Welcome to Scribd. Sign in or start your free trial to enjoy unlimited e-books, audiobooks & documents.Find out more
Download
Standard view
Full view
of .
Look up keyword
Like this
1Activity
0 of .
Results for:
No results containing your search query
P. 1
Marketing Na Trgovskite Pretprijatija

Marketing Na Trgovskite Pretprijatija

Ratings:
(0)
|Views: 13|Likes:
Published by Olivera Ristovska

More info:

Published by: Olivera Ristovska on Oct 25, 2012
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as DOC, PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

08/01/2013

pdf

text

original

 
Lokacijata kako strategisiki instrument vo marketingot votrgovijata
Lokacijata vo trgovskata mre`a pretstavuva osnova od koja poa|aizgradbata na celokupniot system na marketingot vo trgovijata. Lokacijatana trgovskite pretprijatija go opredeluva karakterot i ramkata na nivniteraboti. Na toj na~in ja opredeluvaat svojata dolgoro~na pozicija napazarot. Trgovskite pretprijatija po pat na lokacijata go odreduvaat svoetookru`uvawe, {to zna~i deka odnapred vo zna~ajna mera japredodreduvaat mo`nosta za ostvaruvawe na odreden obem na promet.Osnovni determinanti na pazarnoto okru`uvawe na proda`nite objekti sekako na primer:Kupuva~ite I korisnicite na dobra i uslugi, kupovnata sila i sklonosta konpotro{uva~ka (stavovi, naviki i motivacija), se nao|aat vo procesot naproblemi. Spored toa vo procesot na donesuvaweto na odluki vo vrska solokacijata na proda`nata mre`a vo sistemot na marketingot imakontinuiran karakter.Lokacijata pretstavuva zna~aen strukturen faktor vo ekonomskiteraboti na trgovskite pretprijatija. Vo uslovi na industriskoto proizvodstvo inatprevaruvaweto na pazarot za pogodna lokacija na proda`nite objektipretstavuva trajna konkurentska prednost za trgovskite pretprijatija.(Dobrata lokacija ~esto gi nadomestuva nedostatocite vo upravuvawetona lo{ite lokacii koji pretstavuvaat seriozen problem i za najuspe{nitetrgovci). So drugi zborovi, zna~i deka pogre{nite odluki vo vrska solokacijata te{ko mo`at da se popravaat. Tie treba da se zasnovaat napredviduvawe na idnite faktori na okru`uvaweto i kako takvi imaatstrategiski karakter vo raboteweto na trgovskite pretprijatija. Spored toa,odlukite vo vrska so lokacijata na proda`nata mre`a imaat dolgoro~nozna~ewe vo celokupniot sistem na marketingot vo trgovijata. Kakostrukturen faktor, dolgoro~niot karakter na lokacijata dorektno iindirektno vlijae na site ostanati marketing aktivnosti na trgovskitepretprijatija.Politikata na mikrolokacijata na maloproda`nata mre`a ne zavr{uvaso izgradbata na objekti i nivnoto pu{tawe vo upotreba. Vo pra{awe ekontinuiran proces na donesuvawe odluka vo vrska so izgradbata ilokacijata na novi maloproda`ni objekti I rekonstrukcijata I relokacijata napostoe~kite vo soglasnost so izmenata na pazarnite priliki koi vladeat vonivnoto okru`uvawe. Pritoa, sekoga{ treba da se vodi smetka za datro{ocite za relaksacija na postoe~kite maloproda`ni objekti (kako {to setro{ocite za prenos na opremata, inventarot itn.) mo`at da bidat pomaliod neto prihodot koj se realizira po pat na postoe~kiot promet vo novatalokacija. Ponekoga{ na objektite im e potreben dodaten proctor, koj nemo`e da se realizira vo postoe~kata lokacija. Cenata na zemji{teto izakupninata tolku stalno se zgolemuvaat I vsu{nost toa go odr`uvakvalitetot na edna lokacija. Investiciite za izgradba I ureduvawe namaloproda`nite objekti imaat dolgoro~en karakter. Navedenite momentigo potenciraat zna~eweto na planiraweto na mikrolokacijata namaloproda`nata mre`a na dolgoro~na osnova. Fakt e deka, za mnogute
 
vidovi lokacii na maloproda`nata mre`a, za koj ve}e stanuva zbor, nivniot`ivoten vek e relativno kratok. Indikativni se vo toj pogled podatocite koise idnesuvaat na ispituvaweto vo SAD kade stepenot na
mortalitetot
namaloproda`nite objekti e ekstremno visok. Nekade, pome|u 15% i 20% odvkupniot broj na maloproda`ni objekti ( koi vo 1975 godina iznesuvaokolu 1,8milioni objekti) nedostiga na pazarot sekoja godina. Polovina odvkupniot broj na maloproda`ni objekti ne se zad`uva pove}e od 2 godinina pazarot.Vo politikata na loklacijata na maloproda`nite mre`i posebnozna~aen pridones se nivnite kapaciteti. Optimalniot kapacitet namaloproda`nite objekti postoi vo uslovi na kasimalno ostvaruvawe naobemot na promet, t.e doveduvawe na fiksnite tro{oci (koj vo trgovijataimaat goloemo zna~ewe) na minimum po edna edinica promet, soistovremeno zadr`uvawe na kulturno i neprekorno uslu`uvawe napotro{uva~ite. Zanimavaj}i se so navedenite pra{awa
LEVIS
 
do{ol doslednite zaklu~oci:
deka kapacitetite na maloproda`nite objekti vo predgradijata se popravilo pomali od optimalnite;
deka uslugite vo vrska so dostavuvaweto na stokata do domot napotro{uva~ot i ostanatite uslugi koi mu se pru`aat so cel za sozdavawena povolna konkurenta pozicija doprinesuva do idealna golemina i broj namaloproda`ni objekti; i
deka maloproda`nite objekti vo okvirot na trgovskiot centar imaatpo povolen kapacitet.
Goleminata na kapacitetot ne smee da go dovede do pra{awekvalitetot i asortimanot na uslugata koi im se potrebni na potro{uva~ite,no ne bi smeela da bide vo kolizija so potrebnata profitabilna rabota.Optimalniot kapacitet na maloproda`nite objekti, e determiniran odmnogubrojni faktori od kvalitativen i kvantitativen karakter.Po svoeto zna~ewe posebno se izdvojuvaat slednite: Tipot nalokacijata na maloproda`nite objekti i nivnata dostapnost, gustinata nanaselenieto i nivnite demokratski, sociolo{ki, etni~ki, kulturni i drugikarakteristiki, pazarnata struktura i funkioniraweto na nejziniotmehanizam, konkurencijata itn. , karakteristikite na asortimanot stokite,uslugite i sli~no. Vrz osnova na izlo`enoto, jasno prozleguva zaklu~okotdeka lokacijata prestavuva vo potpolna mera strate{ki instrument namarketing trgovskite pretprijatija. Se raboti za pomalku fleksibilnost nainstrumentite na marketing miksot vo trgovijata. Ottuka odlukite vo vrskaso lokacijata pridonesuvaat vo pripremaweto vo oblasta na analizata iplaniraweto. Tie odluki se donesuvaat pod vlijanie na pazarnite faktori(blizinata na pazarot ) no i pod vlijanie na brojnite tro{kovni kriteriumi(oddale~enosta i tro{okot na fizi~ka distribucija ).Principielnoto pra{awe vo vrska so procesot na izbor na lokacijatase odnesuva na toa dali trgovskite pretprijatija mo`e i mora da vodatpolitika na sledewe (
Folge politik
) ili politika na privlekuvawe (
Magnetpolitik
). Politikata na sledewe na trgovskite pretprijatija pokraj svoiterabotni edinici im doa|aat vo presret na barawata na potro{uva~ite.
 
Nasproti ova, vo politikata na privlekuvawe te`i kon postojano {irewe napazarnoto podra~je i na toj na~in gi zgolemuvaat potencijalnite istvarnite potro{uva~i. Kaj prvata alternativa se javuvaat golemi tro{ocivo vrska so vlo`uvaweto vo samata lokacija, bidej}i se raboti za visokiceni na zemji{teto i infrastrukturata (
city, shooping centry
). Kaj drugataalternative se koristat golem broj na instrumenti na marketingot koi trebada dejstvuvaat magnetski za privlekuvawe na potro{uva~ite voodbranata lokacija.
Problemi vo izborot na optimalni mikrolokacii
Pod mikro lokacija na trgovskata mre`a se podrazbira izbor na to~noodredeni mesta za izgradba na proda`nite objekti i nivnite snabduva~kicentri, so cel ostvaruvawe na {to pogolemi rezultati vo rabotata ipotpolno zadovoluvawe na potrebite i `elbite na potro{uva~ite.Zna~eweto na mikro lokacijata vo sistemot na marketingot vo trgovijatase ogleda vo brzite promeni na potrebite i `elbite na potro{uva~ot,permanentnata promena na nivnite mesta na `iveewe i mestata nanivnite rabotni i ostanati aktivnosti, promena na socijalnite uslovi naurbanata i naselena sredina, postojaniot porast na cenata na zemji{teto iostanatite tro{oci vo stokovniot promet. Op{testvenoto i ekonomskoopravduvawe na postoeweto na trgovskata mre`a proizleguva odgolemostrukturnata funkcija so koja se zadovoluvaat mnogubrojnite `elbina potro{uva~ite. Neophodno e potrebite i `elbite na potro{uva~ite dase nao|aat vo fokusot na planiraweto na mikrolokacijata namloprooda`nata mre`a. Vo vrska so ova
Dzon Mertes
e vo pravo kogakonstatira deka:
Od site faktori na lokacijata dostapnosta napotro{uva~ot vo maloproda`nite objekti e najzna~ajna
. Maloproda`natastuktura se naso~uva sprema naselenite mesta i mestata na nivniterabotni i ostanati aktivnosti. Taa slu`i za da bi go zadovolila naselenietovo naselenite podra~ja i kako takva, slu`i za zadovoluvawe na finalnitepotrebi (se menuva vo odnos na prometot na tie potrebi). Spored toa,decentralizacijata na naselenieto vo vnatre{nosta na metropolitskotopodra~je, koja e vo visoka faza na urbanizacija ima sli~nadecentralizacija kako kaj maloproda`nata pazarna struktura (kako kajsamostojnite trgovski centri).Mikrolokacijata vo maloproda`nata mre`a vo svojatsa osnova imadve dimenzii:
op{testvena i ekonomska.
So op{testvenata dimenzijana lokacijata se re{avaat mnogubrojnite `elbi niz koi proa|aatproizvodnite i trgovskite pretprijatija. Vo pra{awe se {irokite op{testveniinteresi koi doveduvaat do istra`uvawe vo sklop na socijalnata politika ipolitikata na vrabotuvawe, kako i regionalnata politika i urbanisti~kiotrazvoj. Op{testvenata dimenzija na mikrolokacijata na maloproda`natamre`a gi ispolnuva interesite na potro{uva~ite vo vrska soblagovremeno, redovno i potpolno snabduvawe na potrebniot asortimanna stoki i uslugi na najdostapnite mesta. Mikrolokacijata namaloproda`nata mre`a e od golem interes za finalnite potro{uva~i.

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->