta ni le prisotna v visokem deleu v beljakovini jajca, temve je razen tega od visokega pomena za tvorbo perja. Perutnina, kot npr. kokoi, ki dobivajo porcijo krmila z konopljinim semenom, pridejo na osnovi tega prej skozi

menjavo perja (goljenje). Kot krmilo za ptice so konopljina semena podobno visoko kakovostna kot sonnina semena, semena repice in soja (Slansky 1997). Zraven proteinov so maobne kisline najpomembneje sestavine konopljinega semena. Iz semen se lahko proizvaja prehrambeno-fizioloko visoko-kakovostno olje z znailnim okusom: 2.2 Konopljino olje Da bi iz konopljinega semena proizvedli prav tako polnovredno (dragoceno) olje konopljinega semena, sta nujno potrebna ugodna, varovana etev dobrega pridelka in prav tako skrben in dosleden postopek stiskanja. Seme (plod) je zaprto v plodovi lupini, katera iti sestavine pred vplivi okolja, posebno kisika in svetlobe. Za pridobivanje olja je potrebno semena stisniti, vse dokler ne iztee olje. Tukaj pa je vseeno potrebna pazljivost oz. previdnost. Med stiskanjem nastaja toplota, in pri previsokem (prehitrem) razvoju (ustvarjanju) toplote prihaja do keminega spreminjanja proteinov in maob. Pri dragocenih nenasienih maobnih kislinah nastopajo pod pogojih temperatur vijih od okrog ca. 50 C kemine spremembe. Dvojne vezi (molekul) se prekinjajo, in nastajajo prehrambeno-fizioloko manj kakovostne zasiene maobne kisline. Med pridobivanjem olja za prehrambene namene zaradi tega temperature (substance mase oz. olja) ne smejo presegati, ne veliko vije, kot 40 C. Za pridobivanje konopljinega olja pridejo v potev razlini postopki. Pridobivanje (tega) olja lahko poteka s pomojo mehanskega (hladno stiskanje, vroe stiskanje) in hidravlinega stiskanja (super-hladno stiskanje) kot tudi s pomojo ekstrakcije (izloevanja z raztapljanjem) s pomojo keminih topil. Stran 17 - 18 - 19 Nain oz. vrsta stiskanja vpliva na kakovost konopljinega olja in pogojuje razline uporabne preference (prednosti). Varovalen (prizanesljiv) in istoasno tudi najbolj obiajen postopek za proizvajanje visoko kakovostnih jedilnih olj je hladno stiskanje. Rezultat hladnega stiskanja konopljinih semen je kakovostno jedilno olje z znailnim okusom in zeleno barvo konopljinega olja. Na podlagi malenkostnega razvoja (ustvarjanja) toplote med (takim-hladnim) stiskanjem, ostajajo ohranjene sestavine ki predstavljajo oz. ponujajo kakovost. Najpomembneje so ve-kratno nenasiene maobne kisline, linolna kislina in alfa-linolenska kislina kot tudi redka gama-linolenska kislina. Linolna kislina in alfa-linolenska kislina sta esencialni maobni kislini, t.p. da te kisline loveko telo ne more proizvajati, temve jih mora zauiti preko prehrane (glej poglavje 3.4). Slaba stran hladnega stiskanja je - v primerjavi z vroim stiskanjem ali kemino ekstrakcijo (izvleki s pomojo topil) - relativno nizek izplen olja. Ta znaa priblino 75% koliine olja, ki je vsebovano v semenu. Predvsem zaradi majhnega izplena olja imajo hladno iztisnjena olja vijo trno ceno. Ta se pa vseeno odtehta skozi bistveno boljo kakovost. Za kemino ekstrakcijo olja se praviloma uporabljajo organska topila kot npr. hexan, pri emer v olju lahko preostanejo kodljivi ostanki. Metoda za pridobivanje olj brez kodljivih ostankov (topil) je alkoholna ekstrakcija, pri kateri se zmleta semena zmeajo z vodo in alkoholom in se na koncu olje in voda loita v centrifugah. S to metodo se dosega vije izplene olja kot tudi tokoferol-a in sicer pri nijih temperaturah kot pri hladnem stiskanju. Tako olje je zaradi tega manj obutljivo in je po kakovosti enakovredno tistemu ki je hladno stiskano. (Leson 1998) Pri uporabi konopljinega olja v sredstvih za nego koe in v kozmetiki (glej pogl. 4) sta lasten vonj in lasten okus olja nezaelena. Tukaj je pomembno predvsem trajnost olja. Iz teh razlogov se na podroju nege koe in kozmetike redko uporabljajo hladno stiskana in ne-rafinirana, temve prej (raje) kemino ekstrahirana, rafinirana olja. Tudi tukaj so sedaj e na razpolago postopki ki so prizanesljivi (prijazni) za olja in okolje. Nasveti za skladienje konopljinega olja

Konopljina semena so oplaena s vrsto plodovo lupino, ki ima namen da iti seme pred svetlobo, zrakom in vroino. Po iztiskanju olja manjka ta naravna zaita in grozi altavenje olja v obliki t.im. avto-oksidacije (samo-oksidacije). altavo (arko) olje je lahko razpoznavno po grenkem okusu in ostrem vonju. Tako olje je v tem primeru tudi neuitno. Naravni antioksidanti, tokoferoli, tudi je naveden vitamin E, prepreujejo oz. upoasnjujejo altavenje olj. V ta namen se lahko z dodajanjem tokoferolov zvia trajnost olja z mnogimi nenasienimi maobnimi kislinami. Konopljino olje vsebuje z 100 do 200 mg tokoferolov na 100 gramov, relativno visok dele antioksidantov. Ker se pa sestoji konopljino olje ca. 90 % iz nenasienih maobnih kislin, zato vsebnost tokoferolov ne zadostuje za dalje-trajajoo zaito (trajnosti) pred avto-oksidacijo (glej pogl. 3.6).

Stran 20 - 21 altavenje olj se pospeuje s kisikom, toploto in svetlobo. Za prepreevanje kontakta s kisikom se opravlja postopek stiskanja konopljinega olja pogosto pod duikom. Potroniku po nabavi oz. nakupu olja preostajajo naslednji ukrepi: Kisik iz zraka povzroa oksidacijo nenasienih maobnih kislin in s tem tudi altavenje olja. Zato je potrebno da se olje hrani vedno v zaprti posodi. Temne steklenice prepreujejo vdiranje svetlobe. Dostop svetlobe pospeuje oksidacijo nenasienih maobnih kislin. Iz tega razloga bi moralo biti konopljino olje steklenieno samo v temnih steklenicah. Toplota pospeuje opisane reakcije s kisikom in svetlobo. Konopljino olje bi zaradi tega moralo biti skladieno (shranjeno) na hladnem, najbolje v hladilniku. Zaradi njegove visoke vsebnosti vekratno-nenasienih maobnih kislin ostane konopljino olje tekoe tudi pri nijih temperaturah. Svetloba, zrak in vroina ne kodujejo samo konopljinemu olju, temve vsem oljem, ki vsebujejo visok dele nenasienih maobnih kislin. V to skupino spadajo med ostalim sezamovo olje, lenikovo olje, laneno olje in ne-rafinirano sojino olje. Tukaj opisani ukrepi za trajnost se zato lahko uporabljajo tudi za ta olja. Konopljino olje v kuhinji Na podlagi njegovega spektra (raznolikosti) maobnih kislin spada konopljino olje v vrhunsko skupino najboljih rastlinskih olj in bi bilo potrebno, kolikor to dopua tehnika kuhanja, da se obiajna olja nadomesti s konopljinim ali da se konopljino vsaj kombinira skupaj z obiajnimi olji. Ker se nahaja toka dimljenja nerafiniranega konopljinega jedilnega olja naravnost pri 165 C, se ga ne sme uporabiti niti za peenje niti za fritiranje (friteze, pohanje, pomfri ipd.), ker pri teh postopkih priprave nastajajo temperature ez 165 C, zaradi esar se maobne kisline razkrojijo in prihaja do poslabanja okusa konopljinega olja. Za duenje in kuhanje v sopari je konopljino olje primerno, tako dolgo, dokler prisotnost vode (med toplotno pripravo hrane) prepreuje nastajanje previsokih temperatur. Razen tega, lahko ga uporabljamo za pripravo zaimb za solate, kruhovih namazov, marinad in omak.

2.3 THC v konopljinih ivilih THC - Delta-9-Tetrahydrocannabinol - je najpomembneja psiho-aktivna vsebinska snov konoplje. Ta je odgovorna za stanje omame pri uivanju konopljinih produktov droge kot je marihuana in hai in se zaradi tega uporablja v medicinske namene pri organsko pogojeni spastinosti (pojavi krev), pri stanjih bolein, izgubi apetita in drugih bolezenskih simptomih. Od zaetka 1998 je THC v Nemiji dovoljeno predpisovati - podrobneje informacije o tej temi lahko najdete v knjigi "Cannabis kot zdravilo", Izdajatelj/Verlag die Werkstatt 1999. Konopljino seme samo ne vsebuje nobenega THC-ja; THC nastopa (se pojavlja) pri konopljini rastlini zgolj v cvetovih in v luskinih listih ki obdajajo seme. Pri proizvodnji konopljinih ivil lahko dospejo v ivila le neznatne koliine THC-ja, katere izvirajo npr. od prahu iz luskinih listov ki obdajajo seme (Mlleken & Husmann 1997). V praksi so take THC-vsebnosti konopljinih ivil tako nizke, da se farmakoloki ali sploh psihotropni uinki celo pri zauitju vejih koliin zanesljivo lahko izkljuijo.

Stran 22 - 23 Konopljino olje je predstavljalo v zgodovini eno izjemo: Pri nestrokovni proizvodnji lahko dospeva THC, ki je topljiv v olju, v bistvenih koliinah v konni izdelek in tedaj se ga lahko dokae tudi v krvi in v urinu tistega ki je tako ivilo zauil. Leta 1996 je bilo znano ve takih primerov. Pri tem je veinoma lo za konopljino olje, ki je bilo proizvedeno v vici. Da bi prepreili take primere v prihodnje, so bile v vici 1997 vpeljane THC-mejne vrednosti za konopljina ivila. Eno leto pozneje je izdelal nova-Institut po naroilu razlinih proizvajalcev ivil priporoila za mejne vrednosti (Grotenhermen et al. 1998). Tabela 2: THC-mejne vrednosti: Priporoila za vico in od nova-Instituta ivilo Alkoholne pijae Brezalkoholne pijae Jedilna olja Vsa ostala ivila vica 96/98 0,2 mg THC/kg 0,2 mg THC/kg 50 mg THC/kg 2-20 mg THC/kg nova 98 (Nemija) 0,7 mg THC/kg 0,3 mg THC/kg 20 mg THC/kg 1,5 mg THC/kg BgVV 2000 (Nemija) 0,005 mg THC/kg 0,005 mg THC/kg 5 mg THC/kg 0,15 mg THC/kg

Viri: vicarski zvezni urad za zdravstvo 1996 in 1998, Grotenhermen et al. 1998 kot tudi poroilo v tisku BgVV/SKLM od 16.03.2000.

Od marca 2000 obstajajo prvi v Nemiji uradne orientacijske vrednosti za THC-preostale vsebnosti v ivilih, ki so bile sprejete s strani vodilnih nemkih intitucij za nadzor ivil: "Zvezni intitut za zdravstveno zaito potronikov in veterinarsko medicino (BgVV)" in "Senatna komisija za presojo zdravstvene neoporenosti ivil (SKLM)". eprav niso nikakrne obvezujoe mejne vrednosti, te orientacijske vrednosti se uporabljajo v praksi kot odloilne za dodeljevanje izpolnitev pogojev za promet z ivili. V primerjavi z dosedanjimi orientacijskimi vrednostmi, pri katerih koncepcionalno gre za "Zaitne vrednosti" (vica, nova-Institut), se morajo te nove orientacijske vrednosti uvrati kot "Preventivne vrednosti" in so primerno stroge. Te, ne samo da varno izkljuujejo mone psihine uinke,

temve tudi po dananjem stanju znanstvenih spoznanj tudi THC-pogojene neelene farmakoloke uinke. Nemke THC-orientacijske vrednosti za ivila so v tej obliki po vsem svetu enkratne. One po eni strani zagotavljajo zaito potronikov in po drugi strani omogoajo uporabo prehrambnofizioloko visoko-kakovostnih konopljinih semen kot ivil - pa etudi te postavljajo glede proizvodnega procesa na proizvajalce ne-nepomembne zahteve.

Kapsule z oljem konopljinega semena za dodatek prehrani

Stran 24 - 25

Podrobne informacije dobite pri CannaMed - Freiburgstr. 365 - CH-3018 Bern Tel. 0041/31/992 93 00 - E-Mail: info@cannamed.ch in na nai Domai strani: www.cannamed.ch

Stran 26 3. Pomen konopljinega semena in konopljinega olja za loveko prehrano 3.1 Maobe in olja v prehrani S prehranjevanjem naj bi uivali osnovne prehrambene snovi, proteine (beljakovine), ogljikove hidrate (sladkor) in lipide (maobe) v ustreznem razmerju kot tudi zadostne koliine rudnin (mineralov), vitamine, prvine v sledovih in balastne snovi. Pri tem koristijo ogljikovi hidrati in maobe predvsem kot nosilci energije, medtem ko so proteini v prvi vrsti nujno potrebni pri presnovi oz. metabolizmu snovi za gradnjo organizma, npr. za tvorbo vlaken vezivnega tkiva, encimov in hormonov. Maobe imajo najvijo vrednost izgorevanja med osnovnimi ivili lovekega organizma. Energijski izplen je pri tem ve kot dvakrat tako visok kot pri proteinih in ogljikovih hidratih. Zauite maobe se ali presnovno-fizioloko "pokurijo" ali pa se shranijo v obliki maobe zgradbe organizma in zalog. K temu zraven imajo pomembne funkcije kot sestavine celinih membran in kot izhodine snovi za tvorbo eikosanoidov (primerjaj pogl. 3.5) kakor tudi drugih bioloko bolj uinkovitih substanc (npr. hormonov). Maobno tkivo iti notranje organe (npr. mogane, jetra, ledvice) pred pokodbami, podkono maevje pa prepreuje izgube toplote. Minimalna vsebnost maob v loveki prehrani bi morala biti naravnana potrebam po esencialnih maobnih kislinah in tistim vitaminom ki so topni v maobah in se nahajajo v maobah prehrane, kot so vitamini A, D, E, K. Uivanje maob neko in danes Med 1910 in 1990 so se temeljito spremenile navade uivanja maob zahodne civilizacije. Skupno zauitje maob se je povzpelo od ca. 30% dnevnega energijskega konzumiranja na preko 40%. Pri tem se je spremenila tudi sestava prehrambenih maob. Utrjena in rafinirana rastlinska olja so pri industriji ivil posebno priljubljena, ker imajo ta daljo trajnost. Naravna oz. neobdelana rastlinska olja se nasprotno temu e s teavami sploh najdejo oz. dobijo. Z modernimi postopki predelave se spreminjajo sestavine olj ki so nosilke kakovosti. Tako se pri postopku rafinacje izgubijo tokoferoli, klorofil in mineralne snovi. Pri utrjevanju maob se strukture nenasienih, esencialnih maobnih kislin preoblikujejo v nasiene in tako izgubijo njihove naravne lastnosti. Razen tega lahko med utrjevanjem maob nastajajo druge neelene snovi kot so trans-maobne kisline.

Mnoge civilizacijske bolezni kot so koronarna srna obolenja, rak, diabetes (sladkorna bolezen), adipositas, multipla skleroza, kone bolezni in artritis se razlagajo kot vzrok spremenjenega uivanja maob zadnjih 100 let. Te bolezni postajajo pospeevane z zmanjanim uivanjem balastnih snovi, vitaminov in mineralnih snovi, kot tudi s presenim uivanjem navadnih sladkorjev (npr. navadnega rafiniranega sladkorja ipd.).

Stran 27 - 28 Eden od velikih problemov predstavlja odsotnost esencialne alfa-linolenske kisline v dananji prehrani. Ta omega-3 maobna kislina se nahaja v zadostnih koliinah zgolj v nerafiniranem lanenem, konopljinem in sojinem olju kot tudi v olju iz pek rnega ribeza in v repiinem olju (primerjaj pogl. 3.4). Dolgo-verine omega-3 maobne kisline kot je eikosapentaen-ska kislina in dokosahexaen-ska kislina, ki ugodno vplivajo na omega-3-presnovo snovi kot to uinkuje alfa-linolenska kislina, se nahajajo v maobnih tkivih in s tem tudi v olju rib hladnih voda kot so makrele (skue), lachs (losos) in forelle (postrvi). (Swobodnik 1989, Erasmus 1994) Kdor bi se elel zdravo prehranjevati, bi moral reducirati uivanje ivalskih maob in predvsem uivati visoko-kakovostna, nerafinirana-naravna rastlinska olja. Nemko zdruenje za prehrano (DGE) priporoa, da ne konzumiramo ve kot 30-35 % od celotne zauite energije v obliki maob. Pri dnevnem konzumiranju energije 10 MJ (ca. 2400 kcal) ustreza ta koliina za ca. 8090 g skupne zauite maobe. Dele nasienih, enkratno-nenasienih in vekratno-nenasienih maobnih kislin bi moral znaati vsakokratno eno tretjino od zauitih maobnih kislin. Istoasno bi se moralo skrbeti za hkratno zauitje zadostnih koliin balastnih snovi (>30 g/dan) in vitaminov. Dananja realnost izgleda vsekakor drugae: Mi uivamo z hrano znatno preve ivalskih maob (nasienih maobnih kislin) in trans-maobnih kislin. Pri rastlinskih oljih pa je dodatno prisotna mona pretenost omega-6-maobnih kislin (linolna kislina, primerjaj pogl. 3.4) in istoasno pomanjkanje omega-3-maobnih kislin (alfa-linolenska kislina, primerjaj pogl. 3.4). Nasiene maobne kisline ivalske maobe v klobasah, sirih, surovem maslu, smetani, mastnih mlenih izdelkih in mastnem mesu vsebujejo mnoge nasiene maobe. Nasiene maobe se oblikovno lepijo skupaj ena na drugo in tvorijo vrste maobne kepice. Enormne, nasiene maobne koliine, ki preplavljajo obtoke krvnih il dananjega povprenega loveka, utrjujejo celine membrane in kot posledico tega slabe prepuajo noter hranilne snovi, tako telesne celice trpijo pomanjkanje. Vsebnost maob v krvi naraa, krvne ploice postajajo lepljive, in na arterijskih stenah se nabirajo obloge maob, uvaja se zaetek poapnenja arterij z vsemi spremljajoimi negativnimi uinki na zdravje. Posledice: Preve nasienih maob pospeuje obolenja srnega krvnega obtoka, pelje do oblog na arterijah, zviuje "slabi" oz. "kodljivi" holesterol (LDL) in pelje do presekov kalorij - 60% maobnih kalorij prihaja iz nasienih maob. (Strunz & Jopp 2002)

Trans-maobne kisline Trans-maobne kisline se obravnavajo e dolgo asa v so-odvisnosti z arteriosklerotinimi obolenji oilja in spremembami presnove snovi (primerjaj pogl. 5.2.1). Kemino gledano so trans-maobne kisline nenasiene maobne kisline, ki se pa vseeno razlikujejo po naravnanosti (usmeritvi) dvojne vezi (molekularno) od njihovih tako-imenovanih cis-izomer-ov in s tem oblikujejo linearne maobne kisline, ki pa so zelo podobne nasienim maobnim kislinam in sicer ne samo po izgledu, temve tudi po zviani toki talia.

Stran 29 - 30 Tabela 3: Trans-maobne kisline v razlinih ivilih in ivilskimi skupinami Povprena vsebnost trans-maobnih kislin v maobnih deleih (tenostni procenti) Cracker (keks, kreker) Pomfri (ocvrt krompirek) Omake, gotove in praene Pikoti, pikotki Toast -kruhki okoladna paliica okoladni kruhov namaz Surovo maslo 40 % 38 % 33 % 23 % 18 % 9% 6% 5% Margarina (normalna) Sir Margarina -dietna Vegetarijanski kruhovi namazi Olivno olje Araidovo maslo Zaimba za solato Konopljino olje, sojino olje ipd. 5% 4% 0,2 % 0,2 % 0,1 % pod 0,1 % pod 0,1 % pod 0,1 %

(Po: Demmelmair et al. 1996, Fernandez San Juan 1996, Mlleken 1998, VDD Poroila 1994, Innis et al. 1999)

Trans-maobne kisline se pojavljajo v naravi v rastlinskih oljih poredko ali zgolj v malenkostnih koncentracijah. Ker se te tvorijo v vampih (elodcih) pri prevekovalcih, se torej spet nahajajo v vejem deleu tudi v ivalskih maobah, kot so surovo maslo ali mlene maobe (primerjaj Tab. 3). Sintetien vir za trans-maobne kisline je industrijsko uporabljeno hidriranje rastlinskih olj. Cilj tega postopka je nasienje enega dela C=C - dvojnih vezi znotraj maobnih kislin, tako da se s pomojo takega, tako-imenovanega maobnega utrjevanja rastlinskih olj, lahko preoblikujejo (pretvorijo) v maobe z vijo toko taljenja (talie pri viji temperaturi), kot na primer margarini, masti (maobe) za kuhanje, peenje in fritiranje. Ker med maobnim utrjevanjem prihaja vsaj oz. najmanj deloma do prekinitev obutljivih dvojnih (molekularnih) vezi pri nenasienih maobnih kislinah, te niso ve toliko dovzetne do oksidacijskih procesov in na ta nain postanejo trajne za dalj asa. Utrjene rastlinske maobe - in s tem tudi trans-maobne kisline - se nahajajo v mnogih gotovih prehrambenih izdelkih, v pulver-jih za juhe in omake, pikotih, kolaih, pekarskih izdelkih, okoladnih kruhovih namazih, (normalni) margarini, hitro-pripravljalni hrani (fast food) in predvsem v fritiranih jedilnih ivilih (cvrti, pohani). Posledice: 2% ve trans-maob podvojijo smrtonosna obolenja srno-ilnega obtoka in zviuje tveganje za diabetesom (sladkorno boleznijo) za eno tretjino. Trans-maobe zviujejo "kodljive" oz. "slabe" LDL-krvne maobe in zniujejo "dobre" HDL-krvne maobe, povzroajo pa lepljivost krvnih ploic, jih delajo manj gibne in pospeujejo poapnenje arterij. Trans-maobe blokirajo pretvorbo omega-3-maob v pomembne tkivne hormone. (Strunz & Jopp 2002)

Tabela 3 zgledno kae vsebnost trans-maobnih kislin v posameznih skupinah ivil. V dietalni margarini, rastlinskem kruhovem namazu in rastlinskem olju je vsebnost trans-maobnih kislin minimalna. 3.2 Kemija maob in olj Maobe prehrane se sestajajo iz meanice razlinih trigliceridov, torej spojin (vezav) iz glicerina in vsakokratno tri maobne kisline. V maobah prehrane se pojavlja ca. 50 razlinih maobnih kislin. Maobne kisline razlikujemo s pomojo njihovih dvojnih vezi med atomi ogljika (C): nasiene maobne kisline nimajo nobene (dvojne vezi), enkratno nenasiene imajo eno (dvojno vez) in vekratno nenasiene imajo ve C=C-dvojnih vezi. Znotraj vekratno nenasienih

Stran 31 - 32

Linolna kislina (C18:2, Omega-6-maobna kislina

Gama-linolenska kislina (C18:3, Omega-6-maobna kislina

Alfa-linolenska kislina (C18:3, Omega-3-maobna kislina

Sl. 2: Linolna kislina in gama-linolenska kislina kot primera za omega-6-maobne kisline in alfa-linolenska kislina kot primer za omega-3-maobno kislino

maobnih kislin ima pomen poloaj in skupno tevilo teh "dvojnih vezi" (v molekulah maob). Nenasiene maobne kisline imajo posebno visoko prehrambeno-fizioloko vrednost. One predstavljajo izhodine toke za mnoico ivljenjsko nujno-potrebnih bio-molekul, ki pa jih ni mogoe proizvajati (zgraditi) iz zasienih maobnih kislin. Maobne kisline z najvijim biolokim pomenom imajo prvo dvojno vez na tretjem oz. estem ogljikovem atomu (raunano od methyl-konca molekule). Te se razvra med omega-3- in omega-6- maobne kisline.

Kot se lahko razpozna iz slike 2, spadata linolna kislina in gama-linolenska kislina med omega6-masne kisline, medtem ko pa alfa-linolenska kislina teje (spada) med omega-3-maobne kisline. Konopljino olje vsebuje vse tri maobne kisline v znatni koliini (primerjaj Tabelo 4). Vsi bioloki procesi gradnje (sestave, sinteze) in razgradnje, pri katerih so udeleeni trigliceridi, npr. prebava in resorpcija prehrambenih snovi, so doloeni z vrsto (tipom) maobnih kislin. Tudi konsistenca (utrjenost) maob ima vpliv odtod, ker od tega izvira odloilen vpliv na toke tali maobnih kislin. Toka taljenja (talie) neke maobne kisline je odvisno od tevila ogljikovih atomov in dvojnih vezi; Ta se zniuje z naraajoo dolino verige in naraa s poveevanjem dvojnih vezi. vrste maobe vsebujejo skladno temu veinoma palmitinsko kislino (C17:0 maobno kislino) in stearinsko kislino (C18:0 maobno kislino) in enkratno nasieno oleinsko kislino (C18:1 maobno kislino), tekoe maobe in olja pa vsebujejo nasprotno, tudi deloma visok dele vekratno nenasienih maobnih kislin. Stran 33 - 34 3.3 ivalske in rastlinske maobe V splonem velja, da vsebujejo rastlinske maobe bistveno vije vsebnostne delee nenasienih maobnih kislin kot najve telesnih maob od sesalcev (izjemo predstavljajo maobe palmovega jedrca, kokosa in babassu /palma iz severovzh. Brazila-oreki-dajo babassu-olje/). Posebno vekratno-nenasiene maobne kisline, linolna in alfa-linolenska kislina se nahajajo v maobah sesalcev samo v malenkostnih koliinah. Nasiene maobne kisline se nahajajo predvsem v ivalskih maobah kot sta surovo maslo in mast. Ribja maoba pa nasprotno temu, zavzema z njenim visokim deleem dolgo-verinih, nenasienih maobnih kislin eno posebno mesto. V Tabeli 4 so skupaj prirejeni spektri maobnih kislin dveh ivalskih maob kot tudi najpomembnejih olj rastlinskih semen. Delei razlinih maobnih kislin lahko obutno odstopajo od podanih vrednosti in sicer v odvisnosti od sorte, klime in drugih pogojev za rast. Tabela 4 kae, da ivalske maobe vsebujejo obutno vije vsebnosti nasienih maobnih kislin kot rastlinska olja (glej pogl. 3.1). Med rastlinskimi olji vsebujejo olje buinih pek, olivno, sojino in bore-evo olje najviji dele nasienih maobnih kislin. Najmanji dele (nasienih kislin) imajo konopljino, osatovo, sonnino, lenikovo, kot tudi olje grozdnih pek. ivalske maobe vsebujejo visok dele enkratno-nenasienih oljnih kislin, toda le malenkostne koliine vekratno-nenasienih maob, ki pa se nahajajo v mnogih rastlinskih oljih v velikih koliinah. Na podlagi njihovega nizkega nagnjenja oksidaciji se enkratno-nenasiene maobne kisline (oljne kisline) bolje odlikujejo po dobrih lastnostih za peenje v primerjavi z vekratnonenasienimi maobnimi kislinami. V primerjavi z nasienimi maobnimi kislinami nenasiene maobne kisline zmanjujejo tveganje obolenj srnega krvnega obtoka in diabetesa (sladkorne bolezni). One zniujejo "slabe" oz. "kodljive" LDL-krvne maobe, stabilizirajo krvne maobe, oksidirajo manj in vzdrujejo arterije v "mladostniki kondiciji". (Strumz & Jopp 2002) Najbolji vir za enojno-nenasiene maobne kisline so olivno, repiino in lenikovo olje (primerjaj tab. 4). Posebno zanimanje zasluijo vekratno-nenasiene omega-6 in omega-3 maobne kisline linolna kislina in alfa-linolenska kislina. Obe sta esencialna gradnika za tkivne (telesne) hormone, ki pa morata biti dovajani organizmu od zunaj (primerjaj pogl. 3.4). Najvije delee linolne kisline, vse do 70% vsebujejo osatovo, sonnino, sojino in konopljino olje, kakor tudi svetlinovo olje, olje grozdnih pek in olje pek rnega ribeza. Vsebnost alfa-linolenske kisline pri konopljinem olju se nahaja (vse do 25%) v primerjavi z drugimi olji zelo visoko. Samo laneno olje izrazito presega konopljinega z vse do 54% alfa-

linolenske kisline. Nadaljnja olja z visoko alfa-linolensko vsebnostjo so repiino in sojino kakor tudi olje pek rnega ribeza. Redka gama-linolenska kislina se nahaja samo v olju bore-a, svetlina, konoplje in v olju pek rnega ribeza. 3.4 Esencialne maobne kisline loveki organizem je sposoben sintetizirati sam (samostojno proizvajati) tako glicerin kot tudi najve maobnih kislin. Nekatere od vekratno-nenasienih maobnih kislin so za loveki in ivalski organizem vseeno od posebnega pomena in morajo biti zauite s prehrano.

Stran 35 - 36 Tabela 4: Sestava maobnih kislin ivalskih maob in razlinih rastlinskih maob (v procentu -glede na celotne maobne kisline) Nasiene maobne kisline
Palmitinska kislina

Ne-nasiene maobne kisline

Alfalinolenska kislina (omega-3) Gamalinolenska kislina tri-kratno

Stearinska Oleinska Linolna kislina kislina kislina (omega-6)

tevilo dvojnih vezi Svinjska maoba Maoba surovega masla Boreevo olje Osatovo olje Konopljino olje Lenikovo olje Olje buinih pek Laneno olje Svetlinovo olje Olivno olje Repiino olje Olje pek rnega ribeza Olje rnike/rne kumine Sezamovo olje Sojino olje Sonnino olje Olje grozdnih pek 24 25 9-11 2-6 6-9 3-10 15-17 5-7 4-12 7-16 3-4 6-7 12 7-9 10-12 3-6 4-8 14 18-20 2-4 1-4 2-3 1-2 2-4 4-8 1-8 2-4 2-3 1-2 2-3 4-5 2-4 2-3 2-3

en-kratno dvo-kratno tri-kratno

43 28,5 14-18 14-24 10-16 85-88 30-35 13-23 12-20 64-86 54-60 9-11 23-25 35-46 20-34 30-40 10-12

9 2-3 25-40 44-70 50-70 3-9 50-55 17-31 55-65 4-15 24-28 45-60 56-60 40-48 49-55 50-64 70-78

1 >1 sledovi 15-25 1 44-54 1 9-11 12-15 >1 4-12 sledovi 1

21-25 2-4 6-14 15-19 -

Primerjaj: Saleh Al Jassir 1992, Belitz & Grosch 1994, Babayan et al. 1978, Mlleken & Theimer 1997, Pardun 1976

Stran 37 Njih se imenuje kot esencialne maobne kisline. Med njih tejejo linolna kislina in alfalinolenska kislina. Gama-linolenska kislina in arahidonska kislina se sintetizirata v zdravem lovekem organizmu iz linolne kisline. Najpomembneja esencialna maobna kislina za ljudi in sesalce je linolna kislina, 2-kratno ne-nasiena omega-6-maobna kislina. Ta se nahaja v tevilnih rastlinskih oljih in v konopljinem olju in nekaterih drugih oljih dosega ez 50%. Po priporoilih za uivanje prehrambenih snovi (Nemko zdruenje za prehrano 1991) znaa potreba po linolni kislini pri zdravem mladem odraslem povpreno 7 g/dan, pri emer se pa priporoa koliina od 10 g/dan. To ustreza priblino 50 do 60 g konopljinih semen oz. do 20 g konopljinega olja na dan. Dananje prebivalstvo je preve oskrbovano z omega-6-maobnimi kislinami, tako da so okrog tega ni treba delati nikakrnih skrbi, ali se z prehrano uiva dovolj linolne kisline, temve prej glede tega, da nebi uivali preve omega-6-maobnih kislin. Pomembno je predvsem da se zadosti pravilnemu razmerju med omega-6 in omega-3 maobnimi kislinami (ki jih zauijemo), pri emer so v prehrani dananjih asov omega-3-maobne kisline pomanjkljivo blago (ivilske snovi, ki jih primanjkuje). (glej naslednjo toko: "Alfa-linolenska kislina"). Strunz & Jopp 2002, poroajo o tem skupno: "Rastlinska olja, vse kar se fritira/cvre, poha v rastlinskih oljih, margarina, rastlinske maobe v pekarskih izdelkih in gotovi pripravki ivil, vnaajo preve omega-6-maob v nao prehrano. Te so esencialni gradniki za tkivne (telesne) hormone. Toda, za pravilno ravnovesje telesnih hormonov bi moral potekati vnos omega-6 maob in omega-3 maob v razmerju 3:1. Medtem, mi dobivamo 20-krat ve omega-6-maob .... uporabljajte manj omega-6-vsebnostna olja kot je sonnino olje, olje koruznih kalkov, osatovo olje ali margarina". Strunz in Jopp vam priporoajo v njihovem povzetku, da uporabljate kot maobno osnovo rastlinska olja z visokim deleem enkratno ne-nasienimi maobnimi kislinami - kot je olivno in repiino olje - in da vkljuujete v plan prehranjevanja dodatno rastlinska olja z visokimi delei vekratno-nenasienimh maobnih kislim, ob tem pa morate brezpogojno skrbeti za za razmerje 3:1 med omega-6 proti omega-3 maobnimi kislinami. Preve omega-6 maobnih kislin lahko prinese s seboj naslednje posledice: Krvne maobe postajajo dovzetne na oksidacijo, pomeajo telesne hormone, pri emer prepreujejo uporabo omega-3-maob za telesne hormone (o encimski konkurenci glej Sl. 3 in pogl. 3.5). Preve omega-6-tkivnih hormonov zviuje krvni tlak, zgouje kri, zouje krvne ile, deluje pospeevalno na vnetja in lahko kronino aktivira imunski sistem (Strunz & Jopp 2002). Alfa linolenska kislina, 3-kratno nenasiena omega-3-maobna kislina, se nahaja posebej v lanenem olju, ez 50% (Tab. 4). Toda, tudi v konopljinem olju se nahaja ta maobna kislina z 15-25 %, v primerjavi s tevilnimi drugimi rastlinskimi olji (sonninim, sojinim, sezamovim

oljem) v relativno visokem deleu. Podatki o potrebi loveka po omega-3-maobnimi kislinami so deloma e resnino ne-natanni.

Stran 38 - 39 Tako se priporoa od 290-300 mg/dan pa vse do 860/990 mg/dan (Bjerve 1989). Noveji viri izhajajo celo od 2-3 g/dan, kar izhaja iz razmerja 3:1 med omega-6 in omega-3-maobnimi kislinami (glej zgoraj). Z 15 do 20 g konopljinega olja/dan oz. 50 do 60 g konopljinega semena/dan se dosega tako zdravstveno ustrezno koliino. Da bi v celotnem obsegu prehrane dosegli optimalno 3:1-razmerje omega-6 proti omega-3 maobnimi kislinami, so omega-3bogata olja kot laneno in konopljino olje velikega pomena za zdravo prehrano. Zadostna preskrba z alfa-linolensko kislino izboljuje pretonost oz. sposobnost pretoka krvi, deluje zaviralno na vnetja, zmanjuje obolenja srno-obtonega oilja in diabetes (sladkorno) in izboljuje transportno aktivnost celic (Strunz & Jopp 2002). Funkcija esencialnih maobnih kislin e ni natanno vsestransko in v podrobnosti dojeta. Omega-3 in omega-6 maobne kisline se potrebujejo npr. za sintezo sestavin celinih membran in mitohondrij. Razen tega lahko zniujejo raven krvnih maob in krvnega holesterola in se udeleujejo pri tvorbi razlinih tkivnih hormonov (Eikosanoidov: prostaglandin, leukotrien, thromboxan, prostaciklin); (Kasper 1996, Lfler & Petrides 1988, Schmidt & Thews 1995). Zaradi tega lahko pripelje pomanjkanje do tekih obolenj presnove (metabolizma) (primerjaj pogl. 3.5). Zraven navedenih esencialnih maobnih kislin vsebuje konopljino olje tudi e druge, redke maobne kisline, kot Gama-linolenska kislina (GLA), 3-kratno ne-nasiena maobna kislina, ki spada enako kot linolna kislina, med omega-6-maobne kisline. Ta se lahko dokae samo v majhnem tevilu rastlinskih olj, npr. v bore-evem olju z 21 do 25%, svetlinovem olju z 6 do 14 %, ampak tudi v konopljinem olju z 2 do 4%. Konopljino olje je znano kot GLA-vir ele od pred nekaj let. Priakuje se, da se bo lahko zvievala GLA-vsebnost skozi ustrezno gojenje (pridelavo) vse do 10%. V zdravem lovekem organizmu se tvori (proizvaja) GLA iz linolne kisline z ustvarjanjem ene nadaljnje dvojne vezi. Motnja tega procesa lahko pripelje do stanj pomanjkanja, katera pa se lahko poravna (nadomesti) z vnosom oz. uivanjem GLA (primerjaj pogl. 5.1). Stearidonska kislina (SDA), 4-kratno ne-nasiena omega-3-maobna kislina, ki se nahaja zgolj v olju pek rnega ribeza z 9% in v konopljinem olju z vse do 2% delea od celokupnih maobnih kislin. V zdravem organizmu se ustvarja (tvori) SDA encimsko iz alfa-linolenske kisline (isti encim katalizira preobrazbo linolne kisline v GLA). Tudi tukaj lahko ena motnja tega procesa pripelje do stanj pomanjkanja, katera pa se lahko poravna (nadomesti) z vnosom oz. uivanjem SDA (primerjaj pogl. 3.5). Gadoleinska kislina, enkratno nenasiena omega-9-maobna kislina z vse do 0,5% delea delea od celokupnih maobnih kislin v konopljinem olju. Ta predstavlja vmesno stopnjo pri tvorbi nervon-ske kisline iz palmitinske kisline. Nervonska kislina je potrebna pri tvorbi cerebrosid-ov, karakteristinih (znailnih) substanc bele moganske substance (Lehninger 1987, Lffler & Pertrides 1988).

Skladno temu, konopljino olje z njegovimi tevilnimi nenasienimi maobnimi kislinami lahko prispeva pomembno pridobitev k lovekemu prehranjevanju. Koliina od 15 do 20 g konopljinega olja - kar ustreza za 3 do 4 ajne like - na dan (oz. 50 do 60 g konopljinega semena na dan) do popolnosti pokrije potrebo loveka po obeh (zgoraj omenjenih) esencialnih maobnih kislinah.

Stran 40 - 41 Da bi optimalno oskrbeli presnovo maobnih kislin z esencialnimi maobnimi kislinami, mora vsebovati prehrana uravnoteeno razmerje teh maobnih kislin. Podatki za uravnoteeno razmerje segajo od dva dela linolne kisline proti enemu delu alfa-linolenske kisline pa vse do 10:1 (Erasmus 1994, Cunnane 1995). Strunz & Jopp 2002 izhajata po kritinem pregledu aktualnih raziskav z optimalnim razmerjem od 3:1 (glej zgoraj), Matthus et al. (2001) pa (izhajajo) z optimalnim razmerjem 4:1. Konopljino olje vsebuje obe esencialni maobni kislini v prednostnem razmerju 3:1 in je zaradi tega ustrezno za dolgorono vzdrevanje ravnoteja esencialnih maobnih kislin v naem telesu. Za izravnavo prehrambeno-pogojenega neravnoteja, ki pravzaprav lei vedno na strani linolne kisline (glej zgoraj, razdelek linolne kisline), bi bilo potrebno uivati najprej nerafinirano laneno olje z zelo visoko vsebnostjo alfa-linolenske kisline (44-54 %) od skupnih maobnih kislin) in sicer v koliini od 5-10 gramov na dan, kar ustreza 1-2 ajni liki. Izkljuno in predolgo uivanje lanenega olja lahko pelje do pomanjkanja linolne kisline. Da bi tako uspeno doseeno uravnoteenost maobnih kislin s pomojo lanenega olja obdrali tudi trajno in da bi zagotovili zadostno preskrbo z linolno kislino, je potrebno da se po nekaj mesecih nadomesti laneno olje z konopljinim oljem (Erasmus 1994). 3.5 Eikosanoidi (prostaglandini, prostaciklini, thromboxani, leukotrieni) Eikosanoidi so potomci (derivati) vekratno nenasienih maobnih kislin z dolino verige od 20 ogljikovih atomov. V nasprotju z "pristnimi" hormoni se ti proizvajajo v vsaki telesni celici in uinkujejo zgolj lokalno na celico njihovega nastanka in na sosednje celice. Zaradi tega jih oznaujemo kot tkivne hormone. Oni prevzemajo v organizmu tevilne regulacijske funkcije, npr. pri vnetnih reakcijah, pri nastajanju bolein in mrzlice/(vroice), pri regulaciji krvnega tlaka, pri strjevanju krvi kot tudi pri regulaciji ciklusa spanja-prebujanja. Eikosanoidi se tvorijo iz omega-3 in omega-6 maobnih kislin, ki pa se v organizmu sesalca ne morejo sintetizirati (proizvesti) in so zaradi tega esencialni. Zlasti tiste maobne kisline ki se nahajajo v konopljinem olju v optimalnem razmerju, kot so linolna kislina (LA) in alfalinolenska kislina (LNA), kot tudi gama-linolenska kislina (GLA) in stearidonska kislina (SDA) tvorijo v tej shemi reakcij pomembne izhodine produkte oz. vmesne produkte (Sl. 3). Sinteza (sestavljalna tvorba) teh priblino 20-30 Eikosanoidov je odvisna od vsakokrat razpololjivih encimov razlinih telesnih tkiv kot tudi od izbire podlage (substrata). Vrsta in koliina sintetiziranih eikosanoidov se doloa torej na podlagi tipa tkiva in z posamino razpolago maobne kisline v celini membrani. Fizioloke funkcije razlinih substanc so spremenljive in deloma antagonistine (nasprotujee). Tako npr. stimulirajo thromboxan-i, ki se tvorijo v krvnih ploicah, nastajanje krvnih strdkov in

zoujejo oilje, medtem ko imajo prostacyclin-i ki nastajajo v ostenju (v stenah) nasprotno uinkovanje.

Stran 42 - 43

Omega-3EncimiOmega-6EncimiAlfa-linolen-ska kislina
LNA (18:3) (esencialna)Linol-na kislina LA (18:2) (esencialna)Delta-6-desaturaz-a Stearidon-ska kislina SDA (18:4)Gama-linolen-ska kislina GLA (18:3)Eikosatetraen-ska kislina ETA (20:4)Dihomo-gama-linolen-ska kislina DGLA (20:3)Delta-5desaturaz-aCyclooxygenas-aEikosapentaen-ska kislina EPA (20:5)Arachidon-ska kislina AA (20:4)Lipoxygenas-aTip-5-leukotrienTip-4-leukotrienCyclooxygenas-a

Serie 3-Eikosanoid-i Prostaglandin Thromboxan Prostacyclin Serie 2-Eikosanoid-i Prostaglandin Thromboxan Prostacyclin Serie 1-Eikosanoid-i Prostaglandin Thromboxan Prostacyclin

Sl. 3 : Shematski prikaz za tvorbo eikosanoid-ov iz linol-ne in alfa-linolen-ske kisline (Po Greger & Windhorst 1996, Lehninger 1987, Lffler & Petrides 1988, Voet & Voet 1992)

Stran 44 Sl. 3 kae obe moni poti sinteze eikosanoidov: Iz LA nastajajo visoko-aktivne serie-1 in serie2- prostaglandini, kot tudi tip-4-leukotrien. Iz LNA nastaja manj aktivni serie-3-prostaglandin in tip-5-leukotrien. Telo si nenehno prizadeva, da ohranja obutljivo ravnoteje preko sinteze ustreznih koliin vseh eikosanoidov. Ker je na podlagi njene nizke trajnosti iz nae sedanje prehrane LNA nadale izginila (primerjaj pogl. 3.1), medtem ko se nahaja LA v najvejem tevilu olj v zadostnih koliinah (primerjaj tab. 4), zlahka pride do motenj ravnoteja (maobnih kislin). Mona aktivnost LA-eikosanoidov se ne more kompenzirati v zadostni meri z LNA-eikosanoidi. Glede popravkov takega neravnoteja se odpirajo zasnove zdravljenja pri motnjah presnove maob, arteriosklerotinih obolenj oilja, alergij ali vnetnih reakcij. Na te se lahko pozitivno vpliva z dodatnim uivanjem omega-3maobnih kislin, npr. iz lanenega olja ali konopljinega olja z relativno visokim deleem LNA (Laneno olje: 44-45%; konopljino olje: 15-25%) (glej tudi pogl. 5.2). Ob tem je potrebno upotevati, da encim (Delta-6-desaturaza), da bi konkuriral LA in LNA, ima visoko afiniteto do LNA. To pomeni, da pri istoasnem zauitju LNA in LA, bojo sintetizirani prednostni LNAeikosanoidi v veji meri in s tem ostane ohranjeno oz. ponovno vzpostavljeno ravnoteje visokoaktivnih in nizko-aktivnih eikosanoidov. Delovanje vnetno-zaviralnih medicinskih zdravil (medikamentov) sloni tudi na presnovi maob. Tako blokirajo ne-steroidni zaviralci vnetij (Acetylsalicyl-na kislina) preobrazbo arachidon-ske kisline v serie-2-eikosanoid-e, medtem ko steroidalni zaviralci vnetij kot Cortison, prepreujejo sproanje arachidon-ske kisline iz celinih membran. V oba primera izostane tvorba serie-2eikosanoida. Nadaljnji moen vzrok za moteno eikosanoid-ravnoteje je zmanjana aktivnost ali okvara encyma delta-6-desaturaze (genetsko pogojeno ali sproeno zaradi alkoholizma ali fiziolokih stresov), kar pa prepreuje tvorbo eikosanoidov vseh serij. Tudi na to motnjo se lahko pozitivno vpliva z uivanjem konopljinega olja, ker konopljino olje vsebuje v bistvenih koliinah (glej sl. 3) obe vmesni stopnji obeh poti sintetiziranja, stearidon-sko kislino in gama-linolen-sko kislino (Berdanier 1995, Erasmus 1994). 3.6 Tokoferoli (Vitamin E) Tokoferoli so skupina blinje sorodnih substanc topljivih v maobah (alfa-, beta-, gama-, deltatokoferol), bolj znani pod imenom vitamin E. Obilno so prisotni v konopljinem olju. Tokoferoli se nahajajo v vseh fotosintetsko aktivnih delih rastlin in posebno v semenih. Primarno se lahko dokaejo v Chloroplasten-u. Pri ivilih nastopajo posebno v rastlinskih oljih (olje peninih kalkov, olje semen bombaa do 0,5%) kot tudi v majhnih koliinah v zelenjavi oz. vrtninah.

Stran 45 - 46 Po dananjem stanju znanosti se tokoferoli sintetizirajo izkljuno v rastlinah. Zaradi tega odvisi vsebnost tokoferolov ivalskih maob od prehranjevanja ivali. Pomanjkanje tokoferolov pelje do neplodnosti, degeneracije ledvic in miic, nekroze (odmiranja) jeter in do nalaganja rjavih pigmentov v zaloge maob. Toda, pri ljudeh so do sedaj komaj znani pojavi pomanjkanja. Izhajajo iz ivalskih poskusov in klininih opazovanj, se ocenjuje dnevna potreba na 15 do 30 mg/dan. Ta se vseeno zvia pri visoki vsebnosti nenasienih maobnih kislin v prehrani. Bioloka uinkovitost je dokazana za tevilne fizioloke procese: S pomojo njihove lastnosti kot redukcijska sredstva, tokoferoli prepreujejo oksidacijo nenasienih maobnih kislin s kisikom iz zraka. S tem prispeva tokoferol k stabilizaciji biolokih membran. Tokoferol stabilizira tudi druge bioloko aktivne substance, kot npr. vitamin A, toda tudi hormone in encime proti oksidacijskih uplivov. Razen tega deluje tokoferol proti arteriosklerozi (proti poapnenju arterij), ker se udeleuje pri pretvorbi arachidon-ske kisline v prostaglandine in prepreuje medsebojno sprijemanje krvnih ploic (Greger & Windhorst 1996, Kasper 1996). V tokoferol-hydrochinon-tokochinon-redoxsystem-u deluje tokoferol kot antioksidant. Antioksidacijsko delovanje se stopnjuje v vrsti alfa-, beta-, gama-, delta-tokoferola. Ta se obnaa pri tem obratno do aktivnosti vitamina E. To razmerje velja tudi za hitrost reakcije pri reakciji s kisikovimi radikali. Konopljino olje vsebuje izrazito visok dele gama-tokoferola, petkrat ve kot alfa-tokoferola. Z njegovo visoko uinkovitostjo kot antioksidant, lahko dobro iti konopljino olje pred kodljivimi uinki. Razen tega, obiajne raziskave kaejo, da pri osebah, ki nadomestijo ivila z alfa-tokoferolom z ivili z gama-tokoferolom ali drugimi tokoferoli, ne nastopajo nikakrna pomanjkanja vitamina E. Taki tokoferoli so namre tedaj uinkoviti namesto alfa-tokoferola. (Gassmann 1995 a,b).

Oblaila, kozmetika, prehrambeni artikli in ve: Vse iz in z konopljo. www.HanfHaus.de

Stran 47 - 48 4. Konopljino olje v sredstvih za nego koe in v kozmetiki loveka koa ni le utilo in regulator toplote, temve ima tudi pomembne zaporne funkcije. iti telo pred preseno izgubo vode in pred vdiranjem neelenih substanc. Najpomembneje naloge za te zaitne funkcije prevzema povrhnji tanek sloj koe, tako imenovani "Stratum corneum" oz. roenina. Ta se sestoji iz odmirajoih in mrtvih konih celic, ki jih dri skupaj meanica razlinih maob kot malta dri openi zid. Pri tem gre predvsem za holesterol, proste maobne kisline in Ceramide (Lanzendrfer 1997). Suha koa je pogojena in povzroena z dejavniki okolja kot so npr. ozraje gretja (posebno v zaprtih prostorih), sonce, odvena raba mono razmaenih mil, kopalni dodatki ali druga pralno-pomivalna sredstva, pa tudi z starostno-pogojeno upoasnitvijo celine izmenjave snovi ali z diabetesom (sladkorno boleznijo). Suha koa je zaznamovana z "razmaenostjo" in najvekrat izrazito spremembo lipidne sestave v roenici. Koa postaja dobesedno tanja in omogoa s tem zviano izgubo vode. Ponuja se blaitev tega stanja s ciljnim izboljanjem oskrbe z maobami ki lahko poteka tako skozi prehrano kot tudi preko zunanje uporabe sredstev za nego koe (Idson 1992) (glej tudi pogl. 5.1). Prednosti rastlinskih olj v kozmetiki bazirajo na fizikalnih in biokemijskih uinkih njihovih maobnih kislin. eravno kozmetina industrija v splonem hvali (priporoa) uporabo nenasienih maobnih kislin za izboljanje strukture (sestave) koe, imata do sedaj zgolj linolna kislina in gama-linolenska kislina dokazljiv terapevtski uinek. Ve tudij je ugotovilo, da bolezenske kone spremembe, ki nastajajo pri prehrambeno-pogojenem pomanjkanju esencialnih maobnih kislin, lahko povrnemo v prvobitno stanje s pomojo zunanjega nanaanja taistih (glej pogl. 5.1). Tudi kozmetini koni problemi kot so suha, luskasta ali razpokana koa se odzivajo na zunanjo obdelavo/zdravljenje/nego z esencialnimi maobnimi kislinami. Predvsem linolna kislina, sestavina v Ceramid I, najpomembneje komponente razreda Ceramid-substance, se vgrajuje v koo (Wertz et al. 1987, Conti et al. 1996). Prednosti drugih nenasienih maobnih kislin slonijo na istih fizikalnih uinkih kot so izboljanje lastnosti drsenja ali blaenje in prispevanje vlailnih lastnosti. Z njihovo gibkostjo lahko delujejo vekratnonenasiene maobne kisline proti nenehnemu izgubljanju naravnih zapornih-substanc v koi in s tem tudi prepreujejo ezmerno izgubo vlage, izsuevanje in pokanje/odpiranje koe (Lanzendorfer 1997). Tudi starostno pogojena upoasnitev celine presnove reducira koliino maobnih kislin, ki se oddajajo v koo. Koa postaja tenka, izgublja njeno elastinost in s tem podpira gubanje. Zunanje nanaanje esencialnih kislin lahko prispeva delni obnovi konih lipidov in s tem tudi uinkuje proti vidnim pojavom staranja koe (Idson 1992).

Stran 49 - 50 Konopljino olje kot naravni dodatek v kozmetiki bi lahko pokazal ve prednosti v primerjavi z drugimi rastlinskimi olji. Dodatno ob kono-negovalnih lastnostih vekrat nenasienih maobnih kislin ki so v njem (v konopljinem olju) vsebovane v visoki meri (ca. 80%) se mora omeniti predvsem skoraj izkljuna sestava iz obe esencialni maobni kislini linolne kisline in alfa-linolenske kisline kot tudi redke gama-linolenske-kisline (primerjaj Tab. 1 in 4). eravno se nahajata ti obe esencialni maobni kislini kot tudi gama-linolenska kislina tudi v drugih rastlinskih oljih, npr. v svetlin-u in bore-u, in sicer se nahajajo v visokih koncentracijah, ima konopljino olje v primerjavi dve bistveni prednosti: Konopljino olje vsebuje obe esencialni maobni kislini linolno kislino in alfa-linolensko kislino v razmerju 3:1. Ta sestava (razmerje) je zelo podobna razmerju 4:1, v katerem tipino nastopajo ti dve maobni kislini v loveki koi. Temu v primerjavo, imajo svetlin in bore neugodno razmerje (teh dveh maobnih kislin) od najmanj 30:1. Nadalje, celo na konvencionalnih (staromodnih) konopljinih nasadih se obiajno ne uporabljajo nikakrni pesticidi ali herbicidi (Bocsa, Karus & Lohmeyer 2000). V primerjavi z nasadom (gojenjem) svetlina in borea, ki sta uvrena med posebni kulturi in ki sta obutljivi na kodljivce in plevel ter tako torej obiajno zahtevajo (potrebujejo) uporabo pesticidov, ponuja konoplja vseskozi jasno ekoloko in tudi zdravstveno prednost. Vsekakor je potrebno upotevati pri uporabi naravnih olj z visokim deleem vekratno nenasienih maobnih kislin njihovo nestabilnost. Nanaanje naravne kozmetike z rastlinskimi olji na koo se izpostavlja (izlaga) lipide razdejanju svetlobe in oksidacije. To lahko rezultira s tvorbo prostih radikalov, katalizirano z UV-svetlobno-vpijajoimi substancami kot npr. chlorophyll (klorofil). Iz tega razloga je pomembno, da se naravna olja za uporabo v kozmetiki skrbno preisti (Morebitno: z rafinacijo) in e je nujno potrebno, da se jih stabilizira z dodatnimi antioksidanti. Pomembno je tudi ustrezno-primerno pakiranje (embalaa) in skladienje, ki iti pred uinki svetlobe, zraka in toplote (Lanzendorfer 1997).

Olje za kopita in usnje

iz naravno istega konopljinega olja

Stran 51 - 52 5. Terapevtska uporaba konopljinega olja Konopljina semena in konopljino olje sta ele pred relativno kratkim asom ponovno dovoljeni za prosto prodajo. Zaradi tega ni presenetljivo, da je medicinski potencial (zmogljivosti) glede konopljinega olja e nepopolno raziskan in odprt. Raziskave o nainu uinkovanja esencialnih maobnih kislin so bile dosedaj preteno izvajane z olji semen svetlina in borea. Na podlagi znane sestave konopljinega olja, posebno njegove visoke vsebnosti linolne-, alfa- in gamalinolenske kisline, se lahko prenesejo rezultati teh raziskav brez nadaljnjega na konopljino olje.

Konopljina rastlina na Madarskem: Kompolt 1995 (Foto: Michael Karus, nova-Institut)

Da bi ponazorili koliine linolne kisline oz. gama-linolenske kisline za konopljina semena oz. za konopljino olje, ki so uporabljene v tudijah, podajamo spodaj tabelo za preraunavanje: Tab. 5: Tabela za preraunavanje za vsebnost maobnih kislin v konopljinem olju
Gama-linolenska kislina (GLA) GLA Konopljino Konopljina olje 1) semena 2) (3% GLA) (1% GLA) 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5 17 33 50 67 83 100 117 50 100 150 200 250 300 350 Linolna kislina Linolna kislina Konopljino Konopljina olje semena (60% (20% linolne linolne kisline) kisline) 3,3 10 6,7 20 10,0 30 13,3 40 16,7 50 20,0 60 23,3 70 Alfa-linolenska kislina (ALA) ALA Konopljino Konopljina olje semena (20% ALA ) (6-7% ALA ) 1 2 3 4 5 6 7 5 10 15 20 25 30 35 15 30 45 60 75 90 105

2 4 6 8 10 12 14

(Vsi podatki so v gramih (g) 1) ena ajna lika konopljinega olja ustreza priblino 5 gramov

2)

ena peica konopljinega semena ustreza priblino 20 gramov

Primeri: Kdor zauije 33 gramov konopljinega olja, je zauil 1 gram gama-linolenske kisline. Kdor bi elel zauiti 8 gramov linolne kisline, bo dosegel to z zauitjem 13,3 gramov konopljinega olja oz. 40 gramov konopljinih semen.

Stran 53 - 54 5.1 Medicinska podroja uporabe gama-linolenske kisline Naslednja poglavja opisujejo terapevtske monosti uporabe gama-linolenske kisline (GLA) pri razlinih boleznih. Nevrodermititis in teave s koo Glavni simptom nevrodermititisa je muno (bolee) srbenje, posebej z nonimi krizami srbenja. leze lojnice in znojnice delujejo -zbujajo pozornost- poasno, koa je brez leska in suha. Esencialne maobne kisline so odloilno udeleene pri funkciji bariere (zapore) koe, t.p. da regulirajo potek izgube vode preko koe. Spremembe koe kot je nevrodermitis in psoriaza (luskavica) so med ostalim povzroene z pomanjkanjem esencialnih maobnih kislin. Ta se kae z zviano izgubo vode skozi koo. e zdravimo nevrodermitis z esencialnimi maobnimi kislinami, prideta v potev v osnovi dve monosti zdravjenja: Oralno (skozi usta) jemanje linolne kisline in GLA (notranja uporaba) ali nanaanje linolne kisline in GLA na koo, npr. kot gel (zunanja uporaba). Zunanje uporabljeno, se je konopljino olje dosedaj obneslo (se je potrdilo) predvsem kot negovalno sredstvo z posebnimi lastnostmi nege in odpravljanja nepravilnosti koe (glej pogl. 4). Notranje dajanje (jemanje, doziranje) je pogosteja metoda zdravljenja. Pri tem se izhaja od tega, da se povzroa (da nastane) oz se krepi oz. pospeuje nevrodermitis preko prizadetosti celotnega organizma s pomanjkanjem esencialnih maobnih kislin. Zaradi ene okvare ali zaradi zmanjane aktivnosti encima delta-6-desaturaze (npr. pri avto-imunskih-obolenjih ali pri ezmernem uivanju alkohola), kar katalizira pretvorbo linolne kisline v GLA, nastaja pomanjkanje GLA. Nazadnje izostane zadostna tvorba prostaglandinov. Z jemanjem (uivanjem) gama-linolenske kisline se lahko ta encimska okvara obide (primerjaj Sl. 4) in se na ta nain izbalansira GLA-pomanjkanje. V eneki raziskavi z 99 otrok in odraslih so dobivali pacienti dvanajst tednov dolgo, dnevno 12krat 360 mg linolne kisline in 45 mg GLA, kar ustreza priblino 12-krat 1,5 grama konopljinega olja. Reztultat je bil znailno izboljanje kone simptomatike za priblino 30%. Terapija je zadela (uinkovala) nekoliko bolje pri udeleenih odraslih. Stranski uinki niso bili opaeni (Wright & Burton 1982). V neki tudiji od Fiocchi et al. (1994) so bili zdravljeni otroci povprene starosti od 11,4 mesecev proti neurodermitisu in sicer dnevno z tremi grami gama-linolenske kisline, kar ustreza priblino 100 ml konopljinega olja, ez obdobje 28 dni. To zdravljenje se je izkazalo, skupaj z ostalimi ukrepi, kot zanesljivo, uinkovito in predvsem kot terapija brez stranskih uinkov. V eni raziskavi od Anstey et al. (1990) je bila testirana (preskuana) GLA-vsebnostna krema v primerjalnem preskuanju s placebo-preparatom (pripravkom) (placebo = navidezni preparat, brez uinkovin, nevtralen) pri 12 pacientih z nevrodermitisom, ez obdobje od dva tedna. Med tem pacienti niso vedeli, kateri preparat (pripravek) je bil ta pravi in kateri navidezen preparat (pripravek). Pri presoji pacientov je bila GLA-vsebnostna krema uinkoviteja od placebopreparata.

Stran 55 - 56 Rezultati preiskav se ujemajo s tevilnimi poroili o pacientih iz Nemije, ki so zadnjih let uspeno uporabljali konopljino olje za zdravljenje njihovega lastnega nevrodermitisa ali pri njihovih otrocih. Medicinski raziskovalci na univerzi v Kuopio-ju na Finskem so opravljali v letih 2000 do 2002 obe prvi klinini raziskavi s konopljinim oljem. Prva tudija je primerjala vpliv enega dnevnega zauitja (jemanja) od 30 ml (dve jedilni lici) konopljinega olja oz. lanenega olja na koncentracije razlinih maobnih kislin v plazmi. To olje je izviralo od semen sorte Finola, ki se odlikuje z visoko vsebnostjo GLA (>4%). Pokazalo se je, da je jemanje (uivanje) konopljinega olja peljalo do znailnega zvianja GLA-ravni, medtem ko (nasprotno pa) je laneno olje znievalo GLA-raven. Posledino, lahko direktno GLA-dovajanje (-uivanje), kompenzira GLA-pomanjkanje, npr. takega ki je pogojeno s poasno pretvorbo linolne-kisline v GLA (primerjaj Sl. 3). Ker je zniana GLA-raven oitno v so-uinkovalnem razmerju z nastopanjem alergij in bolezni imunskega sistema, mogoe pojasnjujejo rezultati anekdotsko (aljivo) blaenje konih teav z uivanjem (jemanjem) konopljinega olja kot rezultat zviane GLA-ravni (Schwab et al. 2002). V neki drugi dvojni tudiji z osebami, ki so bolehale za kona vnetja (atopini dermatitis) (alergijski...), so primerjali raziskovalci direktno uinkovanje ene dnevne doze (uivanja) 30 ml konopljinega olja z enakim dnevnim doziranjem (uivanjem) olivnega olja (Callaway 2002). Oba olja so bila jemana (uivana) ez obdobje dva meseca, prekinjeno z eno "washout"-periodo (vmesnim obdobjem oienja-organizma). Zaasni rezultati kaejo, da pelje uivanje konopljinega olja do znatnega izboljanja celokupnih simptomov dermatitisa - suhosti koe, srbenja in tudi do izboljanja celokupnega poutja. Razen tega se je med uivanjem konopljinega olja zmanjalo tevilo obolenj od gripe. V primerjavi k temu, uivanje olivnega olja ni peljalo k nikakrnim znailnim spremembam teh simptomov (teav). Te tudije dokazujejo prvi, da uivanje konopljinega olja pri pacientih z dermatitisom zares pelje do omilitev in blije pojasnjujejo, da je to uinkovanje pogojeno v prvi vrsti z zvianjem GLA-ravni. Pred-menstrualen sindrom Pred-menstrualen sindrom se izraa v obliki telesnih in psihinih sprememb, ki nastopijo ca. 710 dni pred menstruacijsko krvavitvijo in izginejo z zaetkom te krvavitve. Ti simptomi in njihov obseg odstopajo od enske do enske. Zraven boleih napetosti in nabreklin prsi (dojk), lahko nastopijo nervoznost (ivnost) in vzdraljivost kot tudi agresivnost in depresije. Tudi pri pred-menstrualnih sindromih kae da gre za motnjo presnove (metabolizma), pri kateri je motena preobrazba linolne kisline v GLA in s tem tudi sposobnosti, da se sintetizirajo eikosanoidi: V neki tudiji od Horrobin & Manku (1989) je bilo tretirano 42 pacientov 12 tednov dolgo, dnevno z 1,37 g linolne kisline in 156 mg GLA (ustreza 5 gramov konopljinega olja). Raziskovalci so ugotovili razlono izboljanje pri telesnih teavah in psihinih simptomih. To tretiranje ni imelo nikakrnih stranskih uinkov.

Stran 57 - 58 V neki drugi raziskavi s 15 enskami v starosti od 23 do 52 let je bila doseena dobra do zadovoljiva krepitev oz. spodbuda telesnega in psihinega dobrega poutja z dajanjem od 180 do 200 mg GLA, kar ustreza ca. 6 gramov konopljinega olja, skozi dva ciklusa (Duttler & Duttler 1989). Revmatoidni artritis Monosti terapije pri revmatoidnem artritisu (sklepni revmi) so se izrazito izboljale v zadnjih desetletjih. Prej ko slej so vseeno mnoga zdravljenja povezana z deloma tekimi tveganji in stranskimi uinki. Zaradi tega bi bila zelo dobrodola metoda zdravljenja brez stranskih uinkov. Doloene maobne kisline so uinkovita vnetno-zaviralna in imunsko-stimulativna sredstva (Rothman 1995). K temu spadajo rastlinska olja z relativno visoko vsebnostjo alfa-linolenske kisline in GLA-kisline. Te se preoblikujejo v telesu v substance z vnetno-zaviralnimi in imunsko-regulacijskimi lastnostmi. Tako je bilo mono pokazati v eni tudiji s podganami, pri katerih so bili umetno povzroeni artritis ali druge vnetne oblike, da je peljala obogatitev prehrane z GLA pri vseh modelih do jasnega zmanjevanja razlinih vnetnih znakov (Tate et al. 1989). V neki dvojni placebo-kontrolirani tudiji je prejemalo 49 pacientov-revmatikov skozi 15 mesecev ali dnevno 0,54 gramov GLA ali GLA plus eno omega-3 maobno kislino (eikosapentaen-sko kislino) (Belch 1988). Ni bilo videti nobenega objektivnega izboljanja, vsekakor pa je poroalo 90% od udeleencev iz obe skupini tretirancev o nekem subjektivnem izboljanju. K temu je 73% pacientov iz GLA-skupiner in 80% iz skupine, ki je prejemala GLA in eikosanoide, lahko reduciralo ali popolnoma ustavilo njihovo anti-vnetno terapijo z nesteroidnimi antirevmatiki. V placebo-skupini je bilo takih le 30%. Ta tudija je pokazala, da kombinacija omega-3- in omega-6-maobnih kislin uinkuje ugodneje na potek vnetnih bolezni, kot samo dajanje le ene od teh maobnih kislin. V neki odprti tudiji s pacienti revmatiki, so opazovali Pullman-Mooar in kolegi (1990) klinino izboljanje ob dnevnem dajanju po 1,1 gram GLA. K parametrom izboljanja so teli trajanje jutranje otrplost (otrdelost), presoja zglobov, spanje in presoja pacientov glede splonega stanja bolezni. V neki drugi raziskavi je prejemalo 37 pacientov skozi 24 tednov dnevno 1,4 grame GLA. Bolezenska simptomatika je bila klinino relevantno (bistveno) reducirana in sicer brez stranskih uinkov (Leventhal 1993). Tako je bilo tevilo oteklih zglobov reducirano za 28% in stopnja oteenosti za 41%. V placebo-skupini niso bila opaena nikakrna izboljanja. (1,4 grama GLA ustreza 47-tim gramom konopljinega olja.). Diabetina nevropatija Diabetina nevropatija je ena od monih poznejih posledic sladkorne bolezni (Diabetes mellitus), pokodovanje ivcev, ki prihaja oz. je spremljano z neugodnimi neprijetnimi obutki in motnjami utnosti (obutljivosti).

Stran 59 - 60 Pri Diabetes mellitus-u je motena presnova maob omaga-6-maobnih kislin in s tem tudi preobrazba linolne kisline v GLA in naknadne produkte (Arachidonska kislina, prostaglandini). Motnje mikro-cirkulacije krvi in zmanjana oskrba ivcev s kisikom so mone posledice. Tukaj se lahko uporabi GLA, tako za prepreevanje kot tudi za terapeutsko zdravljenje poznejih posledic sladkorne bolezni. V eni raziskavi od Jamal (1994), z dajanjem (uivanjem) dnevno 360 mg GLA (ca. 12 gramov konopljinega olja) skozi 6 mesecev, je uspelo ugodno vplivati na simptome 22-tih pacientov z diabetes-mellitus-om. 5.2 Medicinska podroja uporabe alfa-linolenske kisline Alfa-linolenska kislina (LNA) teje med tako imenovane omega-3-maobne kisline. Dolgoverine omega-3-maobne kisline kot eikosapentaen-ska kislina (EPA) ali Docosahexaen-ska kislina (DHA) se nahajajo predvsem v ribah in ribjem olju iz hladnih voda. Prodajajo se npr. kot kapsule z ribjim oljem za medicinske namene. Omega-3-maobne kisline sluijo za prepreevanje razlinih obolenj srnega krvnega obtoka kot so srni infarkt, motnje srnega ritma in tromboze. Torej te podpirajo elastinost oilja, vplivajo na bolje redko-tekoe lastnosti krvi in imajo pozitiven vpliv na regulacijo ravni holesterola. Tudi lahko ugodno vplivajo na kronina vnetja. Nadalje, one zviujejo sposobnosti uenja in koncentracije in lahko izboljajo psihino razpoloenje (Strunz & Jopp 2002). Konopljino olje vsebuje z ca. 20% visok dele alfa-linolenske kisline. Alfa-linolenska kislina je vsekakor v nasprotju z maobnimi kislinami v ribjem olju primerljivo kratko-verina omega-3maobna kislina. Ona sama ni bioloko aktivna in se mora v organizmu najprej preobraziti v uinkovito eikosapentaen-sko kislino, medtem ko ribje olje e vsebuje eikosapentaen-sko kislino (primerjaj Sl. 3). Zaradi tega se lahko prenaa rezultate od raziskav z ribjim oljem na konopljino olje samo s pridrkom (z rezervo). Uinkovitost alfa-linolenske kisline zahteva preobrazbo v dolgo-verine omega-3-maobne kisline, ki pa je lahko prilonostno tudi motena. Zadostna oskrba z alfa-linolensko kislino pa ima tudi neposredno pozitivne uinke na zdravje: Ona dela kri bolj tekoe-pretono, deluje vnetno-zaviralno, zmanjuje obolenja srnega obtoka in diabetes (sladkorno bolezen) in dela celice bolj aktivne za transport (Strunz & Jopp 2002) (primerjaj tudi pogl. 3.4). Bolezni srnega krvnega obtoka tevilo srnih infarktov in redkeje nastopajoe tromboze ki je pri Eskimih v primerjavi z Evropejci in Severnimi-Ameriani, dale nije, se razlagajo z zaitnim delovanjem omega-3maobnih kislin. To izhaja iz neke tudije, v kateri so bili primerjani razlini naini prehranjevanja. Hrana Inuitov (Eskimov), ki vsebuje povpreno 400 gramov ribjega-, tjulenjega-, ali kitovega mesa z obilico ribjega olja na dan, se je pokazalo celo kot bolje oz. kot bolj superiorno od kake vegetarijanske hrane.

Stran 61 - 62 Z dodatkom ribjega olja k tradicionalni prehrani Severnega Ameriana srednje starosti, se spremeni sestava maobnih kislin v asu nekaj tednov, razlono v smeri zniane dovzetnosti za trombozo. Nagnjenost krvnih ploic da se lepijo skupaj (medsebojno), se znia ob zadostni uporabi omega-3-maobne kisline. V raziskavi od Drevon et al. (1995) so prejemale poskusne osebe skozi tiri mesece dnevno 5 gramov dolgo-verinih omega-3-maobnih kislin, ustrezno ca. 25-tim gramom konopljinega olja, skupaj z vitaminom E. Prilo je do znianja tako vsebnosti celotnega holesterola kot tudi koncentracije LDL-delea ("kodljivega" holesterola). Dolgo-verine omega-3-maobne kisline, kot so te prisotne v ribjem olju, lahko poleg tega koristijo za znievanje zvianega krvnega pritiska in morebitno za dodatno terapijo pri osebah ki potrebujejo zdravljenje visokega krvnega pritiska. Razline raziskave nakazujejo na to, da omega-3-maobne kisline uinkujejo proti motnjam srnega ritma in nenadni smrti zaradi odpovedi srca, tako da zviujejo draljajni prag za elektrino dovzetnost za aktiviranje srnega tkiva, kot so obrazloili Sellmayer et al. (1996). Oni poroajo naprimer o studiji-kontrole-primerov iz ZDA (USA) iz leta 1995. Koliina samo 0,75 grama dolgo-verinih omega-3-maobnih kislin na teden (ustreza 4-im gramom konopljinega olja) je pripeljala do znatnega zmanjanja tveganja, da bi prilo do smrti zaradi nenadne smrti (odpovedi) srca. Pri vijih dozah se reducira stopnja za vse do 70 %. Nadaljnje tudije so prihajale do podobnih rezultatov. Ni prihajalo do nikakrnih stranskih uinkov. Neka francoska raziskava od De Lorgeril et al. (1994) je uspela pokazati, da alfa-linolenska kislina (in ne samo ribje olje) zmanjuje tveganje za srnim infarktom. Pri 605-tih udeleencih v osrednjem opazovalnem asovnem obdobju od 27 mesecev je bilo pri pacientih, ki so preiveli srni infarkt, pri zvianem uivanju alfa-linolenske kisline, znailno zniana umrljivost (8 proti 20) in stopnja ponovnih infarktov (3 proti 17). V splonem kaejo razline tudije, da tveganje, da bomo zboleli zaradi tegob srnega obtoka, mono upada, e reduciramo v prehrani prisotne nasiene, veinoma ivalske maobe (primerjaj pogl. 3.3) in predvsem tudi trans-maobne kisline (primerjaj pogl. 3.1) in jih nadomestimo z naravno neobdelanimi rastlinskimi olji z visokim delei nenasienih maobnih kislin. Ameriko ministrstvo za zdravje razmilja taas o obveznem oznaevanju ivil glede njihovih sestav maobnih kislin. Konopljino olje ustreza tukaj elenemu "zdravemu" maobnemu profilu kot komaj kako drugo olje. Kronina vnetja Telo proizvaja razline snovi (zytokine), ki imajo pomembno vlogo v reakciji na vnetne procese. Vsekakor je ezmerno ustvarjanje teh substanc pri kroninih vnetjih kodljiva. V razlinih raziskavah je bilo mono dokazati, da omega-3-maobne kisline zavirajo ezmerne vnetne procese in lahko pozitivno vplivajo na potek razlinih obolenj (Rothman 1995). K temu tejejo Reumatoidni artritis, kronino vnetje mehurja, Psoriaza in Colitis ulcerosa, kronino vnetje revesja. Prilonostno so bile dane skupaj omega-3-maobne kisline in gama-linolenska kislina in so se dopolnile pri njihovem vnetno-zaviralnem uinkovanju, kot mogoe v kaki tudiji z revmatinimi pacienti (Belch 1988).

Stran 63 - 64 V neki italijanski tudiji od Beluzzi et al. (1996) so prejemali pacienti z Morbus Crohn - kar je prav tako vnetno revesno obolenje - ali navidezni preparat ali pa devet kapsul ribjega olja z vsega 2,7 gramov omega-3-maobnih kislin (ca. 14 gramov konopljinega olja). S terapijo z maobno kislino je bila kvota recidiva pri 28%, proti 69% pri kontrolni skupini. V neki raziskavi od Senkat et al. (1995) na univerzi v Bochum-u se je pokazalo, da dieta z omega-3-maobno kislino, RNA in arginin-om uinkuje ugodno - glede na razline imunske parametre - na fazo okrevanja po operaciji raka. 5.3 Nadaljnja podroja uporabe za nenasiene maobne kisline Nadaljnje podroje uporabe za GLA in druge nenasiene maobne kisline kot je alfa-linolenska kislina in linolna kislina, je zviana raven holesterola. Z zvianim dovajanjem vekratno nenasienih maobnih kislin se lahko dolgotrajno vpliva ugodno na visoko raven holesterola. e se uiva ve nenasienih maobnih kislin s prehrano, je sprva dele holesterola v prehrani manji. Razen tega se te nenasiene maobne kisline sedaj poveano vgrajujejo v celine membrane. Na podlagi nerodne strukture maobnih kislin postane membrana bolj prepustna, kar pelje do tega, da se nalaga ve trdega holesterola iz krvi v celino stene, da bi se ohranjala stalna fluidnost (utekoinjenost) membran. S tem upada raven holesterola v krvi (Erasmus 1994). V ve raziskavah na Efamol Research Institute v Kanadi, je bilo z dajanjem odmerka od 5,8 gramov linolne kisline in 0,7 gramov GLA (ca. 23 gramov konopljinega olja), doseeno hitro in uinkovito znianje holesterola. Zviana raven holesterola ali natanneje zvianje doloene frakcije holesterolov, LDL-frakcije, v krvi predstavlja tudi tvegani dejavnik za arteriosklerozo (poapnjenje arterij). (primerjaj tudi pogl. 3.5 in 3.6) Obstaja vrsta publikacij, v katerih se razpravlja o uporabi nenasienih maobnih kislin, posebno GLA, za prepreevanje oz. kot dopolnilen ukrep zdravljenja. Med te teje rak in multipla skleroza. Linolna kislina in GLA lahko - po Van Aswegen-u in Du Plessis-u (1994) - po monosti igrajo eno vlogo pri zdravljenju raka. Bilo je ugotovljeno, da rakasto tkivo oz. rakaste celice vsebujejo manje delee GLA in drugih omega-6-produktov presnove (metabolizma). Linolna kislina pospeuje odmiranje rakavih celic, GLA blokira en encim, ki je med ostalim odgovoren za tvorbo metastaz. Zaradi tega bi lahko dodajanje teh maobnih kislin predstavljalo izboljanje obstojeih metod zdravljenja. tudije so pokazale, da nastopa Multipla skleroza pogosteje v takih regijah, v katerih se preteno uivajo nasiene maobne kisline. Dovajanje Linolne- in GLA-kisline morda lahko ugodno vpliva na tak potek bolezni.

Stran 65 - 66

Specialisti za ivila iz konoplje

Ponujamo iroko paleto konopljinih prehrambenih artiklov

Tako so pokazale raziskave, da je bela substanca v moganih pacientov z multiplo sklerozo zadrta (zapiena) na esencialne maobne kisline. Tudi je bilo ugotovljeno pomanjkanje esencialnih maobnih kislin, kot tudi linolne kisline, v mielinskih lonicah, rdeih in belih krvnikah, krvnih ploicah in v krvni plazmi. Mogoe so pacienti z multiplo sklerozo vse od rojstva nesposobni, da bi oplemenjevali esencialne maobne kisline in imajo zaradi tega pomanjkanje ustreznih produktov presnove (metabolizma).

prodaja Razstava Proizvodnja

HANF_INFO.CH SPECIALIST ZA KONOPLJO V VICI

Obiite nao Homepage na www.hanf-info-ch Ta vsebuje mnoge informacije - praktine, gospodarske, politine, medicinske, ipd., raznih vrst na temo konoplje (Cannabis) Hanf-Info je ena od pionirjev na podroju rastlin, prodaje surovin in gotovih produktov konoplje Pridite v Murten, obiite nao razstavo na temo konoplje. Razstava je z brezplanim vstopom za vse.

Stran 67 - 68 6. Recepti z konopljinim semenom in konopljinim oljem Konopljina semena in konopljino olje se lahko uporabljajo in pripravijo na razline naine: Konopljina semena, surova ali praena, Konopljina semena, zmleta, zdrobljena ali oluena, Konopljino olje, iztisnjeno iz konopljinih semen, in Konopljina moka iz preanih kolaev (stiskansev, oljnih poga), ki preostanejo po stiskanju olja. Vse navedene surovine in vmesni produkti se ravno ponujajo na triu. Med postopkih predelave, ki uniujejo lupino konopljinega semena -pri mletju, drobljenju, luenju - se zniuje trajnost (as monega ohranjanja za nas opredeljenih kakovostnih lastnosti), ker je odstranjena zaita luske ki iti pred svetlobo in kisikom. V naslednjem elimo dati nekaj nasvetov, kako se naj ravna s temi "novimi" in za mnoge neobiajnimi ivili. Kadar to predstavlja preve dela, se lahko posega za tevilnimi konopljinimi gotovimi izdelki, ki se v glavnem ponujajo v prometu s konopljo in v bio-prodajalnah kot tudi v trgovinah z zdravo hrano. Ta izbira vsebuje med ostalim konopljine pekarske izdelke, konopljine testenine, konopljine-Msli-drobce ali tudi konopljina okolada in konopljin sladoled z luenimi konopljinimi semeni. ienje konopljinega semena: Preden se uporabi konopljina semena v kuhinji, jih je potrebno oistiti. Za ta namen se dajo semena v skledo s isto vodo. Ker so konopljina semena zelo lahka, plavajo zgoraj na vodi. Delci umazanije, tujki in posebno kamenki so teji in potonejo navzdol. Semena se lahko samo rahlo posname in se jih razprostre na eno krpo. Uporaba (korienje) konopljinih semen: Najenostavneje uporabimo konopljina semena, e jih kupimo v surovi obliki. Tekne vsekakor bolje, e jih spraimo v ponvi (ali peici) skupaj z nekaj soli ali sojine omake, priblino 10 minut. Praena so dokonno tedaj, ko semena treijo in se razpoijo ("Popanje") in ko vonjajo kot praeni araidi. Od pred nekoliko let se ponujajo od razlinih proizvajalcev z rjavim sladkorjem praena konopljina semena kot poslastice za grizljanje. Te lahko z lahkoto izdelamo tudi sami. Na Kitajskem se prodajajo "popana" (peena do razpoenja- podobno kot popcorn -koruza pokovka) konopljina semena pred kino-predstavah kot pri nas popcorn. Izboljanje najrazlinejih jedi (pripravkov) s praenimi konopljinimi semeni: Bodisi (da so) naravno-krepke ali sladke, v osnovi lahko mnogim jedem (pripravkom) in solatam dodajamo praena konopljina semena, podobno kot praeni sezam ali sonnina jedrca. Nesoljena semena so dobro dopolnilo za Msli-je. Kdor pee kruh sam, lahko da v testo nepraena semena konoplje. V gotovem kruhu so konopljina semena praena in dajo kruhu dodatno "ugriz". Oluena konopljina semena: Od pred priblino enim letom se na triu ponujajo tudi oluena konopljina semena. Ker trda luska med uivanjem izdelkov z konopljinimi semeni daje obutek nekoliko neprijetnega, lahko oluena konopljina semena sklenejo nova podroja prehrambenih izdelkov in so ravnokar uporabljena v vrsti sladkarij ("Novi priokus po orekih").

Stran 69 - 70 Glede njihovega okusa, lahko pridejo konopljina semena posebno do izraza kot praena. Toda, ravno oluena konopljina semena je pa potrebno praiti previdno in paziti na to, da se ne ogejo. Mletje konopljinih semen: Praena konopljina semena se dajo bolje zmleti kot ne-praena, ker se laje drobi plodova lupina. Nato se jih lahko preseje ali izbolja z dodatno balastno snovjo. Med mletjem konopljinega semena je potrebno upotevati, da predstavljajo konopljina semena oljna semena (semena oljnice), t.p. konopljina semena se ne dajo mleti z obiajnim mlinom za itarice. Zaradi visoke vsebnosti maob v konopljinem semenu bi prilo do zlepljanja njihovih mlinskih kamnov. Za te namene se uporabi ali mlin za semena oljnic ali se posega za kavnim mlinkom. Praena in mleta konopljina semena predstavljajo aromatien dodatek k vsem pripravkom iz zrnja, itaric in rie. Peka s konopljino moko: Pod konopljino moko se razume tako zmleta konopljina semena kot tudi zmlete ostanke stiskanja - oljne pogae ki preostanejo pri pridobivanju olja. Moka iz Oljne pogae vsebuje v nasprotju z moko konopljinih semen, le e eno malenkostno vsebnost olja. V oba primera velja: Pri porabi pri peki ne sme znaati dele konopljine moke v testu ve kot eno petino do eno etrtino, ker testo po eni strani postane preve mastno (moka iz konopljinih semen) in po drugi strani pa, testo ne more vzhajati. Konopljina semena ne vsebujejo nobenih lepilnih beljakovin, ki so odgovorne za vzhajanje. e se naj testo zlepi (da bo lepljivo) in naj ne bo preve drobljivo, je potrebno po mletju iz konopljine moke izloiti (iz-presejati) luine. Konopljina moka je dragocen dodatek kruhu in emljicam (kruhkom). Testo za pizzo se lahko ravno tako izbolja s konopljino moko kot krepko domae pecivo, zelenjavni boulett-i v enolonnicah. Kar ne smemo pozabiti, so "sladke rei" ki se dajo izdelati iz moke konopljinega semena kot na primer konopljine energijske kepice (bale) in sladkarije. Konopljino olje: Okus konopljinega olja vlee na oreke in je mogoe nekoliko privajanja-potreben. Okus lahko veliko odstopa glede na proizvajalca. Najbolje kakovosti teknejo pri tem le malo grenko. Konopljino olje se odlikuje zelo dobro za solate. Z zadovoljstvom se jih uporablja kot primeane v jedila iz jogurta in skute kot tudi kot dodatke pripravkom iz krompirja. Ravno 3 do 4 ajne like konopljinega olja, zadostuje za pokritje dnevne potrebe po linolni kislini in alfa-linolenski kislini (primerjaj pogl. 3.4) V nadaljevanju predstavljeni recepti imajo namen predloiti majhno pobudo za izdelavo kulinarinih konopljinih delikates. Nadaljnji recepti se nahajajo v razlinih kuharskih knjigah za kuhanje in peenje konopljinih jedi, ki se lahko dobijo v vsaki knjigarni. Nasvet za knjige: V zalobi "Die Werkstatt" sta se pojavili dve knjigi na temo: "Knjiga za konopljino peko" /"Das Hanfbackbuch"/ od Ralf Buck-a (z barvnimi slikami, 64 strani, trde platnice, ISBN 3-89533-216-X, cena: EUR 12,70) kot tudi "Kuhanje in peenje s konopljo" /Kochen & Backen mit Hanf"/ od Ralf Buck-a (Recepti, 64 strani, ISBN 3-89533-272-0, cena EUR 4,50).

Stran 71 - 72

Nekateri izbrani recepti

Konopljina pizza V skledo dajte moko, vodo in kvas in iz tega zmeajte kvaeno testo. Testu se izmenoma dodaja presejana konopljina moka, sol in olivno olje. e bo dobro gneteno testo pretrdo, dodajte zraven ve vode. e pa bo testo preve vlano, dodajte zraven e malo moke. Nato pustite testo pokrito nekaj asa na toplem mestu, naj "vzhaja". Nato ga e enkrat pregnetite, razprostrite oz. razvaljajte in poljubno obloite. Pee se pri 200-300 C priblino 30 minut. Konopljine testenine Sestavine dajte v skledo in iz tega zgnetite testo. e je preve trdo, dodajte zraven e nekoliko olivnega olja. Nato predelajte testo v testenine in jih kuhajte priblino 10 minut v rahlo soljeni, vreli vodi (razpenjeni, v kropu). Konopljino olje enkrat drugae, "vroe in zainjeno" Sestavine zmeati skupaj in pustiti na hladnem Sestavine: 250 g moke 50 g mletih konopljinih semen 20 g kvasa 1/4 l vode 1 ajna lika soli 2 jedilni lici olivnega olja Sestavine: 250 g penine moke 50 g fino zmlete, presejane konopljine moke; 3 jajca 1 jedilno lico olivnega olja Sestavine: 1 jed. lica vinskega kisa ali sveega soka limone; 2 ajni liki tamari-ja; 1 stroek esna; 1/2-1 ajne like Cayennepfeffer; hranilni kvas za okus; 1/4 skodelice konopljinega olja Sestavine: 3 jedilne lice konopljinega olja; 1 ajna lika balzaminega kisa; 1 ajna lika limoninega soka; 1 stroek esna; odvisno od okusa, nekoliko sveega ingverja; sol; poper; zelenjave(Schmittlauch, Petersilie) Sestavine: 30 g sveega kvasa 1 skodelica mlane vode 400 g penine moke 100 g presejane konopljine moke 2 ajni liki soli 3/8 l mlane vode maoba za pekalni pladenj voda za premazovanje in 1 skodelica vode za peico Sestavine: 2 skodelici kokosovih kosmiev 1 skodelica rozin 1/2 skodel. razkosanih dateljnov ali fig 1/2 skodel. lenikov 1/4 skodel. konoplj. semena 1/4 skodel. roia, razkosanega 1 1/2 jedilne lice medu 1 jedilna lica ovsenih kosmiev Sestavine: 1/3 skodelice konopljinega olja; 1 sveenj bazilike; 1 sveenj peterilja 1/3 skodelice jedrc pinije ali orehov voda 2 stroka esna limonov sok

Zaimba za solato na bazi konopljinega olja esen in ingver stisniti ali fino narezati in pomeati z drugimi dodatki. Okusno za vse zelene solate, in tudi za grenke solate kot je regrat in rucola (Leson 1999).

Penino-konopljin kruh Razdrobiti kvas in v 1 skodelici vode raztopiti. Penino moko in presejano konopljino moko dati v skledo. V poglobitev v sredini moke dajte kvas, ki ste ga raztopili v vodi. Poasi premeajte moko s kvasom, nato dodajte sol in e-in e preostalo vodo. Testo ne sme biti pretrdo, drugae vzemite ve vode. Pustite testo na toplem mestu pokrito priblino 30 minut naj vzhaja, vse dokler ne postane dvakrat tako veliko. Mono pregnesti in iz tega oblikovati 1-2 kruha. Pustiti spet 15 min. vzhajati na namaenem pekalniku in na to pei v pred-ogreti peici na najspodnji reetki pri 200 C priblino 30-40 minut. Energijske kepice iz konopljinih semen Sestavine, vkljuno z medom, dajte skupaj v skledo in pregnetite. Na zakljuek dodajte med. e bo meanica preve suha in preve lomljiva, dodajte zraven vode. Meanica se mora dobro oblikovati in se ne sme lepiti na prste. Nato oblikujte majhne kepice in povaljajte v kokosove kosmie.

Pesto iz konopljinih semen esen skupaj z limoninim sokom grobo nasekljati v mikserju , dodati baziliko, oreke in peterilj in na spodnji stopnji previdno zmeati v mikserju. Po kapljicah dodati konopljino olje in tedaj na viji stopnji meati v mikserju tako dolgo, da se dosee omakipodobna utrjenost. Dodati toliko vode kot je potrebno. K temu zraven gredo testenine in lahko belo vino.

Stran 73 - 74

7. L i t e r a t u r a

Stran 77

Stran 78

Stran 79

O izdajatelju
nova-Institut za ekologijo in inovacije
nova-Institut je bil osnovan 1994 kot privaten in neodvisen intitut in je obsegal v letu 2002 oddelke za Obnovljivo rastoe surovine, Regionalni razvoj, Elektro-smog in Internetne podatkovne banke. Oddelek za Obnovljivo rastoe surovine ima teia Raziskave tria & ekonomija, Uporabne raziskave, Informacije, Svetovanje in Koordinacija projektov. Zraven razlinih knjinih publikacij, vodi (obratuje) novaInstitut tudi Portal za poroila za Obnovljivo rastoe surovine: www.nachwachsende-rohstoffe.info (www......Obnovljivo-rastoe surovine...). Kontakt: Goldenbergstr. 2, 50354 Hrt, Tel. 02233-94 36 84, Fax 02233-94 36 83 E-Mail: contact@nova-institut.de, Internet: www.nova-institut.de Od pred tisoletij se uporabljajo semena in olja konopljine rastline za loveko prehrano in za medicinske namene. Ta knjiga nasvetov opisuje prehrambeno-fizioloko in terapevtsko vrednost konopljinih semen in konopljinega olja po novem stanju znanosti. Majhen del z recepti ima namen da vzbudi h kulinarinemu odkrivanju hranilnih konopljinih pripravkov oz. jedi. nova-Institut je od zaetka spremljan in podprt z renesanso uporabe konoplje skozi znanstvene raziskave in svetovanje. Cilj je, da se povrne pomen konoplje, ki ji gre na podlagi njenih dragocenih surovin.

3. predelana in dopolnjena izdaja

ISBN 3-89533-242-9 Zaloba: Die Werkstatt Bar-code: 9 783895 332425

Stran 80 - 81