f11997e05ead438e62f795d8f5041abc

Rimsko pravo

A. U V O D

Glede na to, kateri dejavnik je najbolj vplival na pravni napredek, lo\u010dimo 4 dobe: civilno, pretorsko, klasi\u010dno

in postklasi\u010dno.

pr.n.\u0161t. \u2190\ue000 \u2192 n.\u0161t.

Lex duodecim

konec 2. punske vojne August

Dioklecijan

Justinijan

tabularum

(Rim-Kartagina)

451/449 pr.n.\u0161t. 201 pr.n.\u0161t.

27 pr.n.\u0161t.

300 n.\u0161t.

527/565 n.\u0161t.

novej\u0161a letnica: 230 n.\u0161t.

1. CIVILNA

2. PRETORSKA

3. KLASI\u010cNA

4. POSTKLASI\u010cNA

(od Zakonika XII plo\u0161\u010d

(od konca 2. punske vojne

(od za\u010d. Avgustovega principata

(od konca Dioklecianove vlade

do konca 2. punske vojne)

do za\u010d. Avgustovega principata)

do konca Dioklicianove vlade)

do Justinijana)

pred na\u0161im \u0161tetjem:

754/753.... ustanovitev Rima

754-509 ... v Rimu vladalo 7 kraljev (prvi je bil Romul, ustanovitelj Rima) - iz te dobe ni nobenih

so\u010dasnih pravnih virov, pravo te dobe je bilo pove\u010dini nezapisano obi\u010dajno pravo

509.......... uvedba republike z dvema konzuloma na \u010delu

po na\u0161em \u0161tetju:

395.......... Teodizij razdeli rimsko cesarstvo na V in Z del

476.......... propad zahodno rimskega cesarstva (barbar zahodni Got Odoaker odstavil zadnjega cesarja

Romula Augustula in postal germanski kralj v Rimu; za\u010detek srednjega veka)

1453........ konec vzhodno rimskega cesarstva (Turki zavzeli Carigrad)

Razvoj rimskega prava\u2212 od Zakonika XII plo\u0161\u010d do Justinijanove kodifikacije

kodifikacija\u2212 uzakoniti, izdati zakon, zbrati posamezne pravne dolo\u010dbe v celotno zbirko

princeps\u2212 ces ar

I. CIVILNOPRAVNA DOBA

Pravo te dobe je bilo predvsem nezapisano obi\u010dajno pravo, ki so ga ohranjali po ustnem izro\u010dilu iz roda v

rod.

ZAKONIK XII PLO\u0160\u010c

Ljudski tribuni so zahtevali, naj se zapi\u0161e veljavno pravo - po desetletnem prizadevanju je rimski senat sklenil, naj se za leto 451 namesto 2 konzulov izvoli 10 mo\u017e z nalogo napisati zakone. Napisali so jih na 10 bronastih plo\u0161\u010dah, naslednje leto pa dodali \u0161e 2\u2192 nastal je Lex duodecim tabularum. Od te kodifikacije dalje se za\u010denja na\u0161e prou\u010devanje razvoja rimskega prava.

jasna rz

1

509

Rimsko pravo

Ta edina v Rimu nastala kodifikacija civilnega prava je vsaj teoreti\u010dno ostala v veljavi do Justinijanove kodifikacije, \u010deprav je bila takrat \u017ee ve\u010dinoma spremenjena po poznej\u0161ih zakonih in po splo\u0161nem pravnem razvoju. V njegovih dolo\u010dbah se ka\u017eejo zna\u010dilnosti takratne rimske dru\u017ebe, ki so jo sestavljali predvsem mali in srednji kmetje. Temeljna dru\u017ebena celica je dru\u017eina, zdru\u017eena pod oblastjo rodbinskega o\u010deta. O\u010detovska oblast traja do njegove smrti in mu daje pravico nad \u017eivljenjem in smrtjo otrok. Otroke lahko proda, vendar izgubi oblast o\u010de, ki je sina 3x prodal. Samo o\u010de je lahko lastnik premo\u017eenja (njegovi oblasti podrejene osebe so za to nesposobne). To velja celo za \u017eeno, \u010de je pod mo\u017eevo oblastjo (manus). Zakonik je prepovedoval zakone med patriciji in plebejci (ta dolo\u010dba je bila \u017ee leta 445 odpravljena).

Kakor je to ustrezalo prete\u017eno kme\u010dkemu sestavu rimskega prebivalstva, je zakonik glede premo\u017eenjskega prava poskrbel zlasti za stvarno in obligacijsko pravo. V dednem pravu pozna oporoko in neoporo\u010dne dedi\u010de. Posebno je bilo potrebno urediti civilni pravdni postopek, zato se zakonik za\u010denja s civilnopravdnimi predpisi. \u010ce je Rimljan hotel za\u010deti pravdo zoper drugega ob\u010dana, ga je pozval, naj mu sledi in ius, to je pred pravosodni magistrat (pred konzula, kasneje pred pretorja). Po tej zakonikovi dolo\u010dbi je pozvani to\u017eenec moral slediti to\u017eniku, druga\u010de je lahko to\u017enik uporabil silo (bolnemu ali staremu je moral priskrbeti voz). Sledijo dolo\u010dbe o pravdnem postopku, predvsem o osebni izvr\u0161bi zoper obsojenega zavezanca, ki ni izpolnil tistega, na kar je bil obsojen. Zakonik vsebuje \u0161e nekaj kazenskih, upravnih in sakralnih dolo\u010db. Dolo\u010dbe, ki jih vsebuje zakonik in poznej\u0161i zakoni civilne dobe, so na\u010deloma veljale samo za Rimljane (ius civile).

Zakonik ne podaja celotnega tedanjega prava. Zakonodajalec je hotel uzakoniti samo tiste predpise, ki so se mu takrat zdeli sporni in jih je bilo treba izrecno dolo\u010diti. Poleg zakonika velja \u0161e obi\u010dajno pravo\u2192 ve\u010dji del rimskega prava.

pater familias\u2212 rodbinski o\u010de

patria potestas\u2212 o\u010detovska oblast

patriciji (1/10 prebivalstva)\u2212 gospodarsko trdnej\u0161i del prebivalstva
plebejci (9/10 prebivalstva)\u2212 s\u010dasoma dosegli politi\u010dno enakopravnost s patriciji
plutokracija\u2212 opravljali so trgovske posle (predvsem bankirji)

traditio\u2212 prenos lastnine z izro\u010ditvijo
commercium\u2212 trgovanje (trgovina, kup\u010dija, promet)
conubium\u2212 sklepanje zakonskih zvez (zakonska zveza, zakonsko pravo)

ius civile\u2192 dolo\u010dbe, ki na\u010deloma veljajo samo za Rimljane (pravne norme o \u017eenitvah med Rimljanom in

Rimljanko, o o\u010detovi oblasti, o pridobitvi lastnine na gospodarsko posebno va\u017enih stvareh z mancipacijo ali z in iure cessio, naprava oporoke, civilno pravdanje)\u2212 vsebuje jih zakonik XII plo\u0161\u010d in poznej\u0161i zakoni civilne dobe.

ius gentium\u2192 dolo\u010dbe, ki enako veljajo za Rimljane in tujce (pravna pravila o kupni in prodajni pogodbi,

o prena\u0161anju lastnine z izro\u010ditvijo -traditio)\u2212 tujcem so namre\u010d ve\u010dinoma priznavali sposobnost trgovanja,

redko pa enakopravnost glede sklepanja zakonskih zvez.

7. primer

Vsa ljudstva, ki se ravnajo po zakonih in obi\u010dajih, uporabljajo delno lastno pravo, delno pa pravo, ki je skupno vsem ljudem. Pravo, ki ga je vsako ljudstvo izoblikovalo zase, je njegovo lastno pravo in se imenuje ius civile (dobesedno: dr\u017eavljansko pravo). Pravo, ki ga je med vsemi ljudmi izoblikoval naravni razum in ga vsi rodovi upo\u0161tevajo na enak na\u010din, se imenuje ius gentium (dobesedno: pravo rodov, narodov), ker uporabljajo to pravo takoreko\u010d vsi narodi. Rimsko ljudstvo uporablja delno svoje lastno pravo, delno pa pravo, ki je skupno vsem ljudem.

?IZPIT: Razlika med ob\u010dim in obi\u010dajnim pravom.

jasna rz

2

Rimsko pravo

OBI\u010cAJNO PRAVO so pravila, ki se uporabljajo skozi dalj\u0161e obdobje, ljudje jih sprejmejo kot splo\u0161no

obvezna, ni uzakonjeno, prena\u0161a se iz roda v rod, ponavadi ni zapisano

OB\u010cE PRAVO je sestavljeno iz:(1550 ga je uredil milanski konzul)

\u2212recipiranega rimskega prava (uporabljali le dele Justinijanovih zakonov, ki jih je navajal Accursius kot

glosirane v svojem delu Glossa ordinaria)

\u2212dela kanonskega prava

\u2212dela langobardskega fevdnega prava

POZNEJ\u0160I RAZVOJ CIVILNEGA PRAVA

Pri sprejemanju novih zakonov so sodelovali trije dejavniki, na katerih je slonela dr\u017eavna organizacija

rimske republike:

a)magistrati (magistratus populi Romani)
b)ljudske skup\u0161\u010dine (comitia)
c)senat (senatus)

a) magistrati (magistratus populi Romani) so bili v rimskih ljudskih (in plebejskih) skup\u0161\u010dinah izvoljeni

dr\u017eavni organi, svoje \u010dastne funkcije so opravljali brezpla\u010dno (zato so se za magistrate lahko potegovali le

pripadniki imovitih slojev).

- diktator (1, za max 6 mesecev)

- cenzor (2, za 5 let)

- konzul (2)\u2192 na \u010delu dr\u017eave

- kvestor

- pretor: - praetor urbanus (mestni)

- ljudski tribun

- praetor peregrinus (tujski)

- kurulski edil (2)

- plebejski edil

DIKTATOR\ue000 dr\u017eavni organ, ki je postavljen v obdobju krize\u2192 ko Rim ogro\u017eajo zunanji sovra\u017eniki.

Diktator ima popolno in absolutno oblast. Njegova funkcijska doba je omejena na najve\u010d 6 mesecev. Zoper

diktatorjeve ukaze ni bilo intercesije!(ugovora)

DVA KONZULA\ue000 sta bila na \u010delu dr\u017eave (kot naslednika kraljev). Njuna oblast (imperium) je bila na\u010deloma

neomejena.

PRETOR\ue000 je skrbel za redni potek pravdanja (preturo so uvedli leta 367). Kadar sta bila oba konzula

odsotna, ju je pretor nadome\u0161\u010dal v vseh dr\u017eavnih poslih. Za pravni razvoj so postali posebno pomembni

edikti mestnega pretorja, nekoliko tudi edikti kurulskih edilov.

DVA CENZORJA\ue000 so volili ponavadi izmed biv\u0161ih konzulov (vsako 5. leto). Napravila sta popis in voja\u0161ko

razporeditev dr\u017eavljanov, sestavila dav\u010dni seznam in dr\u017eavni prora\u010dun. Oddajala sta v zakup dr\u017eavna zemlji\u0161\u010da in izvr\u0161itev javnih del (stavb, cest ipd.) ter sestavljala seznam senatorjev. Posameznikom sta ob popisovanju lahko izrekala ukore zaradi zanemarjanja dol\u017enosti.

KVESTORJI\ue000 so bili predvsem pomo\u010dniki konzulov. Na za\u010detku sta bila dva, ki sta preiskovala umore.

Pozneje so kvestorji upravljali tudi dr\u017eavno blagajno in izterjevali davke. Spremljali so konzula na vojno in

jasna rz

3

MAGISTRATI

(izvoljeni na\u010deloma za 1 leto)

VI\u0160JI MAGISTRATI

(imperium)

NI\u017dJI MAGISTRATI

Ob\u010de pravo velja subsidiarno \u2013 takrat, ko doma\u010de vpravo

nima ustreznih pravnih dolo\u010db.

Category:	Uncategorized.
Rating:
Upload Date:	01/29/2009
Copyright:	Attribution Non-commercial
Tags:	This document has no tags.

Documents

People