MEDIACIJA

V CIVILNIH, DRUINSKIH IN GOSPODARSKIH SPORIH pri Okronem sodiu v Mariboru

Poslanstvo sodia je storiti vse, kar je v njegovi moi, da bi strankam pomagalo reiti spore, kar se da hitro, poteno in uinkovito. Tobe, vloene na sodie, pa se med seboj mono razlikujejo in sodni postopek ni vedno najprimerneji nain ureditve spornih razmerij. Strankam vasih celo bolj ustreza, da se njihov spor razrei zunaj sodnega postopka, kajti tako lahko pridejo do reitve, ki je zanje ustrezneja, omogoa pa tudi nadaljnje sodelovanje med sprtima stranema. MEDIACIJA je nain reevanja spora, v katerem nevtralna tretja oseba (mediator) strankam pomaga dosei sporazum, ki razreuje njihov spor in na novo ureja medsebojna razmerja. Zaradi svoje narave lahko postopek mediacije v nasprotju z rednim postopkom vodi k reitvam, ki so hitreje, ceneje, kreativneje in bolj prilagojene interesom strank. Postopek je hiter, neobvezujo, zaupen in v primerih, ki jih doloa Zakon o alternativnem reevanju sodnih sporov, za stranke brezplaen ter ne vpliva na morebitni kasneji spor med strankami na sodiu. Na Okronem sodiu v Mariboru smo s postopkom mediacije prieli v letu 2006 in dosedanje izkunje so pokazale, da so stranke in njihovi pooblaenci mediacijo zelo dobro sprejeli, kar kae tudi tevilo uspeno reenih zadev v mediaciji.

Postopki mediacij se bodo izvajali v poslovnem asu sodia, mogoi pa bodo tudi izven poslovnega asa sodia, in sicer ob delavnikih do 19.00 ure, v prostorih Okronega sodia v Mariboru. Za izvajanje postopkov mediacij tudi v popoldanskem asu smo se odloili zato, ker elimo na ta nain postopek pribliati in se prilagoditi tistim, ki jim je zaradi delovnih ali drugih obveznosti oteen izostanek v dopoldanskem asu. Prav tako elimo s popoldanskim izvajanjem mediacij postopek pribliati vaim pooblaencem, ki takrat ne bodo imeli razpisanih obravnav v sodnih zadevah.

V nadaljevanju so predstavljene znailnosti in prednosti mediacije. Predlagamo Vam, da si te informacije preberete, ker vas bo ta nain reevanja spora, ob prihranku asa in denarja, morda pripeljal do reitve, ki bo bolj ustrezala vaim eljam in priakovanjem. PREDSEDNICA SODIA Okrona sodnica svtnica Alenka ZADRAVEC

-2-

1. ZAKAJ MEDIACIJA Spori med ljudmi so del realnosti in nekaj emur se nikoli ne bo mogoe izogniti. Veino sporov je mogoe reiti brez posredovanja sodia, v posameznih primerih pa ljudje poiejo sodno varstvo svojih interesov. Sodni postopek pa ni vedno najprimerneji nain reitve spora. Praviloma po dolgotrajnem in napornem pravdanju pred sodiem celo tisti, ki pravdo dobijo, obutijo poraz ali vsaj nezadovoljstvo. Porabljeni as in stroki na obeh straneh so lahko ogromni, obstojei in bodoi odnosi med strankami pa ostanejo tudi po konanem sodnem postopku obremenjeni z obutkom sovranosti in nelagodja. Mediacija je prostovoljen, neformalen, neobvezujo, zaupen postopek, v katerem nevtralna tretja oseba mediator strankam z dogovarjanji in pogajanji pomaga pri iskanju sporazumne reitve spora. Sreanja so neformalna, mediator se s strankami pogovarja na skupnih ali loenih sreanjih. Ob zakljuku bodo stranke dogovor pred sodiem sklenile v obliki sodne poravnave, ki predstavlja pravnomoen izvrilni naslov, tako kot sodba v rednem postopku. Mediacija ni konkurenca sodnemu postopku reevanja sporov, pa pa predstavlja dodatno monost, ki strankam omogoa aktivno udelebo pri oblikovanju reitve, pri tem pa z niemer ne onemogoa pravice do sodnega varstva njihovih pravic. Strankam, ki so e v sodnem postopku, se ob njihovem izrecnem soglasju zagotovi mediator, ki jim bo pomagal do skupnega dogovora. Postopek mediacije je popolnoma prostovoljen in stranka se lahko med postopkom kadarkoli odloi, da ne eli ve sodelovati v mediaciji. Pozitivni uinek mediacije je predvsem ta, da strankam, ki s pogovori niso uspeli reiti spora, ponuja novo monost, da s pomojo zaupanja vredne neodvisne osebe mediatorja, same sodelujejo pri iskanju reitve spora. Takna reitev omogoa, da na koncu ni poraenca ter pozitivno vpliva na bodoe odnose med strankami.

Mediator na skupnem ali loenem sreanju poskua zlasti:

izboljati komunikacijo med obema stranema; pomagati strankam razjasniti njihove skupne in nasprotujoe si interese; identificira prednosti in pomanjkljivosti pravnega poloaja vsake od strank; doloiti podroja monega dogovora in pomagati oblikovati opcije za vzajemno dogovorjeno reitev spora.

Mediacija tako lahko:

-3-

pomaga poravnati del spora ali celoten spor veliko hitreje kot sojenje; privaruje as in denar; dopua vzajemno sprejemljive reitve ,ki jih sodie ni pooblaeno odrediti; zavaruje in ohranja poslovna ali osebna razmerja; vea zadovoljstvo strank in zato zagotavlja vejo verjetnost trajne reitve spora.

2. MEDIACIJA NA OKRONEM SODIU V MARIBORU Okrono sodie v Mariboru strankam ponuja sodiu pridruen postopek mediacije. Strankama, ki sta e v sodnem postopku (toba je e bila vloena), se ob njunem izrecnem soglasju zagotovi mediator, ki jima bo pomagal pri iskanju dogovora. Ob zakljuku bosta stranki dogovor pred sodiem sklenili v obliki sodne poravnave, ki je pravnomoen izvrilni naslov, tako kot sodba v rednem postopku. 3. PREDNOSTI MEDIACIJE: Hitrost sporazumnega reevanja sporov

Za razliko od mediacije je hitrost reevanja spora v sodnem postopku odvisna od mnogih dejavnikov, na katere stranke nimajo neposrednega vpliva. Postopek mediacije pa strankam ponuja monost, da s pomojo mediatorja same obvladujejo hitrost reevanja spora. Zaupen in neobvezujo postopek

Vsa komunikacija v povezavi s postopkom mediacije je zaupna. Z vsemi pisnimi in ustnimi izjavami je seznanjen samo mediator. Nobena informacija, ki izvira iz postopka mediacije, ni dostopna drugim fizinim ali pravnim osebam oziroma iri javnosti, e postopek mediacije ni uspeen, sodie zagotavlja tajnost celotnega postopka mediacije tudi v razmerju do sodnika, ki bo zadevo obravnaval v sodnem postopku. Zagotovitev naela zaupnosti v mediacijskem postopku omogoa mediatorju, da ugotovi dejanske interese strank v postopku, kar mu bo omogoilo vodenje strank do optimalnega dogovora. Odloitev za mediacijo stranke v niemer ne zavezuje, zato lahko brez kode kadarkoli umaknejo soglasje za sodelovanje v postopku mediacije in se zadeva v tem primeru vrne v redni postopek. Prihranek strokov

Sam postopek mediacije strankam ne povzroa dodatnih strokov, in je za stranke v primerih, ki jih doloa Zakon o alternativnem reevanju sodnih sporov, brezplaen ( l. 22. ZARSS, Ur. l.RS t. 97, z dne 30. 11. 2009).
-4-

V mediaciji, ki se izvede v sporih iz razmerij med stari in otroki, sodie krije nagrado mediatorja in njegove potne stroke. V mediaciji, ki se izvede v vseh ostalih sporih, razen v gospodarskih sporih, sodie krije nagrado mediatorja za prve tri ure mediacije in njegove potne stroke, ki nastanejo v zvezi s prvimi tremi urami mediacije. V mediaciji, ki se izvede v gospodarskih sporih, stranke same nosijo nagrado in potne stroke mediatorja, in sicer po enakih delih, e se niso sporazumele drugae. V nasprotju s tem je reevanje sporov v sodnem postopku povezano s stroki, ki v tej zvezi nastajajo (sodne takse, stroki izdelave izvedenskih mnenj, zastopanje po odvetnikih), ki se obiajno med postopkom poveujejo. e stranke s pomojo mediacije uspejo v krajem asu razreiti konflikt, se temu ustrezno zmanjajo tudi stroki. Reevanja vseh odprtih vpraanj in zmanjanje tevila sodnih postopkov

Sodie odloa v pravdnem postopku samo v okviru tobenega zahtevka strank. S svojo odloitvijo bo razreilo tono doloeno konfliktno situacijo med strankama. V postopku mediacije pa je strankama omogoeno aktivno sooblikovanje dogovora, ki bo poleg razreitve nastalega konflikta lahko urejal tudi ire, dolgorone odnose med strankama. V postopku mediacije je omogoeno reevanje tudi drugih nereenih vpraanj, ki jih stranki reujeta v drugih sodnih ali podobnih postopkih. Dopua ve prilagodljivosti, nadzora in sodelovanja

V formalnem pravdnem postopku je sodie omejeno s procesnimi pravili, ki jih mora upotevati, in z dopustnimi pravnimi sredstvi. Reevanje spora z mediacijo je bolj prilagodljivo, saj strankam dovoljuje, da na razline naine in v veji meri sodelujejo v postopku. Stranke imajo na ta nain ve kontrole nad postopkom. Omogoa bolje razumevanje zadeve

V rednem pravdnem postopku stranke dostikrat prenehajo neposredno komunicirati in ele po daljem asu ali dragem pravdanju razumejo, kaj je dejanski predmet spora. Mediacija lahko olaja komunikacijo in dostop do relevantnih informacij ter tako strankam omogoa bolje razumevanje njihove zadeve v zgodneji fazi postopka. Zmanjuje sovranost

Zaradi svoje narave sodni postopek velikokrat e povea stopnjo sovranosti med strankami, kar lahko zelo otei komuniciranje in zmanja monosti za sporazumno reitev spora. Ohranja pravice do sodnega varstva
-5-

Mediator strankam ne sme vsiljevati poravnave ali od njih terjati, da sprejmejo predlagane reitve. e se stranke v postopku mediacije ne sporazumejo, ostane zadeva v tisti fazi postopka, v kateri je bila pred odloitvijo strank za postopek mediacije. V tem primeru sodie strankam jami vrstni red obravnavanja v rednem sodnem postopku, ki je bil oblikovan z datumom vloitve tobe. 4. KAKO POTEKA POSTOPEK MEDIACIJE Postopek mediacije vodijo mediatorji, ki so uvreni na seznam mediatorjev pri Okronem sodiu v Mariboru. Vsi mediatorji imajo v skladu s predpisi ustrezno izobrazbo in pridobljeno strokovno znanje s podroja alternativnega reevanja sporov ter praktine izkunje na pravdnem, gospodarskem in druinskem podroju. e bodo stranke v sporu soglaale, da se njihov spor skua reiti v postopku mediacije, bo sodnik izdal sklep o napotitvi v mediacijo, v katerem bo odloil tudi o prekinitvi postopka za 3 mesece, po izdaji sklepa o napotitvi, pa se bo prvo mediacijsko sreanje izvedlo v 30 dneh. e stranke v postopku mediacije doseejo dogovor o sporazumni reitvi spora, mediator sestavi osnutek sodne poravnave. Ko stranke izjavijo, da soglaajo z besedilom osnutka sodne poravnave, se v prisotnosti sodnika v skladu z zakonom sestavi zapisnik o sodni poravnavi. Potem ko stranke in sodnik sporazum podpiejo ima ta enako mo kot sodba.

V kolikor se boste odloili za reevanje spora s pomojo mediacije, so vam morebitne dodatne informacije na voljo na telefonski tevilki 02/234 71 00 in na elektronskem naslovu : mediacije.ozmb@sodisce.si.

-6-