Za vejo samooskrbo s hrano

Vedenje o tem, kako pridelati seme, seje skozi generacije skoraj izgubilo
METKA PIRC
Kaj in kako bomo jedli, je eno klju-

Naronik: DRAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odlobami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoevati in distribuirati! Kliping d.o.o.

nih vpraanj, sonaravno pridelane hrane pa se tudi v hitrem nainu ivljenja zaenja zavedati na tisoe ljudi. Dovolj jih je, da so se zdruili v Ekoci, eko civilno iniciativo Slovenije, ki ima sede v alcu. Domislili so se tafete semen, s katero so spodbujali ljudi, da so sejali, izmenjavali in hranili semena. Povezali so se z otroki v vrtcih in olah, vkljuili so stareje in institucije, drutva. e je bilo e v preteklosti laje iti v prodajalno in kupiti vreko s semeni, elijo to navado spremeniti. Omenjena iniciativa veraj in danes v tako imenovani alski stari oli v Veliki Pireici pripravlja Ekofejst. Pri stojnicah predstavljajo ekoloke in sonaravne pridelovalce hrane in ekolokih sadik, tam je sadike in semena mono tudi izmenjati. Ob tevilnih koristnih predavanjih s tega podroja veraj niso pozabili na tevilne udeleence tafete semen, ki so jim podelili priznanja, o izzivih, ki jih prinaa prehranska varnost, pa so govorili tudi na okrogli mizi. Opozorili so, da so osnova te varnosti semena regenerativnih sposobnosti. Analize kmetijskega intituta kaejo, da je Slovenija lani zabeleila 69-odstotno samooskrbno stopnjo z iti, ki je ena najvijih v zgodovini Slovenije. "Stopnja samooskrbe se je dvignila, ker je bila lani izjemno plodna letina,

nekaj pa tudi na raun dejstva, da se je zmanjala poraba hrane," je dejal Dejan Zidan, predsednik odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje v dravnem zboru. Tudi samooskrba z mesom je narasla na 85 odstotkov, a tudi tu je treba upotevati, da je poraba mesa zelo padla. Obratni trend so zabeleili le pri porabi vrtnin, kjer je tudi vija samooskrba, a je vija njihova poraba. Zidanje navduen sporoil, da je padla poraba sladkorja, bistveno vija je poraba medu. "Pogosto se oita, da proizvedemo manj hrane kot pred 20 leti, a drugae ne more biti, saj smo v tem asu izgubili skoraj 100.000 hektarjev kmetijskih zemlji, trenutno jih

imamo e okoli 470.000 hektarjev," je e pojasnil v polni dvorani alske stare ole. tevilni strokovnjaki so se pridruili razpravam o ohranjanju semen in nai samooskrbi, poveanju prehrambne varnosti. Strinjali so se, da je treba povezati institucije in ozavestiti ljudi o zdravi, varni, doma pridelani hrani. Tik pred okroglo mizo pa je bilo sliati, da eli alec postati najbolj ekoobina v Sloveniji. Vsak prvi konec tedna v alcu ohranjajo Ekofest, s katerim so povezali ribnik Vrbje, biopark Nivo in Ekomuzej, eko civilna iniciativa pa se je odloila e za Ekofejst, s katerim spodbujajo izmenjavo znanj, dobrih izkuenj in prijetno druenje.