Piano omogoa neomejen dostop do vseh vsebin.

Delo Slovenske novice Delo in dom Polet Pogledi Zaposlitev Nepreminine

e od 1,99 EUR dalje - VE INFORMACIJ Vozila Oglasi e-Trafika

PRIJAVA Prijava ali Registracija

sreda, 31.10.2012

Novice
Druba
Tweet 1

Gospodarstvo

port

Kultura

Druba

Mnenja

D zgodbe

Tudi ti

Vpii iskani niz

Znanost

Kraljeva akademija, Valvasor in prostozidarji

0 Recommend 11

Kraljeva akademija, Valvasor in prostozidarji

Kaj imajo v naslovu navedeni pojmi skupnega? Royal Society - Kraljeva akademija v Londonu praznuje 350. obletnico delovanja (1660-2010). Janez Vajkard Valvasor je postal leta 1687 lan te najbolj ugledne in najstareje e delujoe znanstvene ustanove na svetu.
Dr. Sandi Sitar et, 25.11.2010, 08:35

Znanost Matine celice in moganske pokodbe

D. B., Znanost ob 09:00 Ameriki urad za hrano in zdravila (FDA) je prigal zeleno lu univerzi Duke za uporabo matinih celic iz popkovnine krvi ...

Saturnova sonda Cassini ne odneha

2

Milo Krmelj, Znanost ob 09:00 Polet, ki se je zael pred 15 leti, se bo konal ele leta 2017.

ljudi!
1

Odstrel ni zaradi volkov. Je zaradi

Dragica Jakseti, Znanost ob 09:00

Faraday na predavanju v okviru populariziranja znanosti v RS Prostozidarji, ki navajajo za svoj uradni zaetek leto 1717, so se sestajali e ve desetletij prej in so bili zelo aktivni prav pri ustanovitvi Kraljeve akademije. Valvasor je imel z njimi neposredne in zelo plodne stike. Povezana obravnava vseh treh dejavnikov daje nove, zelo zanimive osvetlitve obdobja, ko so v teh ustanovah delujoi akademiki in prostozidarji postavljali temelje modernim pogledom, ki niso izgubili aktualnosti niti ve kot tri stoletja pozneje. Royal Society (v nadaljevanju RS) ima na podroju znanstvenih akademij astitljivo tradicijo, e dalja pa je zgodovina podobnih ustanov pred njo. Platonova Akademija je delovala pod vodstvom velikega filozofa v 4. stol. pr. n. t. in je obstajala e dolgo po njegovi smrti, vse do 6. stoletja. V 12. stoletju je deloval v prevajalskih delavnicah po Franciji in paniji, ki so bile tedaj tudi sredie znanstvenega prizadevanja, prevajalec in filozof iz naih krajev Herman iz Karintije. Na prehodu v novi vek so polagali temelje moderni znanstveni misli veliki ustvarjalni in inovativni umi kot Leonardo da Vinci, Kopernik, Paracelsus, Bruno in Descartes. Angle Francis Bacon je na prehodu iz 16. v 17. stoletje z deli Napredek uenosti, Novi Organon in Nova Atlantida utemeljil eksperimentalno znanost. e pred sredino 17. stoletja so se zaeli sestajati angleki znanstveniki, najprej za preuevanje Baconovih idej, nato pa za preverjanje in pospeevanje na poskusih temeljeih raziskav. Iz tega gibanja je po ve vmesnih fazah nastala RS. Okoli leta 1645 se je v Londonu povezala dvanajsterica znanstvenikov, ki so tvorili tako imenovani Invisible College. Soasno z londonsko skupino je delovala Philosophic Society of Oxford. Naslednja razvojna stopnja je sledila 28. novembra 1660, ko so Nevidni

Med triletnim spremljanjem volje populacije v Sloveniji na strani ivali niso nali argumentov, ki bi upravievali odstrel.

Davni krivec za najobseneje izumrtje organizmov?

Silvestra Rogelj Petri, Znanost ob 09:00 Analiza fosilov kae, da je izjemna otoplitev v preteklosti skoraj ugonobila ivljenje na Zemlji.

cilje

V znanosti si je treba postavljati visoke

Jasna Kontler Salamon, Znanost ob 15:00 Pogovarjali smo se s prof. dr. Draganom Mihailoviem, ki je kot prvi priznani znanstvenik iz Slovenije dobil raziskovalno ...

Mnenja in blogi
O referendumu
Obstaja e slaba alternativa, kot e parlament sprejema slabe zakone.
7

Ali erdin, Sobotna priloga

in njihovi somiljeniki postavili temelje Kolegija za spodbujanje fizikalno-matematine eksperimentalne znanosti. V letih 1662/63 je prevzel pobudo za nastanek vrhunske znanstvene ustanove kralj Karel II., ki je po obdobju Cromwellove vojake diktature utrdil monarhijo, in nastala je Royal Society of London. Kljub poslej stalnemu kraljevemu pokroviteljstvu je ustanova doivljala vrhunce in padce, deloma zaradi vmeavanja lanov, ki niso bili znanstveniki, deloma pa zaradi politinih vplivov ter konceptualnih razhajanj in tudi finannih teav. Razmere so se izboljale zlasti pod predsedovanjem sira Isaaca Newtona (1703-1727). lanstvo je naraalo, dejavnost se je krepila in z njo vpliv in ugled drube skozi vsa burna zgodovinska dogajanja, vse do naega asa. Med ustanovitvenimi in najzgodnejimi lani so bili pravnik, zgodovinar in alkimist Elias Ashmole, fizik in kemik Robert Boyle, arhitekt in matematik Christopher Wren, fizik in naravoslovec Robert Hooke, astronom Edmund Halley ter matematik, fizik in alkimist Isaac Newton. Valvasor je bil najbolj povezan prav s tem krogom znanstvenikov, ki so bili, razen Hooka, vsi tudi prostozidarji (Ashmole od 1641., Wren od 1691.). iva navzonost Visoki jubilej RS vzbuja spotovanje sam po sebi. Markantno je e njeno vodilo, izraeno v pregovorni obliki Nullius in verba, kar kae razumeti, da beseda ni ni, e ni potrjena z znanstvenim, predvsem pa eksperimentalnim preverjanjem. Zdaj, ko ji predseduje lord Martin Rees, nadvse ugledni profesor kozmologije in astrofizike v Cambridgeu, je v njej 1314 raziskovalcev, vsako leto pa imenujejo 44 novih lanov. Od leta 1945 je RS odprta tudi za enske. Izdaja najuglednejo znanstveno literaturo, podeljuje tipendije obetavnim mladim znanstvenikom, pa tudi ostarelim, da lahko konajo svoj znanstveni opus. Ker je RS e vedno preteno naravoslovno usmerjena, jo na drugih podrojih dopolnjujejo specializirane akademije in sorodne ustanove. V Zdruenem kraljestvu ima status znanstvene akademije, kot svetovalka za znanstvene zadeve pa je v podporo tako vladajoemu monarhu kot Evropski uniji in Zdruenim narodom. Predsednik Martin Rees na vpraanje, kakna je vloga RS danes, odgovarja, da spodbuja in podpira pomembne znanstvene raziskave, vendar ne kot iz nekega slonokoenega gradu, ampak odprta za javne in politine procese, saj znanost vanje vedno bolj prodira. To pa ni pri RS ni novega, tako je usmerjena e od zaetka, ko je delovalo v njej veliko prostozidarjev. Ti resda izjavljajo, da se s politiko ne ukvarjajo, a to velja predvsem za dogajanja na kratki rok, za dalje procese pa so e kako zainteresirani, da ustvarjajo razmere, ugodne za nastajanje novih spoznanj in za njihovo razirjanje ter uporabo v splono korist. Prostozidarji za etino znanost Med ustanovitelji Royal Society in njenih predoblik ter med prvimi lani je bilo nemalo prostozidarjev, leta 1720 kar okoli 45 odstotkov, pa tudi pozneje in v naem asu imajo v njej tevilne ugledne predstavnike. Da bi bil sedanji predsednik RS prostozidar, po nam dostopnih virih ni ugotovljivo, izraa pa stalia, ki so temu gibanju za lastno izpopolnjevanje v bratskem krogu in zato za kvalitetneje delovanje v javnosti blizu. Korenine tako usmerjenega (prosto)zidarstva, ko je bilo e preteno kamnoseko in gradbeniko, vodijo dale nazaj v zgodovino, h graditeljem piramid, antinih templjev, srednjevekih katedral, in se stekajo pri Christopherju Wrenu, lanu RS in prostozidarju, ki se je zlasti izkazal pri obnovi leta 1666 v katastrofalnem poaru unienega Londona. S tem smo preskoili v drugo polovico 17. stoletja, ko so se akademiki in prostozidarji nadvse plodno povezali, tako da je v Londonu nastala Kraljeva akademija in postala zgled za vse pozneje znanstvene akademije po svetu. Na Slovenskem pa je vsestranski Valvasor zbral gradivo, napisal, s svojimi bakrorezci ilustriral in naposled izdal Slavo vojvodine Kranjske, pravo enciklopedijo svoje oje domovine, s katero je e dodatno potrdil primernost za lanstvo v RS in ki se je po zasnovi ter izpeljavi priblievala idealom prostozidarjev, uresnienim v naslednjem stoletju s francosko (1751-1780) in britansko enciklopedijo (1768-1771). Slava vojvodine Kranjske Janez Vajkard Valvasor (1641-1693) se je rodil v plemiki druini v Ljubljani. olal se je pri jezuitih in samouko iz knjig, veliko znanja pa je pridobil na tevilnih potovanjih ter iz osebnih in pisemskih stikov, ki jih je intenzivno vzdreval v oji domovini in zunaj nje. Po ustalitvi pri tridesetih, ko se je poroil in kupil grad Bogenperk, je zastavil zaloniko dejavnost, v kateri pa je dela drugih avtorjev (med njimi so Ovidove Metamorfoze) kmalu prerasla njegova lastna dejavnost, v glavnem usmerjena v topografske prikaze Kranjske in Koroke. Za bogato likovno opremo je vzdreval lastno grafino delavnico. Vrhunec je dosegel z delom Die Ehre des Hertzogthums Crain, ki ga je izdal leta 1689 s sodelovanjem (urednitvo, lektura, deloma tudi soavtorstvo) prvega nemkega poklicnega pisatelja Erasmusa Franciscija iz Nrnberga, v tem mestu pa je poiskal e zalonika, Wolfganga Moritza Endterja, ki je oskrbel tudi natis. Ti trije moje so, poleg rimsko-nemkega cesarja, ki mu je delo posveeno, navedeni na naslovnici Slave. Posebej pa je zapisano in poudarjeno, da je zemljiki posestnih in stotnik Valvasor lan Kraljeve drube v Angliji. Valvasor se je med raziskavami, ki jih je opravil pri zbiranju gradiva za svoje veliko delo, e zlasti posveal tudiju presihajoega Cerknikega jezera. Na tehninem podroju pa je razvil postopek za ulivanje vejih bronastih plastik iz enega kosa. Razpravo o krakem pojavu in opis izuma je, skupaj s pronjo za sprejem, poslal leta 1685 RS v Londonu. Strokovno tehtnost Valvasorjevega izuma in razlage presihajoega Cerknikega jezera sta preverjala Robert Hooke in Edmund Halley. Medtem ko ju s svojim izumom ni povsem preprial, je njegovo hidravlino razpravo potrdil modelni poskus. To je bilo odloilno: 14. decembra 1687 je RS izvolila Valvasorja za svojega lana. Tako je vsestranski avtor Slave, ki ga oitno niso povabili v prvo slovensko akademijo, leta 1688 v Idriji ustanovljeno Bratovino sv. Dizme - prav v letu ustanovitve Akademije delovnih 1693 (Academia operosorum Labacensium) pa je umrl - postal lan mednarodno pomembne znanstvene ustanove. Kako blizu je bil Valvasor po nainu dela in razmiljanja ter s svojimi povezavami z e tedaj ali v naslednjih letih organiziranimi prostozidarji ne le v angleko, ampak tudi v nemko govoreem obmoju, kae loveka veriga, ki se zaenja pri ljudeh, ki so sodelovali ali pomagali pri nastanku in izidu Slave vojvodine Kranjske. Ta prikaz vodi od urednika in deloma soavtorja Slave Erazma Franciscija ter zalonika in tiskarja tega dela Wolfganga Moritza Endterja in privede do nemkih prostozidarjev in njihovega vrha s kraljem na elu. Obe rodbini (Francisci in Endter) sta bili povezani s prostozidarstvom, njuni lani so bili sami v loah ali pa so vsaj sodelovali pri nastanku prostozidarske literature. Francisci je sodeloval z zalonikom Endterjem, ta pa je postal svetovalec grofa Heinricha Friedricha zu Hohenloheja. Hi tega grofa Johanna Sophie se je poroila s Friedrichom Christianom

Odgovori na opoldansko vpraanje: ekoprehrana

Spraevali smo vas, kako pomembna vam je ekoprehrana in e ste zanjo pripravljeni odteti ve denarja.
1

Delo.si

Dojenje: med ekstazo in pogubo

Dojenje je povsem naravna funkcija telesa, ki se sproi po porodu otroka. Ali pa tudi ne.
4

Katerina Vidner Ferkov, Delo.si

Delo Plus
1

Jurij Koroec, Ljubljana

Pismo bralca: Demonstracije prihajajo - vladi se gotovo e tresejo hlae

Vse bo zelo demokratino.
3

Marijan Zlobec, kultura

Nepozaben veer z Ano Netrebko

Ana Netrebko ni zaman magnet mnoic po vsem svetu: v Ljubljani je nastopila v ... Katja Moic

Pismo bralke: Punk ivi v hribih?!

14. Normalizacija oziroma Rad Bi Bil Normalen festival ...

zu Schaumburg-Lippejem, esti otrok iz tega zakona, Albrecht Wolfgang pa je leta 1725 postal v Londonu lan ene od tirih prostozidarskih lo, ki so leta 1717 ustanovile Veliko loo Anglije. Albrecht Wolfgang zu Schaumburg-Lippe je bil zelo aktiven prostozidar, zato in zaradi visokega stanu je sodeloval pri vrhunskih dogodkih v tej organizaciji in je bil leta 1738 tudi navzo pri sprejemu pruskega kralja Friderika II. Velikega med prostozidarje. Kljub zapletenemu odnosu natetih osebnosti je minilo od Valvasorjevega sprejema v Royal Society pa do kraljeve vlanitve v prostozidarstvo le dobrega pol stoletja. Iz zgodovine v prihodnost Navzonost slovenskega lana v RS e kmalu po njenih zaetkih ter Valvasorjeva sorodnost miljenjskega in delovnega profila z nekaterimi prostozidarji v njej sta razlog ve za prilonostni spomin na zaetke te astitljive in e vedno delujoe znanstvene ustanove. Ob vsem proslavljanju in upravienem ponosu zaradi vestoletne tradicije pa gleda RS predvsem naprej. Tako tudi njen sedanji predsednik, ko kae na dvojnost: pogled v nebo - preteklost in zemeljska kolonizacija vesolja prihodnost. Raziritev civilizacije v zunajzemeljski prostor se mu zdi mogoa, eprav je ne napoveduje prav kmalu. Prej bo treba reiti temeljne probleme na Zemlji. Na tem podroju znanstvenega delovanja se Martin Rees ukvarja z naelnimi vpraanji ivljenjske kontinuitete na dalji rok, bolj konkretno pa s preivetjem civilizacije v tekoem stoletju. Njeno ohranitev ali propad v tem asovnem okviru ocenjuje z monostjo 50 : 50. Zemlja je le majhen delec vesolja, ki pa ga je vredno obudovati zaradi njegove kompleksne in prav filigranske strukture, je mogoe povzeti izjave predsednika Martina Reesa v intervjujih ob 350. obletnici Royal Society. Podobno - gre za odnos med mikrokozmosom in makrokozmosom kot enem temeljnih filozofskih problemov - je osmislil podrobno ukvarjanje s posebnostmi in znamenitosti svoje oje domovine tudi Valvasor.

Tweet

Recommend

11

KOMENTIRAJ LANEK
Spotovani komentatorji! Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov. Za komentiranje morate biti prijavljeni. e nimate uporabnikega imena in gesla? Registrirajte se! Pogoji komentiranja so dopolnjeni! Pogoji komentiranja na spletnih straneh delo.si
PRIJAVI SE

Tiskane izdaje
Video Kako uporabljati pregledovalnik

Veraj lanki Tisk

Veraj lanki Tisk

Arhiv lanki

O podjetju Delo, d. d. Dunajska 5 1509 Ljubljana Stik z Delom

Rubrike Novice Gospodarstvo port Kultura Druba Mnenja D zgodbe

Tiskane izdaje Delo Sobotno delo Sobotna priloga Nedelo Ona Delo in dom Polet Vikend Odprta kuhinja Pogledi

Storitve Naroanje Oglaevanje Mali oglasi Osmrtnice Zahvale

Spletna mesta Slovenske novice Polet Pogledi Delo in Dom Zaposlitev Nepreminine Vozila Oglasi Delo, d.d. e-Trafika

Delo.si Delo, d.d. 2011. Vse pravice pridrane.

Urednitva

Pogosta vpraanja

Pogoji uporabe