vrednotami ali eti\u010dnimi kodeksi. Po mnenju pravnih pozitivistov povezava med P in M ni bistvena. LT je otrok novega veka in nara\u0161\u010dajo\u010de racionalnosti,empirizma ter pozitivizma, kar gotovo pomembno vpliva na njeno razse\u017enost in razumevanje.

vrednostnih sklepov nikakakor ne moremo izvajati iz premis, ki niso M oz.vrednostne. Uprl se je racionalistom, ki so menili, da je \u010dlov.razumu vrojeno, da lo\u010duje med dobrim in zlim. Dejanja niso v domeni nevtralnega razuma, temve\u010d ob\u010dutka.

podro\u010dju ontologije in trdil, da eti\u010dnih pravilni mogo\u010dr izpeljati iz trditev o dejstvih.Danes pravni teoretiki govorijo o t.i. PT oz.LT. PT pomeni dr\u017eo naravnega prava glede povezovanja med M in P. Drugo je stali\u0161\u010de pravnega pozitivizma, ki tak\u0161no povezavo negira.

P poz.izrazit pojav modernega sveta, izhajajo\u010d iz spl.pozitivisti\u010dno mi\u0161ljenja. Povezan je z empiri\u010dno razlago znanstvene revolucije. V skladu s pozitivizmom se je \u010dlove\u0161ko znanje omejevalo na to, kar je mo\u010d opisovati/zapisovati. Cilj pozitivistov je bil izklju\u010devanje metafizi\u010dne spekulativnosti iz raziskovanj naravnih pojavov oz.fenomenov. Pravni pozitivisti so P obravnavali kot dejstvo, ki je empiri\u010dno preverljivo, opisljivo, raz\u010dlenljivo in je mo\u010d ugotavljati povezave med njegovimi deli. Zavra\u010dali so metaf.pristop k obravnavanju P in glede na to lo\u010dili pozitivno P od naravnega P, M od vseh drugih vrednotenj, ki naj bi bilo vsebinsko merilo pravnosti. Tradicionalno zagovarjali lo\u010ditev med dejstvi in vrednostmi oz.normami.Lo\u010de vanje

naklju\u010dna, ker po njej P pravila vedno ne sovpadajo s P vrednotami oz.M zakoni. Ni neke nujnosti med P in M.Predsta vn iki:Austin, Kelsen, Bentham Hart. Pogled na odnos P in M je DUALISTI\u010cEN. Ti na dejstva (bit, stvarnost, pravna pravila) in vrednote (najstvo, vrednost, morala) gledajo kot na popolnoma lo\u010dena, raznorodna sveta.

sod.precedensov kot zna\u010dilnosti \u00bbcommon law\u00ab: Sodnik je presojal po svobodni presoji, tisti, ki mu je ustrezala, kar je posledica nenadzora sistema.Au st in: \u00bbukazovalna teorija prava\u00ab: pomeni pravo kot pravilo, ki jih izdaja politi\u010dni suveren, tisti, ki je na oblasti. Sku\u0161al lo\u010diti kar je pristno predmetu pravne znanosti od nepomembnega. V E je tedanji pravni pozitivizem na\u0161el izraz v francoski eksegeti\u010dni \u0161oli in nem\u0161ki \u0161oli pojmovne jurisprudence. Obe gradili na pravnodogmati\u010dni analizi veljavnega prava v prepri\u010danju vsebinske popolnosti P sistema. Sodniki so le usta zakona, ki bi zakon mehani\u010dno uporabljali.

pravom apartheida, si sta diskreditirala strogi pozitivizem kot pravno teorijo, pristaja na minimalno naravo prava. Uvr\u0161\u010da med elemente min.M narave P 5 truizmov: \u010dlove\u0161ko ranljivost, pribli\u017eno enakost, omejenost virov, omejenost altruizma, omejenost razumevanja in mo\u010d volje. Ostaja pravni pozitivist, prisega na LT in zavra\u010da pojmovno povezavo med P in M oz.pravi\u010dnostjo, trdi pa, da P ne more imeti prav poljubne vsebine. .

pravniki zanemarjajo intuitivno mi\u0161ljenje, \u010dlovek deluje kot celota, vrednotenje stvarnosti je del procesa, zato je naivno sklepati, da ima \u010dlovek 2 lo\u010dena centra, en za dejstva, en za norme. Prek intuitivnega mi\u0161ljenja pa ima \u010dlovek tudi dostop do M ob\u010dutkov, pri \u010demer dejstva tudi vrednoti. M je v dolo\u010denem delu bio.vrojena, dolo\u010dene M \u010dute, pa je potrebno institucionalizirati, spraviti na dru\u017ebeno sprejemljiv imenovalec.

kar M ideal, \u010de \u017ee ne nujan zahteva pravi\u010dnosti, je preoblikovati pravi\u010dni red za razliko od diskrecijskega in stati\u010dnega reda obi\u010dajev. Vsaka moralna zahteva je naravnopravna in vsaka moralna prepoved je naravnopravna prepoved. P in M sta povezana. Bog \u2013 M \u2013 \u010dlovek.

mi\u0161ljenje, intelektualna intuicija, ki pomembno vpliva na na\u0161e mi\u0161ljenje. \u010clovek deluje kot celota, njegovo vrednotenje stvarnosti je del enovitnega procesa, zato \u010dlovek nima 2 centra:en za za dejstva, drugega za norme.

Bergson: M zapoved razume kot zakon narave, kr\u0161enje reda v dru\u017ebi se mu zdi protinaravno. M imperativ je po svoji naravi nagonski, biolo\u0161ki, bolj v dru\u017ebi prodiramo do jedra rali\u010dnih M dol\u017enosti, bolj se ta zdi njunost in se bo pribli\u017eala nagonu.

povedo. Niso nevtralna: pravo; \u010de nekdo nekoga ubije,posili,ne moremo biti brezbri\u017eni(notranji ob\u010dutek nepravilnosti )\u21d2 dejstva, ki so \u017ee sama po sebi vrednostna (M obarvana).

nereda in konfliktnosti v neko hramoni\u010dno ureditev. M relevantno dejstvo je tisto, ki je M,pre\u017eivetvenega pomena za \u010dl.skupnost. O nemoralnosti, zavr\u017eenosti umora, posilstva, v tem primeru ne gre dvomiti, \u010deprav so omenjeni pojmi le opredelitve nekega dejanja, ki pa se \u017ee samo po sebi zdi nepravi\u010dno. V naravi tak\u0161nega dejstva je, da nosi s seboj sporo\u010dilo o svoji(M, nagonski), vrednosti

V primeru normativne mo\u010di dejanskega, nastane iz dejsnekga ponavljanja dol.P norma, ki potem zagotavlja tak\u0161no ravnanje ljudi tudi v bodo\u010de. P norma je dekleratorne narave. Jellinek in Gurvitch:poimenujeta tak\u0161no instiktivno vedenje normativna mo\u010d dejanskosti, ki vzdr\u017euje dru\u017ebene odnose in odnose ustrezne P norme.

njihovo vrednost. Nemoralnost in nevrednost je o\u010ditna, zato je njihova pozitivnopravna prepovedanost sekundarnega pomena. v pomembne skupine pravnih norm pa uvr\u0161\u010damo tudi ustavna na\u010dela, ki se razvijejo iz dejstev, ni enotnosti, enakega varstva pravic, pravne in socialne dr\u017eave, varstva \u010dl.pravic.

sebi, a ga je zakonodajalec ocenil kot zlo. Okoli\u0161\u010dine in razlogi povzro\u010dajo, da zakonodajni organi med KD uvr\u0161\u010dajo tudi ravnanja, ki pomenijo samo kr\u0161itev nekega predpisa, ne pa kr\u0161itve ali ogrozitve pomembne \u010dlov.ali dru\u017ebene dobrine.

odziv na pravno (2) normativnem podro\u010dju in tako oblikujejo temelj pravne norme ( da uredimo to dejanje kot slabo) (3) sledi poenotenje, dru\u017eben konsenz pr.norme, oz.nemoralnost tega dejanja v dru\u017ebi (4) in dolo\u010diti sankcije ( tehni\u010dni del)\u2026