Welcome to Scribd, the world's digital library. Read, publish, and share books and documents. See more
Download
Standard view
Full view
of .
Look up keyword
Like this
2Activity
0 of .
Results for:
No results containing your search query
P. 1
Sandi Sitar: Kraljeva Akademija, Valvasor in Prostozidarji 2010

Sandi Sitar: Kraljeva Akademija, Valvasor in Prostozidarji 2010

Ratings: (0)|Views: 22 |Likes:
Kraljeva akademija, Valvasor in prostozidarji
Source: http://www.delo.si/clanek/130391

Kraljeva akademija, Valvasor in prostozidarji
Source: http://www.delo.si/clanek/130391

More info:

Published by: Slovenian study references on Oct 31, 2012
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

03/11/2013

pdf

text

original

 
Delo
Slovenske noviceDelo in domPoletPoglediZaposlitevNepremi
č
nineVozilaOglasie-TrafikaRegistracijaaliPrijava
sreda, 31.10.2012
Tweet
1
0
č
et, 25.11.2010, 08:35
Kraljeva akademija, Valvasor in prostozidarji
Kaj imajo v naslovu navedeni pojmi skupnega? Royal Society - Kraljeva akademija v Londonu -praznu je 350. obletnico delovanja (1660-2010). Janez Vajkard Valvasor je postal leta 1687
č
e
Dr. Sandi Sitar 
Faraday na predavanju v okviru populariziranja znanosti v RS
ZnanostNoviceGospodarstvo
Š
portKultuaDru
baMnenjaD zgodbeTudi ti
Vpi
š
i iskani niz
Recommend11
Prostozidarji, ki navajajo za svoj uradni za
č
etekleto 1717, so se sestajali
ž
e ve
č
desetletij prej inso bili zelo aktivni prav pri ustanovitvi Kraljeveakademije. Valvasor je imel z njimi neposrednein zelo plodne stike. Povezana obravnava vsehtreh dejavnikov daje nove, zelo zanimiveosvetlitve obdobja, ko so v teh ustanovahdelujo
č
i akademiki in prostozidarji postavljalitemelje modernim pogledom, ki niso izgubiliaktualnosti niti ve
č
kot tri stoletja pozneje.Royal Society (v nadaljevanju RS) ima napodro
č
 ju znanstvenih akademij
č
astitljivotradicijo,
š
e dalj
š
a pa je zgodovina podobnihustanov pred njo. Platonova Akademija jedelovala pod vodstvom velikega filozofa v 4. stol.pr. n.
š
t. in je obstajala
š
e dolgo po njegovi smrti,vse do 6. stoletja. V 12. stoletju je deloval v prevajalskih delavnicah po Franciji in
Š
paniji, ki so biletedaj tudi sredi
šč
e znanstvenega prizadevanja, prevajalec in filozof iz na
š
ih krajev Herman iz Karintije.Na prehodu v novi vek so polagali temelje moderni znanstveni misli veliki ustvarjalni in inovativni umikot Leonardo da Vinci, Kopernik, Paracelsus, Bruno in Descartes. Angle
ž
Francis Bacon je naprehodu iz 16. v 17. stoletje z deli Napredek u
č
enosti, Novi Organon in Nova Atlantida utemeljileksperimentalno znanost.
Š
e pred sredino 17. stoletja so se za
č
eli sestajati angle
š
ki znanstveniki, najprej za preu
č
evanjeBaconovih idej, nato pa za preverjanje in pospe
š
evanje na poskusih temelje
č
ih raziskav. Iz tegagibanja je po ve
č
vmesnih fazah nastala RS. Okoli leta 1645 se je v Londonu povezala dvanajstericaznanstvenikov, ki so tvorili tako imenovani Invisible College. So
č
asno z londonsko skupino je delovalaPhilosophic Society of Oxford. Naslednja razvojna stopnja je sledila 28. novembra 1660, ko so Nevidni
Mati
č
ne celice in mo
ž
ganske po
š
kodbe
D. B., Znanost ob 09:00 Ameri
š
ki urad za hrano inzdravila (FDA) je pri
ž
galzeleno lu
č
univerzi Duke zauporabo mati
č
nih celic izpopkovni
č
ne krvi ...
Saturnova sonda Cassini ne odneha
2
 Milo
š
Krmelj, Znanost ob 09:00Polet, ki se je za
č
el pred 15leti, se bo kon
č
al
š
ele leta2017.
Odstrel ni zaradi volkov. Je zaradiljudi!
1
 Dragica Jakseti
č
, Znanost ob 09:00Med triletnim spremljanjem vol
č
 je populacije v Sloveniji nastrani
ž
ivali niso na
š
liargumentov, ki bi upravi
č
evaliodstrel.
Davni krivec za najobse
ž
nej
š
e izumrtjeorganizmov?
Silvestra Rogelj Petri
č
, Znanost ob 09:00 Analiza fosilov ka
ž
e, da jeizjemna otoplitev v preteklostiskoraj ugonobila
ž
ivljenje naZemlji.
 V znanosti si je treba postavljati visokecilje
Jasna Kontler Salamon, Znanost ob 15:00Pogovarjali smo se s prof. dr.Draganom Mihailovi
ć
em, ki jekot prvi priznani znanstvenik izSlovenije dobil raziskovalno ...
O referendumu
Obstaja
š
e slab
š
a alternativa, kot
č
eparlament sprejema slabe zakone.
7
 
 Ali 
Ž 
erdin, Sobotna priloga
Mnenja in blogi
Dru
ž
baZnanostKraljeva akademija, Valvasor in prostozidarji
 
Piano omogo
č
a neomejen dostop do vseh vsebin.
Ž
e od 1,99 EUR dalje
- VE
Č
INFORMACIJ
PRIJAVA
 
in njihovi somi
š
ljeniki postavili temelje Kolegija za spodbujanje fizikalno-matemati
č
ne eksperimentalneznanosti. V letih 1662/63 je prevzel pobudo za nastanek vrhunske znanstvene ustanove kralj Karel II.,ki je po obdobju Cromwellove voja
š
ke diktature utrdil monarhijo, in nastala je Royal Society of London.Kljub poslej stalnemu kraljevemu pokroviteljstvu je ustanova do
ž
ivljala vrhunce in padce, delomazaradi vme
š
avanja
č
lanov, ki niso bili znanstveniki, deloma pa zaradi politi
č
nih vplivov ter konceptualnih razhajanj in tudi finan
č
nih te
ž
av. Razmere so se izbolj
š
ale zlasti pod predsedovanjemsira Isaaca Newtona (1703-1727).
Č
lanstvo je nara
šč
alo, dejavnost se je krepila in z njo vpliv in ugleddru
ž
be skozi vsa burna zgodovinska dogajanja, vse do na
š
ega
č
asa. Med ustanovitvenimi innajzgodnej
š
imi
č
lani so bili pravnik, zgodovinar in alkimist Elias Ashmole, fizik in kemik Robert Boyle,arhitekt in matematik Christopher Wren, fizik in naravoslovec Robert Hooke, astronom Edmund Halleyter matematik, fizik in alkimist Isaac Newton. Valvasor je bil najbolj povezan prav s tem krogomznanstvenikov, ki so bili, razen Hooka, vsi tudi prostozidarji (Ashmole od 1641., Wren od 1691.).
Ž
iva navzo
č
nost
Visoki jubilej RS vzbuja spo
š
tovanje sam po sebi. Markantno je
ž
e njeno vodilo, izra
ž
eno v pregovorniobliki Nullius in verba, kar ka
ž
e razumeti, da beseda ni ni
č
,
č
e ni potrjena z znanstvenim, predvsem paeksperimentalnim preverjanjem. Zdaj, ko ji predseduje lord Martin Rees, nadvse ugledni profesor kozmologije in astrofizike v Cambridgeu, je v njej 1314 raziskovalcev, vsako leto pa imenujejo 44novih
č
lanov. Od leta 1945 je RS odprta tudi za
ž
enske. Izdaja najuglednej
š
o znanstveno literaturo,podeljuje
š
tipendije obetavnim mladim znanstvenikom, pa tudi ostarelim, da lahko kon
č
ajo svojznanstveni opus. Ker je RS
š
e vedno prete
ž
no naravoslovno usmerjena, jo na drugih podro
č
 jihdopolnjujejo specializirane akademije in sorodne ustanove. V Zdru
ž
enem kraljestvu ima statusznanstvene akademije, kot svetovalka za znanstvene zadeve pa je v podporo tako vladajo
č
emumonarhu kot Evropski uniji in Zdru
ž
enim narodom.Predsednik Martin Rees na vpra
š
anje, kak
š
na je vloga RS danes, odgovarja, da spodbuja in podpirapomembne znanstvene raziskave, vendar ne kot iz nekega slonoko
šč
enega gradu, ampak odprta za javne in politi
č
ne procese, saj znanost vanje vedno bolj prodira. To pa ni pri RS ni
č
novega, tako jeusmerjena
ž
e od za
č
etka, ko je delovalo v njej veliko prostozidarjev. Ti resda izjavljajo, da se s politikone ukvarjajo, a to velja predvsem za dogajanja na kratki rok, za dalj
š
e procese pa so
š
e kakozainteresirani, da ustvarjajo razmere, ugodne za nastajanje novih spoznanj in za njihovo raz
š
irjanje ter uporabo v splo
š
no korist.
Prostozidarji za eti
č
no znanost
Med ustanovitelji Royal Society in njenih predoblik ter med prvimi
č
lani je bilo nemalo prostozidarjev,leta 1720 kar okoli 45 odstotkov, pa tudi pozneje in v na
š
em
č
asu imajo v njej
š
tevilne uglednepredstavnike. Da bi bil sedanji predsednik RS prostozidar, po nam dostopnih virih ni ugotovljivo, izra
ž
apa stali
šč
a, ki so temu gibanju za lastno izpopolnjevanje v bratskem krogu in zato za kvalitetnej
š
edelovanje v javnosti blizu.Korenine tako usmerjenega (prosto)zidarstva, ko je bilo
š
e prete
ž
no kamnose
š
ko in gradbeni
š
ko,vodijo dale
č
nazaj v zgodovino, h graditeljem piramid, anti
č
nih templjev, srednjeve
š
kih katedral, in sestekajo pri Christopherju Wrenu,
č
lanu RS in prostozidarju, ki se je zlasti izkazal pri obnovi leta 1666 vkatastrofalnem po
ž
aru uni
č
enega Londona. S tem smo presko
č
ili v drugo polovico 17. stoletja, ko sose akademiki in prostozidarji nadvse plodno povezali, tako da je v Londonu nastala Kraljevaakademija in postala zgled za vse poznej
š
e znanstvene akademije po svetu. Na Slovenskem pa jevsestranski Valvasor zbral gradivo, napisal, s svojimi bakrorezci ilustriral in naposled izdal Slavovojvodine Kranjske, pravo enciklopedijo svoje o
ž
 je domovine, s katero je
š
e dodatno potrdil primernostza
č
lanstvo v RS in ki se je po zasnovi ter izpeljavi pribli
ž
evala idealom prostozidarjev, uresni
č
enim vnaslednjem stoletju s francosko (1751-1780) in britansko enciklopedijo (1768-1771).
Slava vojvodine Kranjske
Janez Vajkard Valvasor (1641-1693) se je rodil v plemi
š
ki dru
ž
ini v Ljubljani.
Š
olal se je pri jezuitih insamou
š
ko iz knjig, veliko znanja pa je pridobil na
š
tevilnih potovanjih ter iz osebnih in pisemskihstikov, ki jih je intenzivno vzdr 
ž
eval v o
ž
 ji domovini in zunaj nje. Po ustalitvi pri tridesetih, ko se jeporo
č
il in kupil grad Bogen
š
perk, je zastavil zalo
ž
ni
š
ko dejavnost, v kateri pa je dela drugih avtorjev(med njimi so Ovidove Metamorfoze) kmalu prerasla njegova lastna dejavnost, v glavnem usmerjena vtopografske prikaze Kranjske in Koro
š
ke. Za bogato likovno opremo je vzdr 
ž
eval lastno grafi
č
nodelavnico. Vrhunec je dosegel z delom Die Ehre des Hertzogthums Crain, ki ga je izdal leta 1689 ssodelovanjem (uredni
š
tvo, lektura, deloma tudi soavtorstvo) prvega nem
š
kega poklicnega pisateljaErasmusa Franciscija iz Nürnberga, v tem mestu pa je poiskal
š
e zalo
ž
nika, Wolfganga MoritzaEndterja, ki je oskrbel tudi natis. Ti trije mo
ž
 je so, poleg rimsko-nem
š
kega cesarja, ki mu je deloposve
č
eno, navedeni na naslovnici Slave. Posebej pa je zapisano in poudarjeno, da je zemlji
š
kiposestnih in stotnik Valvasor 
č
lan Kraljeve dru
ž
be v Angliji.Valvasor se je med raziskavami, ki jih je opravil pri zbiranju gradiva za svoje veliko delo,
š
e zlastiposve
č
al
š
tudiju presihajo
č
ega Cerkni
š
kega jezera. Na tehni
č
nem podro
č
 ju pa je razvil postopek zaulivanje ve
č
 jih bronastih plastik iz enega kosa. Razpravo o kra
š
kem pojavu in opis izuma je, skupaj spro
š
njo za sprejem, poslal leta 1685 RS v Londonu. Strokovno tehtnost Valvasorjevega izuma inrazlage presihajo
č
ega Cerkni
š
kega jezera sta preverjala Robert Hooke in Edmund Halley. Medtem ko ju s svojim izumom ni povsem prepri
č
al, je njegovo hidravli
č
no razpravo potrdil modelni poskus. To jebilo odlo
č
ilno: 14. decembra 1687 je RS izvolila Valvasorja za svojega
č
lana. Tako je vsestranski avtor Slave, ki ga o
č
itno niso povabili v prvo slovensko akademijo, leta 1688 v Idriji ustanovljenoBratov
šč
ino sv. Dizme - prav v letu ustanovitve Akademije delovnih 1693 (Academia operosorumLabacensium) pa je umrl - postal
č
lan mednarodno pomembne znanstvene ustanove.Kako blizu je bil Valvasor po na
č
inu dela in razmi
š
ljanja ter s svojimi povezavami z
ž
e tedaj ali vnaslednjih letih organiziranimi prostozidarji ne le v angle
š
ko, ampak tudi v nem
š
ko govore
č
emobmo
č
 ju, ka
ž
e
č
love
š
ka veriga, ki se za
č
enja pri ljudeh, ki so sodelovali ali pomagali pri nastanku inizidu Slave vojvodine Kranjske. Ta prikaz vodi od urednika in deloma soavtorja Slave ErazmaFranciscija ter zalo
ž
nika in tiskarja tega dela Wolfganga Moritza Endterja in privede do nem
š
kihprostozidarjev in njihovega vrha s kraljem na
č
elu. Obe rodbini (Francisci in Endter) sta bili povezani sprostozidarstvom, njuni
č
lani so bili sami v lo
ž
ah ali pa so vsaj sodelovali pri nastanku prostozidarskeliterature. Francisci je sodeloval z zalo
ž
nikom Endterjem, ta pa je postal svetovalec grofa HeinrichaFriedricha zu Hohenloheja. H
č
i tega grofa Johanna Sophie se je poro
č
ila s Friedrichom ChristianomOdgovori na opoldanskovpra
š
anje: ekoprehrana
Spra
š
evali smo vas, kako pomembnavam je ekoprehrana in
č
e ste zanjopripravljeni od
š
teti ve
č
denarja.
1
 
Delo.si 
Dojenje: med ekstazo in pogubo
Dojenje je povsem naravna funkcijatelesa, ki se spro
ž
i po porodu otroka. Ali pa tudi ne.
4
 
Katerina Vidner Ferkov, Delo.si 
Delo Plus
1
 Jurij Koro
š
ec, Ljubljana
Pismo bralca: Demonstracije prihajajo - vladi segotovo
ž
e tresejo hla
č
e
Vse bo zelo »demokrati
č
no«.
3
 Marijan Zlobec, kultura
Nepozaben ve
č
er z Ano Netrebko
 Ana Netrebko ni zaman magnet mno
ž
ic po vsem svetu:v Ljubljani je nastopila v ...Katja Mo
ž
ic
Pismo bralke: »Punk
ž
ivi v hribih?!«
14. Normalizacija oziroma Rad Bi Bil Normalenfestival ...

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->