Deklaracija o zavesti ivali* Na dananji dan, 7.

julija 2012, se je na Univerzi v Cambridgeu zbrala skupina uglednih mednarodnih strokovnjakov s podroja kognitivne nevroznanosti, nevrofarmacije, nevrofiziologije, nevroanatomije in raunalnike nevroznanosti, da bi ponovno ovrednotila nevrobioloko podlago zavestnega doivljanja in z njim povezanih vednj pri ljudeh in nelovekih ivalih. eprav so primerjalne raziskave na tem podroju omejene z nezmonostjo nelovekih ivali, pogosto pa tudi ljudi, da bi jasno in brez teav posredovali svoja notranja stanja, lahko nedvoumno pritrdimo naslednjim ugotovitvam:

Podroje raziskovanja zavesti se hitro razvija. Razvite so bile tevilne nove metode in strategije prouevanja ljudi in nelovekih ivali. Tako je na razpolago vedno veja koliina podatkov, ki klie k obasnemu ponovnemu ovrednotenju obstojeih preprianj na tem podroju. Raziskave nelovekih ivali so pokazale, da je mogoe homologne moganske povezave, vezane na zavestno doivljanje in zaznavanje, selektivno spodbujati in zavirati ter na ta nain presoditi, ali so za takna izkustva resnino potrebna. Poleg tega so na voljo nove, neinvazivne tehnike, ki omogoajo prouevanje korelatov zavesti pri ljudeh. Zdi se, da nevroloka podlaga ustev ni omejena le na kortikalne strukture. Subkortikalna ivna omreja, ki so pri loveku vzburjena v raznih ustvenih stanjih, so prav tako izjemnega pomena pri porajanju ustvenega vednja ivali. Umetno vzburjenje istih predelov moganov povzroi odgovarjajoa vednja in obutja tako pri ljudeh kot pri nelovekih ivalih. Kjer koli v moganih nelovekih ivali izzovemo nastop nagonskih ustvenih vednj, so tevilna izmed njih skladna z izkuanimi obutji, vkljuno s tistimi notranjimi stanji, ki so povezana z nagrajevanjem in kaznovanjem. Globoka moganska stimulacija teh sistemov sproi podobna ustvena stanja tudi pri loveku. Sistemi, povezani s ustvovanjem, so koncentrirani v subkortikalnih predelih, ki so polni ivnih homologij. Mlade loveke in neloveke ivali navkljub odsotnosti neokorteksa obdrijo te mogansko-umske funkcije. Poleg tega primeri insektov in glavonocev (npr. hobotnice) kaejo na to, da so se nevroloke povezave, ki podpirajo vednjska/elektrofizioloka stanja pozornosti, spanja in odloanja, razvile zgodaj v evoluciji, s pojavom nevretenarjev. Reemo lahko, da ptice s svojim vednjem, nevrofiziologijo in nevroanatomijo predstavljajo osupljiv primer vzporedne evolucije zavesti. Dokazi o prisotnosti stopenj zavesti, podobnih loveki, so najbolj opazni pri sivih afrikih papagajih. ustvena in kognitivna omreja sesalcev in ptic se zdijo veliko bolj homologna, kot se je prvotno menilo. e ve, pokazalo se je, da imajo nekatere vrste

ptiev podobne ivne vzorce spanja kot sesalci, vkljuujo REM fazo spanja in, kot je bilo dokazano pri zebrastih inkavcih, nevrofizioloke vzorce, za katere naj bi po predhodnih preprianjih bil potreben neokorteks sesalcev. Raziskave samoprepoznavanja v ogledalu so pokazale, da presenetljive podobnosti z ljudmi, velikimi opicami, delfini in sloni izkazujejo zlasti srake.

Uinki doloenih halucinogenov so pri ljudeh povezani z motenim kortikalnim procesiranjem. Farmakoloki posegi s kompoziti, za katere je znano, da vplivajo na zavestno delovanje pri ljudeh, pa lahko vodijo do podobnih vednjskih motenj tudi pri nelovekih ivalih. Dokazi nakazujejo, da je pri ljudeh zavest povezana s kortikalno aktivnostjo, kar pa ne izkljuuje monega prispevka subkortikalnega ali zgodnjega kortikalnega procesiranja, kot v primeru vizualnega zavedanja. Dejstvo, da se ustvena stanja ljudi in nelovekih ivali porajajo iz homolognih subkortikalnih moganskih omreij, ponuja prepriljiv dokaz o obstoju skupne evolucijske prvinske ustvenosti.

Izjavljamo naslednje: Zdi se, da odsotnost neokorteksa ne pomeni, da organizem ne zmore doivljati ustvenih stanj. Konvergentni dokazi kaejo na to, da imajo neloveke ivali nevroanatomsko, nevrokemino in nevrofizioloko podlago zavestnih stanj, vkljuno z zmonostjo namernega vednja. Dokazi torej kaejo, da nevroloka podlaga zavesti ni edinstveno loveka. Znailna je tudi za neloveke ivali, vkljuno z vsemi sesalci in ptii ter mnogimi drugimi bitji, vtevi hobotnice.
*Cambriko deklaracijo o zavesti je napisal Philip Low, uredili pa so jo Jaak Panksepp, Diana Reiss, David Edelman, Bruno Van Swinderen, Philip Low in Christof Koch. Javno so jo razglasili Low, Edelman in Koch 7. julija 2012 na konferenci v spomin Francisa Cricka o zavesti pri ljudeh in nelovekih ivalih na Churchill kolidu Univerze v Cambridgeu v Veliki Britaniji. Udeleenci konference so deklaracijo podpisali istega veera v prisotnosti Stephena Hawkinga v sobi Balfour hotela du Vinin v Cambridgeu. Slovesno podpisovanje so obeleili v oddaji 60 minut medijske hie CBS. Original: http://fcmconference.org/img/CambridgeDeclarationOnConsciousness.pdf Prevod: Veganska iniciativa