Pri DP gre za varstvo delavca in hkrati tudi varstvo\u010dlovekovega dostojanstva. Mednarodna organizacija dela (MOD) je sprejela veliko mednarodnih norm in konvencij, katerih kar nekaj je ratificirala tudi Slovenija. DP je skupek norm, ki urejajo razmerja med delavcem in delodajalcem in skupino delavcev ter delodajalcem...

Ustanovne dolo\u010dbe MOD vsebujejo \u0161tiri osnovne vrednote, ki so temelj organizacije v njenem vsebinskem smislu. Podlaga teh vrednot je ta, da imajo vsi ljudje, ne glede na raso, vero alispol pravico do zaposlitve, ki jim zagotavlja temeljne vrednote, in sicer:

varnostjo se posku\u0161a v primeru sposobnosti delavca za delo zagotoviti, da to delo tudi opravlja v okviru delovnega razmerja (ve\u010da pa se \u0161tevilo tistih, ki neko delo opravljajo izven delovnega razmerja, kar pa ima lahko za njih negativne posledice, saj v tem primeru nimajo socialnega varstva in lahko pride tudi izkori\u0161\u010danja posameznikov, kar pa obravnava Zakon o prepre\u010devanju dela in zaposlovanja na\u010drno (ZPDZ\u010c)). Delo je oblika, ki zagotavlja ljudem materialno in socialno varnost, saj je vir sredstev za pre\u017eivetje. V zvezi spravico do pla\u010de se je razvil v svetu razvil koncept, ki lepo ka\u017ee na to, kako se je koncept delovnih razmerij spreminjal. V mnogih dr\u017eavah obstaja zakonska ureditev nekega minimalnega dohodka delavcev, ki je namenjen zavarovanju ekonomske varnosti dru\u017eine in delavca.

enakosti ne zado\u0161\u010da, saj je kljub enakopravnosti prihajalo do diskriminacije, ki je sicer prepovedana. Uveljavilo se je spoznanje, da je potrebno,\u010de \u017eelimo dose\u010di enakost, ukrepati v korist tistih delavcev, ki so bili objekt diskriminacije \u2013 in da se tem delavcem zagotovijo posebni ukrepi, da bi postali enakopravni na delovnem mestu in pri zaposlovanju. Ukrepi so sicer za\u010dasni, vendar namenjeni neposredno enakopravnosti.

1.Delavske pogodbe (delavci in delodajalci) \u2013 npr. kolektivne pogodbe in s tem urejanje sodelovanja delavcev pri upravljanju (oz. njihova participacija), s katerimi delavci skupaj z delodajalci sklepajo dogovore, v katerih dolo\u010dijo vi\u0161jo intenziteto (na kak\u0161en na\u010din sodelujejo delavci in delodajalci pri odlo\u010danju v podjetju)

DP predstavlja norme, ki urejajo razmerja pri delu. Te so lahko:
1.Individualne (med delavcem in delodajalcem)
2.Kolektivne (med skupino delavcev in delodajalcem ali skupino delodajalcev)

Razmerja med posameznimi delavci in delodajalci so odvisna od samega na\u010dina proizvodnje in izkazalo se je, da je individualno delo postalo dru\u017ebeno \u2013 razmerja ter pravni polo\u017eaj delavcev je smiselno urejati na enak na\u010din. Ob individualnih je potrebno upo\u0161tevati tudi kolektivna delovna razmerja in zato poznamo individualno DP in kolektivno DP. Tak pristop poznamo predvsem v kontinentalni Evropi. V anglosa\u0161kem sistemu pa, ko gre za kolektivne DP govorijo o industrijskem DP in tu \u0161e danes niso vsa vpra\u0161anja urejena z zakonom.

pravnih razmerij. DP je ena najmlaj\u0161ih pravnih panog, vendar ima \u017ee dobro tradicijo. Ena od zna\u010dilnosti DP je, da je to zrastlo iz CP in je ponekod \u0161e vedno del tega. Pri nas pa se je od njega odcepilo in postalo samostojna pravna panoga. DP ureja polo\u017eaj ljudi, ki so v odvisnem delovnem razmerju (podrejenost delavca delodajalcu \u2013

Ne poznamo le odvisnega dela, saj se delo lahko opravlja tudi na podlagi pogodb civilnega prava, kjer sta si stranki prirejeni oz. enakopravni in si kot taki medsebojno dolo\u010data pogoje, pod katerimi se bo uresni\u010devalo njuno pogodbeno razmerje. Delovno pa bi pomenilo, da se DP ukvarja z vsemi na\u010dini in vrstami dela, vendar je DP posve\u010deno predvsem odvisnemu delu.

Pravno varstvo, ki ga DP predvideva odvisnemu delovnemu razmerju se posku\u0161a raz\u0161iriti tudi na tiste, ki niso v delovnem razmerju. Sku\u0161a se zagotoviti tudi varstvo osebam, kot so npr. samozaposleni, in opravljajo delo tako, da niso odvisni od nobenega nadzora. Tudi za na\u0161 sistem je danes zna\u010dilno, da Zakon o varnosti in zdravju pri delu zagotavlja dolo\u010dene pravice (varno delovno okolje in okolje nasploh) vsakemu, ki se znajde v delovnem procesu (stranke, delavci, kupci...). Delodajalec mora poskrbeti tudi za varnost naklju\u010dnih ljudi. Varstvo gre torej vsem ljudem, ki opravljajo delo na kakr\u0161nikoli podlagi. Sku\u0161a se zagotoviti varstvo vsem in predvsem tudi tistim, ki niso v delovnem razmerju. Pri tem gre za neko kvazi podrejenost ali tim. para subordinacijo, pri\u010demer gre predvsem za ekonomsko odvisnost. Prevladalo je namre\u010d stali\u0161\u010de, da je takim osebam potrebno zagotoviti dolo\u010dene pravice, ki gredo vsem delavcem v delovnem razmerju.

Osrednje podro\u010dje, na katero se DP nana\u0161a je torej delo.Delo je to, iz\u010desar vse izhaja. Dejansko se uporablja izraz delo v zelo razli\u010dnih pomenih. Tudi sicer se v dru\u017ebi uporablja izraz delo v razli\u010dnih pomenih (tudi pri DP ga ne razumemo zgolj v smislu delovnega razmerja):

4. Razlikovanje med odvisnim (delo v delovnem razmerju) in neodvisnim delom (samozaposlenost \u2013 delavci, ki svoje delo opravljajo neodvisno, torej ga ne opravljajo pod nadzorstvom pogodbene stranke \u2013 gre za ljudi, ki so sam svoj gospodar)

Delo delimo tudi naformal no inneformalno. Ve\u010dina oblik na\u010dinov dela je pravno urejena. Obstajajo pa primeri, ko ta dela niso predmet in\u0161pekcijskega nadzora in davkov. Neformalno delo je tisto, ki ga opredeljujemo z zelo razli\u010dnimi izrazi \u2013 delo na\u010drno, siva ekonomija. Nasprotje neformalnega dela pa je formalno delo, ki je formalno urejeno in s tem podvr\u017eeno nadzoru. V zvezi s formalnim delom se pla\u010dujejo prispevki (davki in socialno zavarovanje). V kategorije formalnega dela pa ne uvr\u0161\u010damo le odvisnega dela, temve\u010d tudi delo na podlagi razli\u010dnih pogodb civilnega prava. V DP se ukvarjamo le z enim delom formalnega dela in sicer z delovnimi razmerji. Za na\u0161o ureditev individualnih delovnih razmerij (ki so urejena v ZDR) je zna\u010dilno, da ta v uvodnih dolo\u010dbah poudarja delovna razmera, iz same vsebine zakona pa izhaja da se posamezne uvodne dolo\u010dbe nana\u0161ajo tudi na pravice oseb, ki niso v delovnem razmerju. Gre torej za formalno delo, vendar ne za odvisno delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, npr.:

1.vulanterski pripravniki \u2013 na\u010din usposabljanja delavcev za samostojno delo; ZDR pa dopu\u0161\u010da mo\u017enost, da se pripravniki pripravljajo na samostojno delo tudi na podlagi posebnih pogodb, na podlagi katerih vulanterji nimajo pravice do pla\u010de, pravice do socialnega varstva...gre pa jim pravica do dela.

3.delo otrok \u2013 v na\u010delu je delo otrok prepovedano. Otroci v DP so osebe, ki \u0161e niso dopolnile15 let. Dopu\u0161\u010dene pa so izjeme za delo otrok med starostjo13\u201015 let. Nekateri primeri dela otrok pa so ne glede na te omejitve dovoljeni v kulturne namene, pri sodelovanju v otro\u0161kih pevskih zborih in pri sodelovanju na \u0161portnih prireditvah.

Izraz delo na\u010drno se ne uporablja enotno in zato povzro\u010da nejasnosti. Dejstvo pa je, da sku\u0161ajo tako delo dr\u017eave omejiti. Nekatere so tako delo izrecno prepovedale z zakonom (kot je naredila tudi Slovenija). V MOD je izraz definiran kot poklicna aktivnost (edina ali dopolnilna), ki se opravlja izven okvira zakonitih obveznosti ali v njihovem