parlamentu, stavka, propadlo podjetje). Poznati je treba voljo (namen) zakonodajalca. Od kratkoro\u010dnih vzrokov je razlo\u010devati povode, ki so delovanje \u017ee dozorelih vzrokov spro\u017eili (npr. streljanje v parlamentu je imelo za posledico, da je kralj razpustil parlament in uvedel oktroirano ustavo. Neka justi\u010dna zmota je lahko vplivala na premike v kazenskem pravu ali postopku).

gospodarske vzroke \u0161tejemo iznajdbe (npr. parni stroj, avtomobil). Te iznajdbe niso le odpirale novih podro\u010dij prava, ampak so v\u010dasih povzro\u010dale tudi globoke spremembe dotedanjih temeljnih pravnih na\u010del (npr. novo: kraja intelektualne lastnine).

ODZ (1811): \u201cV dvomu velja domneva, da je \u0161koda nastala brez krivde drugega.\u201d O\u0161kodovanec je moral dokazati krivdo drugega, da je lahko zahteval od\u0161kodnino. To dolo\u010dilo je postalo krivi\u010dno, ko so se z modernizacijo prometa za\u010dele mno\u017eiti prometne nesre\u010de. Razvilo se je zavarovalno pravo, ki obsega obvezno jamstveno zavarovanje in kasko zavarovanje.

z njenim poznavanjem lahko razlo\u017eimo veliko dana\u0161njih pojavov:
- etni\u010dno strukturo
- agrarno strukturo

Ena izmed dolgodobnih vzro\u010dnih verig jeETNOGENEZ A, to je nastajanje in oblikovanje etni\u010dnih skupin. Vrsta dr\u017eavnopravnih struktur, problemov in konfliktov je namre\u010d posledica oblikovanja etni\u010dnih skupin (na Kavkazu so nastajale vedno nove skupine).

konkretnem normativnem aktu (immemorial custom). Je na\u010din obna\u0161anja dolo\u010dene skupnosti (\u010dlani skupnosti se \u010dutijo vezani). Lahko je zapisano ali ne (npr. ODZ paragraf 421: lastnik drevesa ob meji je tisti, na \u010digar svetu je deblo. Sosed pa lahko odstrani veje, ki visijo na njegovo zemlji\u0161\u010de - tim. previsno drevje). Ponavadi se ohranja po ustnem ali druga\u010dnem (npr. obrednem) izro\u010dilu, dokler se ne zapi\u0161e (obi\u010dajno pravo prehaja v uzakonjeno). \u010cim starej\u0161i so obi\u010daji, ve\u010djo veljavo imajo. Obi\u010dajno pravo je posebej raz\u0161irjeno v dru\u017ebah, kjer je pismenost slabo razvita. V pogodbeni praksi in v izrekih sodnih zborov so ob odlo\u010danju spra\u0161evali stare in izku\u0161ene ljudi. Lahko je anonimno (del ljudske kulture), tradicionalno.

razlo\u010dek med obi\u010dajnim in postavljenim pravom se le delno ujema z razlo\u010dkom med pisanim in nepisanim pravom (ustno razgla\u0161eni predpis nekega tirana veljal za postavljeno, isto\u010dasno pa ne preneha biti obi\u010dajno pravo, \u010de se norma zapi\u0161e)

Ustno razgla\u0161en predpis nekega mestnega tirana je bil postavljeno pravo, obi\u010dajno pravo pa ne preneha biti obi\u010dajno \u017ee s tem, da ga kdorkoli zapi\u0161e. Obi\u010dajno pravo se spremeni v postavljeno pravo le, \u010de ga zakonodajalec zapi\u0161e in uzakoni (v tem primeru postavljeno pravo temelji na obi\u010dajnem pravu).

Pravne norme in pravo v sloven\u0161\u010dini z besedoZ AKON\u2192 beseda zakon prenesla tudi na zakonsko \u017eivljenjsko zvezo med mo\u0161kim in \u017eensko\u2192 za postavljeno normo (po vzorcu latinskega CONSTITUTIO) za\u010dne uporabljati besedaPOSTAVA.V 19.st. obnovili besedo zakon\u2192 danes zakonn orma inzakonska zveza -MA TRIMONIUM

\u2212mnenja in izreki u\u010denih pravnikov - npr. v rimskem pravu
\u2212raba sodi\u0161\u010d (usus fori) - po zakonih, \u010de ni v zakonu je odgovor v sodni praksi, izpolnijo pravne praznine
\u2212sodna praksa (judikatura) - izreki sodi\u0161\u010d \u2013 sodi\u0161\u010da imajo pravico ustvarjati pravo - v SLO Ptujski statut - (sr\u017e

starej\u0161ih dobah, ko se pravo \u0161e ni povsem lo\u010dilo od morale (ustvarjanje norm so pripisovali vi\u0161jim bitjem - nadnaravno, bo\u017eansko - nekaj, kar presega \u010dloveka). Nekateri vladarji so se sami progla\u0161ali za bogove ali njihove namestnike. Zoper samovoljo vladarjev so iskali neke omejitve - pojavljati se je za\u010delo naravno pravo.

-v dobiZakonika XII. plo\u0161\u010d komentiral pravo sve\u010deni\u0161ki kolegijpontifexa
-v \u0160parti kultLIK URG A, ki naj bi po napotkih Delfskega prero\u010di\u0161\u010da ustvaril \u0161part. dr\u017e. ureditev
-albansko obi\u010dajno pravo se imenuje po zgodovinski osebi LEKU DUKAGJINU

Najprej v gr\u0161kih polisih, bato ob prehodu v novi vek v Z in SR Evropi. Vladarjevo pravo so nasprotniki premo\u010dne monarhije sku\u0161ali omejevati s sklicevanjem na pravi\u010dnost in bo\u017eje pravo (pravo je bo\u017ejega izvora in to pravo je pravi\u010dno). Ljudje so ugotovili da sami ustvarjajo pravo.

Sklicuje se \u0161e na boga: \u201cVse je ustvaril bog.\u201d Uresni\u010ditev boga se odra\u017ea v \u017eivi (biolo\u0161ki zakoni) in ne\u017eivi naravi (npr. zakon prostega pada). \u010clovek pa ima svobodno voljo in razum (pamet) in lahko spozna, kaj je v skladu z naravo in kaj ne (moralna presoja). Pojem pravi\u010dnosti - pojem v moralno eti\u010dnem podro\u010dju. Akvinski pravi, da je pravi\u010dnost to, da da\u0161 vsakemu, kar mu pripada. Objektivna pravi\u010dnost: kar si drugemu dol\u017ean in kar so drugi dol\u017eni tebi. Isto dejanje je lahko dobro ali zlo\u010din (npr. spolni odnos: lepo dejanje ali posiljstvo). Subjektivna pravi\u010dnost: do \u010desar imamo mi pravico (subjektivna pravica), da nas nih\u010de pri tem ne ovira.

pri razli\u010dnih narodih razli\u010dno. Vsak narod ima svoj \u201cnarodni duh\u201d in iz njega izhaja obi\u010dajno pravo - poudarjali so pomen obi\u010dajnega prava. Najbolj je ta \u0161ola cenila obi\u010dajno ravo, ki nastaja v samem narodu in je najbolj \u010dist izraz narodovega duha. Zloraba naukov te \u0161ole je imela tragi\u010dne posledice (npr. arijska rasa).