Welcome to Scribd, the world's digital library. Read, publish, and share books and documents. See more
Download
Standard view
Full view
of .
Save to My Library
Look up keyword
Like this
8Activity
0 of .
Results for:
No results containing your search query
P. 1
Pavle Jović: Prva slovenska slovnica v odmevnih delih in zapisih evropskih intelektualcev v 17. in 18. stoletju

Pavle Jović: Prva slovenska slovnica v odmevnih delih in zapisih evropskih intelektualcev v 17. in 18. stoletju

Ratings:

5.0

(2)
|Views: 53 |Likes:

More info:

Categories:Types, Research, History
Published by: Johann Weikhard Freiherr von Valvasor on Oct 06, 2012
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

11/29/2013

pdf

text

original

 
PRVA SLOVENSKA SLOVNICA V ODMEVNIH DELIH IN ZAPISIHEVROPSKIH INTELEKTUALCEV V 17. IN 18. STOLETJU
Pavle Jovi} 
Univerzitetska biblioteka »Svetozar Markovi}«, BeogradUDK 811.163.6’36"15":316.344.32(4)"16/17"Prispevek predstavlja zapise v tiskanih in rokopisnih delih evropskih intelektualcev iz 17. in 18.stoletja, v katerih je naveden oz. opisan prvi slovenski slovni~ar in evangeli~anski {olnik Adam Bohori~(1520–1598), ki je bil med Slovenci pozabljen ve~ kot eno stoletje. Toda njegova slovnica
Arcticaehorulae succisivae
iz leta 1584 je med tem aktivno `ivela v {tevilnih znanstvenih in drugih delihevropskih intelektualcev 17. in 18. stoletja. To so bili ve~inoma predstavniki protestantske vere. Mednjimi je bil tudi eden najvplivnej{ih modernih mislecev Evrope, nem{ki filozof in matematik GottfriedWilhelm Leibniz (1646–1716), ki je v korespondenci s pomembnimi osebnostmi svojega ~asa izkazalveliko zanimanje za Bohori~evo slovnico in ki je slovenski jezik ozna~il za
antiqua lingua Carniolana
.prva slovenska slovnica, Adam Bohori~, evropski intelektualci, 17. in 18. stoletjeThe paper presents works written by European intellectuals in the 17
th
and 18
th
centuries whichmention the first grammar of the Slovene language, written by Protestant scholar Adam Bohori~ in1584. Bohori~’s grammar
Arcticae horulae succisivae
was suppressed and forgotten among Slovenesfor more than a century, but it was well-known to European intellectuals of the 17th and 18th centuries,particularly Protestants. Among them was one of Europe’s most influential early modern thinkers,German philosopher and mathematician Gottfried Wilhelm Leibniz (1646–1716), who very interestedin Bohori~’s grammar and referred to the Slovene language as
antiqua lingua Carniolana
.first Slovene grammar, Adam Bohori~, European intellectuals, 17
th
and 18
th
centuries
1 Uvod
Prva slovenska slovnica evangeli~anaAdama Bohori~a iz leta 1584 je bila v obdob- ju katoli{ke obnove (1595–1630) se`gana inmed Slovenci pozabljena ve~ kot celo sto-letje; tudi po tem ~asu je bila dolgo zamol-~ana (Jane` 1978: 63, 75). Ko je leta 1715prva slovnica slovenskega jezika ponovnoiz{la v priredbi patra Hipolita, v njej ni biloimena Adama Bohori~a (Jane` 1978: 63).Tretja izdaja iz leta 1758 je spet iz{la ano-nimno (Herrity 2001: 533). Tudi MarkoPohlin, tvorec
Kraynske grammatike
(1768), je zatajil Bohori~evo in Hipolitovo slovnicoter dela drugih slovenskih jezikoslovcev, ker je hotel biti prvi slovenski slovni~ar (Jane`1978: 75). Zelo redki izvodi Bohori~eveslovnice so se ohranili v knji`nicah prote-stantskih mest v Evropi (Tübingen, Nürnberg,Leipzig, Wittenberg, Halle, Hamburg, Erfurt,Uppsala).Delaevropskihintelektualcev17.in18.sto-letja pre`ema duh polihistorizma, univerza-lizma in enciklopedizma (Pelc 2002: 155).Zaradi neugodnih in nestabilnih politi~nihokoli{~in je stagniralo tiskanje knjig v prvipolovici 17. stoletja. V drugi polovici tegastoletja so za~eli izhajati prvi biografski lek-sikoni in od srede 18. stoletja tudi enciklo-pedije, v katerih so opisana dela evropskihustvarjalcev.V prispevku je prikazan pregled delevropskih intelektualcev iz 17. in 18. stoletja(zgodovinska dela, leksikoni, enciklopedije,
Simpozij OBDOBJA 30
227
 
bibliografije ter katalogi knji`nic), ki so do-stopna v digitalni obliki preko spleta. @elelismo ugotoviti, v katerih delih je zapisano imeprvega slovenskega slovni~arja, Adama Bo-hori~a. Raziskovali smo tudi korespondenceenega najve~jih evropskih filozofov razsvet-ljenstva, Gottfrieda Wilhelma Leibniza,s pomembnimi osebnostmi njegovega ~asa,v katerih je zapisano ime Adama Bohori~a.Zanimala nas je verska pripadnost pri~ujo~ihintelektualcev in kako so tedaj poimenovalislovenski jezik.
2 Dela evropskih intelektualcev v 17. sto-letju1665
V prvi temeljiti Bohori~evi biografiji, ki jo je sestavil France Kidri~ (1927: 49) za
Slovenski biografski leksikon
, je zapisano, da je Adama Bohori~a leta 1665 v znanstvenoevidenco uvedel nem{ki zgodovinar inbibliotekar Cesarske dvorne biblioteke naDunaju, Peter Lambeck (lat. Petrus Lambe-cius, 1628–1680), ki je v ~asu vladavinecesarja Leopolda I objavil prvi komentarbibliografije knjig z naslovom
Commen-tariorum de augustissima bibliotheca caesa-rea Vindobonensi
, v katerem je omenil tudiBohori~evo slovnico iz leta 1584,
Arcticaehorulae succisivae
(Lambeck 1665: 92).Lambeck je bil pripadnik rimskokatoli{kecerkve.
1673
Nem{ki zgodovinar in bibliotekar JohannCristoph Becmann (tudi Beckmann, 1641–1717) je leta 1673 natisnil knjigo s podro~jahistori~ne geografije
Historia orbis terrarumgeographica et civilis
, v kateri je navedelBohori~evo slovnico (Becmann 1673: 381).Becmann je bil Leibnizov sodobnik in pri-padnik protestantske vere. Bohori~evo slov-nico je napa~no uvrstil v poglavje Historiaimperii Russici oz. Rerum Mosskoviticarumscriptores, ker je mislil, da gre za rusko delo.
1678
V delu
Bibliotheca vetus et nova
nem-{kega zgodovinarja, klasi~nega filologa inbibliotekarja Georga Matthiasa niga(1616–1698) so predstavljeni {tevilni ust-varjalci minulega ~asa razli~nih narodov, meddrugim tudi Bohori~ (König 1678: 119).Avtor je o Bohori~u zapisal samo
Bohoriz (A)de Lingua Russica
. V istem delu je podalTrubarjev `ivljenjepis; napisal je, da je Trubarnatisnil knjige v vindskem jeziku (lat. linguavandalica). König je bil profesor za gr{ki jezik in poezijo na univerzi v Heimatstadtu,objavil je {e latinsko-nem{ki slovar in delo
Tirocinium poeticum Graecum
.
1688
Nem{ki intelektualci Daniel GeorgMorhof (1639–1691), Johannes Frick (1645–1686/7), Johannes Moller (1661–1725) inJohann Albert Fabricius (1668–1736) so vLübecku leta 1688 objavili delo
Polyhistor,literarius, philosophicus et practicus
. Delo jedo`ivelo ve~ izdaj; v izdaji iz leta 1732 soavtorji navedli Bohori~a kot slovni~arja(Morhof idr. 1732: 609). Avtorji so predstav-niki razsvetljenske miselnosti in protestant-ske vere, sodobniki Leibniza. Fabricius je bilklasi~ni filolog in biograf ter si je dopisoval zLeibnizem. Morhof je bil profesor klasi~nih jezikov, polihistor in eden najve~jih biblio-grafov 17. stoletja.
Leibnizova korespondenca (1687–1689)
Eden najve~jih evropskih mislecev mo-dernega ~asa, nem{ki filozof, matematik, jezikoslovec in pravnik Gottfried WilhelmLeibniz (1646–1716) si je dopisoval s {te-vilnimi znanstveniki Evrope. Bil je luteran zrazsvetljenskimi nazori. Bogata Leibnizovakorespondenca, ki se za~enja z letom 1687, jeedinstveno pri~evanje o evropski knji`evnirepubliki na prehodu iz baroka v razsvetljen-stvo. Z okrog 15.000 pismi ter 1100 kore-spondenti zaobjema vsa pomembna podro~jaznanosti in predstavlja temeljni dokumentevropske moderne znanosti, obenem pa
Simpozij OBDOBJA 30
228
 
ozna~uje tudi prelomnico v razvoju mi{ljenjatistega ~asa. V korespondenci, v kateri jeLeibniz obravnaval poglavitne filozofske inmatemati~ne teme, je v nekaterih pismihopaziti tudi njegovo zanimanje za Bohori~evoslovnico. V letih, ko je deloval kot bibliotekarv knji`nici v Frankfurtu, je na{el majhno knji-go z naslovom
Arcticae horulae succisivae
.Ker so ga zanimali slovanski jeziki, je `elelvedeti, kateremu slovanskemu jeziku je name-njena omenjena slovnica. Leibniz je angle-{kega matematika Johna Wallisa (1616–1703) in nem{kega jezikoslovca HeinrichaWilhelma Ludolfa (1655–1712) zaprosil zamnenje o korektnosti naziva
antiqua linguaCarniolana
, toda ni dobil pravega odgovora.Pisma med Leibnizom, Wallisom ter Ludol-fom so ohranjena in ve~krat objavljena(Sociédes Bibliophiles Français 1820: 19;Gerhard 1863: 29; Waterman 1977: 76; Babin2000: 719; Lodge 2004: 72). Bohori~evaslovnica je spodbudila tudi zanimanje nem-{kega polihistorja in bibliotekarja knji`nice vHamburgu, Vincenta Placciusa (1642–1690).Leta 1699 je Leibniz podaril Bohori~evoslovnico {vedskemu filologu, diplomatu inbibliotekarju Johannu Gabrielu Sparwenfeldu(1655–1727), ki sodi med prve {vedskeslaviste (Birgegard 2005: 5). Sparwenfeld je{tudiral pravo in je nekaj let delal v knji`nicikraljice Kristine v Rimu in v vatikanskemarhivu. V letih 1864–1869 se je v Rusijiukvarjal s preu~evanjem slovenskih jezikovin kot rezultat ve~letnega raziskovanja jeobjavil knjigo
Lexicon Slavonicum
. Zapisano je, da je Bohori~eva slovnica od leta 1722 vfondu Splo{ne knji`nice v Uppsali na [ved-skem (Zwolinski 1966: 123).
1688
V letih, ko se je za~ela Leibnizova ko-respondenca, je v nem{kem mestu Nürnbergiz{lo delo prvega slovenskega kulturnegazgodovinarja Janeza Vajkarda Valvasorja(1641–1693), ki je bil tudi prvi slovenskiznanilec razsvetljenske miselnosti in poznanv znanstvenih krogih Evrope. V svojemznamenitem delu
Die Ehre des HertzogthumsCrain
je na ve~ mestih omenjal Bohori~a(Valvasor 1689: V 190, 200) in slovenski jezik ozna~il za
Crainerische
ali
WindischeSprahe
. Valvasor je bil pripadnik katoli{kevere.
3 Dela evropskih intelektualcev v 18.stoletju1705
Nem{ki zgodovinar Paul Jacob Marperger(1656–1730) je leta 1705 objavil delo s pod-ro~ja ekonomije z naslovom
Moscowitischer Kaufmann
, v katerem je navedel Bohori~a kotavtorja dela
De Orthographia Ruthenica
(Marperger 1705: XVII) in delo ozna~il kotukrajinsko slovnico.
1729
Slavni nem{ki polihistor Johann PeterKohl (1698–1778) je leta 1729 objavil delo
Simpozij OBDOBJA 30
229
G. W. Leibniz H. W. Ludolf J. Wallis J. G. Spawenfeld

You're Reading a Free Preview

Download
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->