E-poslovanje v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih

E-poslovanje v slovenskih malihin srednje velikih podjetjih

viktorija sul ˇ ci ˇ c

Univerza na Primorskem, Slovenija

V prispevku prikazujemo polo

ž

aj slovenskih malih in srednje ve-likih podjetij na podro ˇ cju e-poslovanja. V prvem delu prispevkaprimerjamo raz

š

irjenost e-poslovanja v Sloveniji in dr

ž

avah

eu

ter intenzivnost poslovanja slovenskih malih in srednje velikihpodjetij prek interneta. Drugi del prispevka izhaja iz raziskave,ki je bila narejena na vzorcu 49 malih in srednje velikih podje-tij. Z analizo podatkov prikazujemo raz

š

irjenost posameznih dejavnosti na internetu ter jih primerjamo s podatki raziskave na-cionalnega statisti ˇ cnega urada, ki so bili zbrani pred letom in pol.Zanimiv del raziskave so predvsem u ˇ cinki uvedbe e-poslovanjain ovire za uvajanje e-poslovanja.

Kljuˇ cne besede:

e-poslovanje, u ˇ cinki uvajanja e-poslovanja,mala in srednje velika podjetja

Uvod

Elektronsko poslovanje oziroma e-poslovanje je poslovanje, ki zasvoje delovanje potrebuje informacijsko-komunikacijsko tehnolo-gijo (

ikt

), predvsem internet. Podjetja prek interneta izvajajo naku-pne in prodajne dejavnosti, sodelujejo in komunicirajo s poslovnimipartnerji in s kupci proizvodov/storitev (Turban in dr. 2008, 4). E-poslovanje obsega dejavnosti razli ˇ cnih subjektov, ki se izvajajo prekinterneta. Glede na raz

š

irjenost interneta

1

danes skoraj ni poslovanja ki ne bi vsaj v eni fazi potekalo prek interneta. Uporabnikiinterneta na spletu i

š

ˇ cemo podatke in informacije, beremo novice,komuniciramo prek e-po

š

te ter opravljamo druge dejavnosti. Pri e-poslovanju sodelujejo razli ˇ cni subjekti – podjetja, posamezniki indr

ž

ava, zato govorimo o razli ˇ cnih oblikah e-poslovanja. Oblike e-poslovanja ozna ˇ cujemo sˇ crkami, na primer

b2b

,

b2c

,

b2g

,

g2c

itn.,kjer

b

(angl. business) pomeni podjetja,

c

(angl. customer, consumer)posameznike oziroma porabnike,

g

(angl. government) pa dr

ž

avneorgane oziroma organe javne uprave (prirejeno po Turban in dr.2008, 8–10). Turban (v Turban in dr. 2008, 8) govori tudi o notranjeme-poslovanju (angl. intrabusiness), kjer zaposleni v podjetju medseboj izmenjujejo dobrine, storitve ali informacije. Zaradi na ˇ cinaposlovanja se namesto pojma e-poslovanje vse pogosteje uporab-lja pojem m-poslovanje, kjer se e-poslovanje izvaja prek mobilnih

management 3 (3):

347–361

347

Viktorija Sul ˇ ci ˇ c

brez

ž

i ˇ cnih omre

ž

ij.ˇ Ce je tovrstno poslovanje usmerjeno na posa-meznika na to ˇ cno dolo ˇ ceni lokaciji ob dolo ˇ cenemˇ casu, govorimoo l-poslovanju (angl. location-based business oziroma l-business),poslovanju, ki temelji na lokaciji. Tako lahko uporabnik mobilnenaprave (na primer mobilnega telefona) na svojo napravo sprejmeinformacije o obmo ˇ cju, na katerem je trenutno uporabnik mobilnenaprave – na primer prometna obvestila, informacije o preno ˇ ci

š

ˇ cihali prireditvah itn. Raz

š

irjenost razli ˇ cnih oblik e-poslovanja Eurostatspremlja kot kazalnike razvoja informacijske dru

ž

be. Informacijskadru

ž

ba je bila kot prednostno podro ˇ cje vklju ˇ cena

ž

e

š

esti evrop-ski okvirni program. Dejavnosti na podro ˇ cju informacijske dru

ž

bepa se bodo nadaljevale tudi v okviru sedmega okvirnega programa.Z vidika nadaljnjega razvoja Slovenije sta spremljanje dejavnikov ter njihova primerjava z dejavniki drugih evropskih dr

ž

av potrebnain koristna. Slovenija se po zna ˇ cilnostih uporabe

ikt

uvr

š

ˇ ca takojza razvitimi dr

ž

avami

eu

15 oziroma se po razvoju

ikt

uvr

š

ˇ ca celopred 3–5 starihˇ clanic

eu

15 (Stare, Kmet in Bu ˇ car 2004;

idc

2004;Eurostat 2004). Doseganje indikatorjev informacijske dru

ž

be (

sibis

– Statistical Indicators Benchmarking the Information Society) staraziskovala tudi Vehovar in Jovan (2003). Raziskava je pokazala, dase Slovenija uvr

š

ˇ ca nad povpre ˇ cje dr

ž

av

eu

15 pri uporabi ra ˇ cunal-nikov in dostopu do interneta,ˇ ceprav ne izstopa tako mo ˇ cno, kot jeodstopala v za ˇ cetku 90. let prej

š

njega stoletja (prav tam, 9).V prispevku

ž

elimo raziskati stanje na podro ˇ cju uporabe

ikt

zapotrebe poslovanja malih in srednje velikih podjetij, saj je medevropskimi podjetji 99% podjetij mikro, malih ali srednje velikih(v nadaljevanju mala in srednje velika podjetja). Njihova vloga jes sociolo

š

kega in ekonomskega vidika velika, saj ta podjetja dajejo65 milijonov delovnih mest (European Commission B.l.). Evropskaskupnost podjetja z manj kot 10 zaposlenimi uvr

š

ˇ ca med mikro podjetja, podjetja z ve ˇ c kot 10 in manj kot 50 zaposlenimi med malapodjetja ter podjetja, ki zaposlujejo med 51 in 250 oseb med srednje velika podjetja (prav tam). Seveda morajo podjetja pri razvrstitvipo velikosti izpolnjevati

š

e pogoj prihodkov ali vrednosti bilan ˇ cneaktive.

2

Mala in srednje velika podjetja so pomembna tudi za slovensko gospodarstvo, saj je bilo po podatkih

surs

(2008) v letu 2007le 0,3% velikih podjetij.Pomembnost malih in srednje velikih podjetij za slovensko go-spodarstvo ter pomanjkanje novej

š

ih raziskav o raz

š

irjenosti e-poslovanja med to skupino podjetij je vodilo k izvedbi raziskave oraz

š

irjenosti e-poslovanja med malimi in srednje velikimi podjetji v Sloveniji in primerjavo slovenskih podjetjih s sorodnimi evrop-

348

management · leto 3

E-poslovanje v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih

preglednica 1 bdp

po tr

ž

nih cenah in izdatki za

it

in telekomunikacijeRegija

bdp

na preb.* Dele

ž

bdp

izdatkov**

it

Telekomunikacije

eu

15 29.100 2,7 2,9

eu

27 24.700 2,7 3,0Slovenija 16.600 2,2 3,6*V evrih za leto 2007. **V odstotkih za leto 2006. Pripravljeno na podlagi podatkov,objavljenih na spletnih straneh Eurostata (http://ec.europa.eu/eurostat/).

skimi podjetji. Raziskavo smo zasnovali na sekundarnih in primar-nih podatkih. Sekundarne podatkeˇ crpamo iz zadnje dostopnih po-datkov evropskega (Eurostat) in slovenskega (

surs

) statisti ˇ cnegaurada (delno povzeto po Sul ˇ ci ˇ c in Lesjak, 2008), primarne podatkepa smo pridobili z lastno raziskavo, ki je bila opravljena v okviru pro- jekta e-Vsebine (Sul ˇ ci ˇ c 2008). Raziskava o raz

š

irjenosti e-poslovanjamed slovenskimi podjetji je bila narejena na naklju ˇ cnem vzorcu 49malih in srednje velikih podjetij v za ˇ cetku oktobra 2008. Anketa jebila telefonska.Trdimo, da se dejavnost malih in srednje velikih podjetij lahko pri-merjazdejavnostjo tovrstnih podjetij v dr

ž

avah

eu

. Pravtakotrdimo,da mala in srednje velika podjetja v uvedbi e-poslovanja vidijo pri-lo

ž

nost za pridobivanje konkuren ˇ cne prednosti. Trdimo, da mala insrednje velika podjetja e-poslovanje uvajajo zaradi pritiska konku-rence oziroma zahtev trga. Z raziskavo

ž

elimo potrditi ali zavre ˇ ci tr-ditev, da je uvajanje obstoje ˇ cih re

š

itev e-poslovanja za mala in sre-dnje velika podjetja previsok stro

š

ek.

E-poslovanje med slovenskimi podjetji

Po podatkih Eurostata je slovenski

bdp

na prebivalca precej manj

š

iod povpre ˇ cnega

bdp

na prebivalca v dr

ž

avah

eu

, tako dr

ž

av petnaj-sterice kot vseh 27 dr

ž

av

eu

. Dele

ž

nalo

ž

b v informacijsko tehnolo-gijo (

it

) je nekoliko ni

ž

ji od povpre ˇ cnega dele

ž

a dr

ž

av

eu

, vendar pa ve ˇ cji dele

ž

bdp

namenjamo v nalo

ž

be za podporo telekomunikacij(preglednica 1).Ve ˇ cina slovenskih podjetij (98,5%) je mikro ali malih podjetij. Vpodjetjih, ki nimajo ve ˇ c kot 50 zaposlenih, dela 45,4% vseh zaposle-nih v dr

ž

avi. Podjetij z ve ˇ c kot 250 zaposlenimi je bilo leta 2007 bilole 0,3%, vendar ta podjetja zaposlujejo kar 33,8% vseh zaposlenih.Podrobnosti so razvidne iz preglednice 2.Podatke o uporabi

ikt

med malimi in srednje velikimi podjetji smozbrali na osnovi raziskave

surs

(2007), ki je raziskavo opravil naosnovi 20,5% mikro podjetij, 87,7% malih, 92,0% srednje velikih in

š

tevilka 4 · zima 2008

349