Nekatere nae najbolje ideje so se porodile, ker smo svoje inenirje pustili, da se potepajo tam, kjer se e angeli bojijo

hoditi. Henry Ford

Interni asopis drube Savaprojekt, d. d., Krko, tevilka 20, september 2012

Spotovane sodelavke, spotovani sodelavci! Ugotavljamo, da je padec tevila naroil ob istoasnem ogromnem zmanjanju doseenih cen povzroil ve kot 55 % padec novih naroil za prihodnost. To bi lahko avtomatsko pomenilo znievanje najvejega stroka, to je stroka dela, ali z odpuanjem ali z nadaljnjim znianjem pla. Ugotovitev direktorjevega kolegija pa je, da je znotraj proizvodnje e toliko rezerv v boljem, bolje koordiniranem, pa tudi odgovornejem delu, da bomo v Savaprojektu najprej ukrepali znotraj obstojeega sistema, kar bo po mojem pripeljalo tudi do odpuanj, in sicer iz vzrokov neizvrevanja obveznosti ali nezavzetega izvrevanja obveznosti ter tudi iz disciplinskih vzrokov. Za ta popravek si bomo vzeli e dva meseca in resnino upam, da se bodo uinki poznali. Sicer nam res ne preostane drugega, kot da zmanjamo tevilo zaposlenih. Priakujem namre, da se splona gospodarska situacija v Sloveniji ne bo izboljala pred letom 2015. Ni potrebno, da gremo v drastine posege, e bo sleherni zaposleni prispeval svoj maksimum in, kot sem e tolikokrat dejal, svoje delo e prvi opravil dobro. e nemudoma izboljamo zavzetost, poveamo izdelavo tevila nalog z bistveno manjo porabo asa, smo lahko vzor Sloveniji, kako se izviti iz krize.

Energetska sanacija enote Ciciban krkega vrtca

Krko, 19. september - Energetska sanacija enote krkega vrtca Ciciban, za katero je projektno dokumentacijo izdelala ekipa drube Savaprojekt, je zakljuena in 255 malkov v 15 oddelkih se je veselilo obnovljenih prostorov na 1800 m2. Posodobitev in obnova vrtca je potekala v obstojeih gabaritih in prostorih, razen posameznih preureditev in prostorskih modifikacij, ki pa niso posegale v konstrukcijo objekta. Ve na str. 2.

V TEJ TEVILKI PREBERITE ...

str.

str.

str.

str.

12

Dogodki

Aktualne naloge

Kaj delamo in kdo smo

Peter igante, glavni direktor

Energetsko varna gradnja

DOGODKI

Zakljuena energetska sanacija Vrtca Ciciban Krko

Krko, 19. september Zaradi velikega tevila otrok je energetska sanacija enote Ciciban krkega vrtca, za katero je projektno dokumentacijo izdelala ekipa Savaprojekta, potekala v dveh fazah in je obsegala zamenjavo pohitva in opreme v igralnicah, novi so sanitarni elementi z vsemi cevnimi intalacijami, prenovljen vodovod in kanalizacija, nova termoizolacijska fasada in stavbno pohitvo, urejen sistem za hlajenje, gretje in prezraevanje prostorov ter nameeni sonni kolektorji. V sklopu zunanjih ureditev je prenovljena celotna okolica vrtca in zagotovljena dodatna parkirna mesta. Obina Krko je izvedla energetsko sanacijo centralnega vrtca Ciciban Krko in ga funkcionalno, kolikor je zasnova dopuala, izboljala. elja je bila tudi zagotoviti veje tevilo parkirnih prostorov pred objektom in urediti zunanje pokrite igralne povrine, v sklopu oddelkov prvega starostnega obdobja. Posodobitev in obnova vrtca je potekala v obstojeih gabaritih in prostorih, razen posameznih preureditev in prostorskih modifikacij, ki niso posegale v konstrukcijo objekta. Enota Ciciban je imela v glavnem vse v pravilniku doloene prostore, ki pa niso bili funkcionalno najbolje razporejeni. Osnovni cilj projekta je bila implementacija potrebnih ukrepov za energetsko sanacijo obstojeega vrtca, funkcionalno izboljanje, ravno tako upotevanje veljavne zakonodaje s podroja zasnove in opreme vrtca,ter upotevanje poarno-varnostnih predpisov. Pri nartovanju prenove je bilo potrebno urediti pokrite terase pred igralnicami, ki so zavarovane pred neugodnimi vremenskimi vplivi, in sanitarije za otroke na igriu. Pri razporeditvi prostorov je na vsakih nekaj igralnic v starostno istih kategorijah zagotovljen prostor za skupno druenje, razstavljanje izdelkov, spoznavanje. S tem so razbiti in osvetljeni dolgi in ozki hodniki starega vrtca. Reorganizirane in zahtevam pravilnika pribliane so tudi sanitarije za otroke. Garderobe so postavljene ob vhodih, da se iste in umazane poti ne meajo. Vhodi v objekt so razporejeni po starostnih skupinah: dojenki in malki skupaj, stareji iz prvega starostnega obdobja skupaj, drugo starostno obdobje in zaposleni skupaj. Otroci razvojnega oddelka lahko vstopajo skozi lasten vhod, kjer imajo garderobo, ali skozi glavni vhod. Objekt ima tudi gospodarski vhod za dostavo do razdelilne kuhinje in vhod za zaposlene v vrtcu ob prostorih uprave. V skladu s pravilnikom so na juni igrini strani urejene pokrite terase, ki so dostopne neposredno iz igralnic in omogoajo otrokom igro na prostem tudi v slabem vremenu, ob kapljicah deja in prvih sneinkah. Tina Boinik, univ. dipl. in. arh.

september 12

Rogaka Slatina, 21. september - Ime Anin dvor je kulturno turistino sredie dobilo po sv. Ani - zaitnici Rogake Slatine. Objekt, za katerega je ekipa Savaprojekta izdelala projektno dokumentacijo in izvajala projektantski nadzor, zdruuje zgodovino in tradicijo na enem mestu. Poleg venamenske dvorane je e pet razstavnih prostorov, ki med drugim predstavljajo izdelovanje kristalnega stekla, vodno, parkovno in domoznansko zbirko. Anin dvor je zasnovan kot enoten objekt z razlinimi viinami posameznih prostorov in je pritline zasnove, v zaObjekt ima centralno lokacijo, je primerno osvetljen ter na ta nain poudardnjem delu v celoti zakopan v zemljo. jen tudi v nonem asu, s pridihom sodobne, reprezentanne ureditve. Iz vhodne avle so preko osrednjega prostora, ki je zasnovan kot venamenska dvorana, dostopni vsi prostori, kar omogoa zelo funkcionalno izrabo vsega prostora. Zunanja ureditev temelji na zasnovi, ki se nagiba k naravni ureditvi obmoja in poudarja znailnosti Rogake Slatine, kot sta voda in steklo (fontana z vodnimi efekti in stekleni vhodni del), obenem pa omogoa tudi monost ureditve manjega prireditvenega prostora. Prostor okoli objekta je zasnovan z dostopom do objekta preko stopnic zaradi premostitve viinske razlike terena, za invalide je dostop moen po poloni stezi, urejeni ob stopniu. Pred objektom je pload z vgrajenimi vodometnimi efekti. Nosilna konstrukcija je kombinacija betonske in jeklene konstrukcije (ostreVenamenska dvorana je), z vmesnimi pozidavami Prikaz nastanka steklenih izdelkov od krein pominimi predelnimi menevega peska do konnega izdelka stenami, na katerih so razstavni eksponati na polnih in steklenih povrinah. Vse predelne stene proti osrednjemu delu so iz sistema sklopnih sten, sestavljenih iz posaminih polnih in steklenih elementov, ki teejo po zgornjem vodilu, kar Domoznanska zbirka omogoa dodatno trandnim betonom v strukturnem opau. Na glavni sparentnost prostorov. fasadi je mono poudarjen zastekljeni vhodni Velik del zunanje fasade portal. je obloen z naravnim ka- Parkovna zbirka Tatjana Zupani, gr. teh. mnom v kombinaciji z viseptember 12

DOGODKI

Anin dvor - zgodovina in tradicija na enem mestu

DOGODKI

Otroci v Griah v novi oli, vrtcu in telovadnici

Grie, Krko, 6. september Potem ko je bil 1. septembra 2009 poloen temeljni kamen, so v Griah v obini alec danes slovesno odprli vrata nove osnovne ole s telovadnico in vrtcem ter portnim igriem, za katere je ekipa Savaprojekta izdelala projektno dokumentacijo (prometna tudija, IP, PGD, PZR, PZI, PID) in izvajala projektantski nadzor med samo gradnjo. Osnovna ola z vrtcem je zasnovana tako, da oblikuje podobo podkve, ki objema centralno olsko dvorie. Objekt je sestavljen iz treh traktov: osnovni trakt v smeri S-J je etaen P+1, delno podkleten v junem delu in vsebuje centralni hodnik z dvojno vrsto uilnic na vzhodni in zahodni strani. Proti severu je trakt namenjen uilnicam in kabinetom. Severni trakt je sestavljen iz hodnika na severni in enostranskih uilnic na juni strani ter je v pritliju v celoti namenjen uilnicam prvega triletja, v nadstropju pa

dvorane, kletne povrine garderob in kabinetov ter pomonih prostorov. Vhod v telovadnico je moen preko centralnega stopnia iz objekta ole, izhod in vstop z zunanjih portnih povrin pa preko stopnia telovadnice na prosto na zahodnem delu telovadnice.

uilnicam 4. in 5. razreda ter uilnicam pouka jezikov. Juni trakt je v pritliju namenjen pokriti zunanji povrini dovoza do kuhinje ter prostorom kuhinje. V junem traktu je zasnovan otroki vrtec s tremi oddelki. Dostopen je z vzhodne strani in razpolaga s svojim igriem, ki je dostopno z nivoja igralnic. Vrtec je na olski objekt vezan le preko kuhinje. Telovadnica je zasnovana na jugozahodni strani olskega objekta, vkljuuje pa portne povrine

september 12

Od izida prejnje tevilke se je zvrstilo nekaj novih nalog ... Naronik: Obina Slovenske Konjice Objekt: komunalna ureditev LN Livada Loe Vsebina: spremembe podanih reitev v sklopu e izdelane PGD dokumentacije in dopolnitev PD Vodja tima: Tatjana Zupani Naronik: Obina Sevnica Vsebina: Prometno-urbanistina ureditev osrednjega dela naselja Loka pri Zidanem Mostu Vodja tima: Duan Blatnik Naronik: Obina Kostanjevica na Krki Objekt: avtobusno postajalie v Kostanjevici na Krki Vsebina: projektna dokumentacija (IDZ, PZI) Vodja tima: Toma Koreti Naronik: TE Brestanica Objekt: rekonstrukcija rpalia ob potoku

Krko -V Vrbini se je zaela gradnja novozasnovanega kompleksa Krke Krko Sinteza I., za katerega je ekipa Savaprojektovih projektantov izdelala projektno dokumentacijo, ekipa urbanistov pa v predhodni fazi obinski podrobni

prostorski nart za obmoje tega kompleksa. Ta sklop objektov je v prvi fazi izgradnje kompleksa v Krkem. Gre za proizvodni objekt Sinteza I, pomoni objekt z upravnim delom in laboratoriji, centralno vodarno, centralni energetski objekt s trafo postajo, nadstrenico za kubine kontejnerje in zaasni vhodni objekt. Prva faza gradnje poteka na ca. petih hektarjih zemljia znotraj ograje kompleksa in na ca. 3,4 hektarja zemljia zunaj ograje kompleksa do glavne ceste. Joe Kunek, univ. dipl. in. arh.

Jedrska energija za novo Evropo

Ljubljana, september Pod tem naslovom je v zaetku septembra v Ljubljani potekala mednarodna konferenca jedrskih strokovnjakov, katere organizacijo je letos prevzelo podjetje Gen energija skupaj z Nuklearno elektrarno Krko. Sodelovalo je ve kot 200 znanstvenikov, raziskovalcev, strokovnjakov, iz dvajsetih drav, med njimi tudi predstavniki Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Osrednja ugotovitev konference je bila, da je jedrska energija tehnoloko razpololjiv vir energije, ki varno, zanesljivo in ekonomsko uinkovito lahko proizvede dovolj elektrine energije brez izpustov CO2. Kot poudarjajo organizatorji, elijo z organizacijo konference politikom in odloevalcem posredovati jasna strokovna sporoila, da je treba spremeniti energetsko politiko in uporabljati vire, ki ne povzroajo izpustov CO2. A. Hribar, univ. dipl. in. vod. in kom. in.

Vsebina: vodenje nadzora za celotno izvedbo, gradbeni in strojni nadzor Vodja tima: Aleksandar Jovanovi Naronik: Terme Krka d.o.o. Objekt: sanacija strehe in spuenega stropa mansardnega dela objekta CMR v Dolenjskih Toplicah Vsebina: projektna dokumentacija (PZI) Vodja tima: Tina Boinik Naronik: Ministrstvo za obrambo Objekt: garderobe Izobraevalnega centra za zaito in reevanje v Seani Vsebina: projektna dokumentacija Vodja tima: Tomislav akardi Naronik: METAL Ravne, d.o.o. Objekt: AB most ez Meo v obmoju podjetja Vsebina: statina preverba za potreseptember 12

DOGODKI

Zaetek gradnje Kompleksa Krke v Krkem

Aktualne naloge

DOGODKI

be obstojeega transportnega vozila Vodja tima: Goran alamon Naronik: MOL Slovenija, d.o.o., Murska Sobota Objekt: rekonstrukcija bencinskega servisa MOL Slovenija, v Pincah na pomurski AC Vsebina: projektna dokumentacija (IDZ, PGD, PZI, PID), pridobitev gradbenega dovoljenja in strokovno finanni nadzor Vodja tima: Bojan Rome Naronik: Kostak, d.d., Krko Objekt: novozgrajene stanovanjske hie investitorja GEN energija Vsebina: PID Vodja tima: Tina Boinik Naronik: IBE, d.d. Objekt: rekonstrukcija rpalia ob potoku Vsebina: projektantski nadzor, izjava projektanta, PID, storitve projektiranja iz obsega poarno-varnostnih zahtev Vodja tima: Aleksandar Jovanovi Naronik: Meteorit, d.d., Hoe Objekt: Kulturno turistino sredie Rogaka Slatina Vsebina: PID in NOV Vodja tima: Aleksandar Jovanovi Naronik: CPG, d.d., Nova Gorica Objekt: Bencinski servis Vipava sever Vsebina: NOV Vodja tima: Damjan Mei
... in druge.

Daljinske kolesarske poti prilonosti za trajnostni razvoj Slovenije

Maribor, 20. september - Kolesarski turizem je ena najhitreje rastoih turistinih panog v svetu. Praksa iz tujine kae, da kolesarski turizem v urbanih mestnih obmojih in na podeelju predstavlja pomemben segment turistine ponudbe. Glavni steber razvoja predstavlja mrea kolesarskih poti, na katero se navezuje tudi ostala turistina infrastruktura. Posebno vlogo v razvoju turizma predstavljajo daljinske kolesarske poti, saj povezujejo iri, regionalni in tudi meddravni prostor razlinih narodnostnih skupin, kultur in kulinarike. Slovenija ima velik potencial in monosti za razvoj kolesarskih poti v navezavi z ostalo turistino ponudbo, o emer so udelenci razpravljali na posvetu o daljinskih kolesarskih poteh. V okviru posveta so najpomembneji akterji slovenskega turizma podpisali nega vzdrevanja in trenja Dravske kolesarske poti v Sloveniji je lahko eden izmed dejavnikov spodbujanja regionalnega razvoja v regijah ob Dravi in pomemben ekonomski segment v obdobju nove EU finanne perspektive 2014-2020. V novi finanni perspektivi EU, ki se pripravlja je za kolesarjenje predvidenih bistveno ve finannih sredstev (6 milijard eur), kot jih je bilo namenjenih v sedanji perspektivi. Gradnja daljinskih kolesarskih poti

Pripravila: Tamara Monik

Obinski svet potrdil OPPN za obmoje TE Brestanica

Krko, 13. september - Obinski svet Krko je na 18. redni seji sprejel odlok o obinskem podrobnem prostorskem nartu za obmoje Termoelektrarne Brestanica, ki ga je izdelala ekipa Savaprojekta, ter elektrarni tako omogoili umestitev tirih novih plinskih blokov skupne nazivne moi 212 MW, ki bodo nadomestili tri dotrajane plinske bloke z mojo 3 x 23 MW. Nazivna mo celotnega kompleksa bo z novim projektom lahko znaala 509 MW.

Deklaracijo o partnerstvu za trajnostni razvoj slovenskega turizma, ki doloa, da bo v letu 2016 turizem v Sloveniji v celoti temeljil na trajnostnem razvoju in bo kot najbolj uspena gospodarska panoga nacionalne ekonomije kljuno prispeval k drubeni blaginji in ugledu nae drave v svetu. Premik v razvoju kolesarstva na obmoju Dravske doline je bil tudi podpis pisma o nameri, med 21 obinami in 3 regionalnimi razvojnimi agencijami, ki delujejo na podroju poreja reke Drave, po vzpostaviti integralnega turistinega produkta Dravska kolesarska pot s pripadajoo osnovno kolesarsko infrastrukturo v Sloveniji. Tuja praksa iz avstrijske Koroke nam kae dobre reitve kako bi lahko tudi na slovenski strani dravske doline upotevali infrastrukturne, organizacijske in finanne vidike za vzpostavitev kolesarske poti od Dravograda do hrvake meje. Izgradnja in vzpostavitev sistemati-

predstavlja v sedanjih kriznih asih veliko prilonost s finannega vidika, saj v tem primeru linijskih objektov sodeluje veje tevilo obin, ki si vrednost investicije porazdelijo. Poleg tega pa so tu e finanne spodbude EU, ki podpirajo infrastrukturne projekte kot tudi projekte regionalnega pomena. Kot novost je bilo na posvetu omenjeno, da je julija letos DRSC izdala Navodila za projektiranje kolesarskih povrin, ki bodo sluila projektantom pri snovanju novih kolesarskih povezav. Andrej Trot, univ. dipl. geog.

september 12

Leskovec pri Krkem, 25. september - V Leskovcu pri Krkem je potekala javna obravnava dopolnjenega osnutka Obinskega podrobnega prostorskega narta za staro jedro Leskovec pri Krkem, ki ga izdeluje ekipa nae drube. Obmoje OPPN obsega povrino ca. 14 ha. Obravnavano obmoje je razdeljeno na devet enot urejanja prostora (EUP): - Na obmoju EUP 1 Obmoje javnega dobra (prometnice in druge povrine skupnega pomena) se nartuje obvoznica ob Leskovek potoku. Na Leskovki cesti se izvede kroie, na Grajski poti pa tirikrako kriie. Uredijo se javna parkiria med upniem in vrtcem in vzdol ulice Staneta agarja, med vrtcem in VDC-jem ter zeleno parkirie pod cerkvijo. Do novih objektov se zgradijo nove dostopne ceste. Uredijo se pepoti: med Grajsko potjo in Grebenevo cesto, med Ulico 11. novembra in olskim kompleksom, med Ulico Staneta agarja in Ulico 11. novembra, med koncem Ulice Anke

Salmi in cerkvijo sv. Ane, med Ulico Anke Salmi in nartovano javno prometnico juno od Varstveno delovnega centra. Obmoje med nartovano obvoznico in cerkvijo alostne Matere boje se nameni ureditvi mestnega parka. Uredi se manji ribnik, sprehajalne poti, tlakovani plato z urbano opremo. - Na obmoju EUP 2 Obmoje vodnih zemlji (javno dobro) se ob Leskovkem potoku ohranja obstojea kvalitetna vegetacija in izvedejo dodatne zasaditve in ureditve potoka v skladu z naravovarstvenimi smernicami. Zaradi poteka obvoznice se nad potokom izvedeta dve mostni konstrukciji. Na delu kroia se potok kanalizira. - V EUP 3 Glavni trg ob cerkvi alostne Matere boje se uvede enosmerni promet med Trgom borcev in Ulico Staneta agarja. Vzhodno od Ulice 11. novembra se prenovijo objekti kmetije, ki se preusmeri iz govedoreje v rastlinsko pridelavo. Juno od kmetije sta nartovana dva vestanovanjska objekta na mestu prej poruene stanovanjske stavbe in poslopja. Ob objektu upnia se zgradi nova stavba in prometna povezava, ki bo povezovala Ulico Staneta agarja in Grebenevo cesto. Nartovana je izgradnja 24 novih javnih parkirnih mest, in sicer severno od portnega igria ter med vrtcem in VDC-jem. Na obmoju vzhodno od Grajske poti je mona gradnja e ene stanovanjske stavbe z novo dovozno cesto.

- V EUP 4 Obmoje med Grebenevo ulico in obvoznico Leskovec, konfiguracija terena omogoa gradnjo dveh novih stanovanjskih stavb. - V EUP 5 Obmoje zahodno od igri, je na koncu Grebeneve ulice mono zgraditi dve stanovanjski stavbi, pod pogojem, da se cesta podalja. Nartovana je tudi gradnja stanovanjske hie med Grebenevo cesto in novo povezovalno cesto pri upniu. - V EUP 6 Obmoje ob Ulici 11. novembra, so nartovane tri nove stavbe, ena stanovanjska stavba in dve nestanovanjski stavbi. S ruitvijo poslopja ob ulici Pot na rnile se omogoi rekonstrukcija oziroma raziritev ceste. - V EUP 7 Obmoje zahodno od rnil, je nartovanih sedem novih stanovanjskih stavb, zaradi esa je treba obstojeo ulico Pot na rnile rekonstruirati in podaljati, da se omogoi dostop do novih lokacij. - V EUP 8 Obmoje severno od Ulice Anke Salmi, se nartuje nova dostopna cesta ob kateri je po poruitvi gospodarskih poslopij, mona gradnja dveh stanovanjskih objektov. Ulica Anke Salmi se rekonstruira in podalja v smeri cerkve sv. Ane. Skupno je na obmoju mono zgraditi pet novih stanovanjskih stavb. - V EUP 9 Obmoje juno od Ulice Anke

Salmi ob Wolfovi ulici zgradijo tri stanovanjske stavbe in ob cesti Ulce dva stanovanjska objekta. Jagica Ganc, arh. teh.
september 12

DOGODKI

Javna obravnava OPPN za staro jedro Leskovec pri Krkem

KAJ DELAMO IN KDO SMO?

Nova evropska direktiva Inenirji za vejo prepoznavo energetski uinkovi- nost pri obravnavi zahtevnih tosti trajnostnih izzivov
Evropski parlament je potrdil novo direktivo ES o energetski uinkovitosti, ki vkljuuje ukrepe, kot so obnova javnih stavb, energetsko varne sheme podpor za javne gospodarske slube in energetske preglede za vse velike drube. Poleg tega bodo energetska podjetja, ki jih zajema direktiva, morala dosei ciljno komulativno zmanjanje konne rabe energije do leta 2020. Evropski parlament je na plenarnem zasedanju potrdil novo direktivo o energetski uinkovitosti, ki bo od drav lanic zahtevala obnovo 3 % skupne tlorisne povrine ogrevanih in/ali hlajenje stavb v lasti in uporabi njihovih vladnih slub (upravni organi, katerih pristojnosti zajemajo celotno ozemlje drave lanice). Ta ukrep bo veljal za stavbe s skupno uporabno tlorisno povrino vejo od 500 m in od julija 2015 z vejo kot 250 m. Vendar pa se bodo drave lanice lahko odloile tudi tudi za uporabo druganih nainov doseganja enakovrednih prihrankov energije. Nova direktiva bo od vseh velikih podjetij zahtevala, da opravijo energetski pregled. Ti pregledi se bodo morali prieti v treh letih od zaetka obvezne uporabe direktive in jih bo potrebno opraviti vsaka tiri leta. Energetske preglede bodo izvajali za to usposobljeni in pooblaeni strokovnjaki. Mala in srednje velika podjetja bodo izkljuena iz te obveznosti, vendar bodo morala energetska podjetja, ki jih bo ta direktiva zajemala, dosei ciljno komulativno zmanjanje konne rabe energije do leta 2020. Ta cilj bo moral biti najmanj enakovreden vsakoletnim novim koliinskim prihrankom od leta 2014 do leta 2020 v viini 1,5 % letno prodane energije konnim odjemalcem, pri emer osnovo predstavljajo povpreja zadnjega triletnega obdobja pred nastopom te direktive. Zmanjanje porabe energije za 20 % bi lahko za ES pomenila priharnek 50 milijard letno, kot je bilo sicer predlagano v akcijskem nartu, ki ga je Evropska komisija predstavila novembra 2011. Zato bodo v direktivo vkljuene tudi posebne dolobe za doloitev finannih skladov za ukrepe za energetsko uinkovitost. Drave lanice bodo morale olajati vzpostavljanje taknih skladov ali uporabo e obstojeih. Direktiva bo priela veljati 20 dni po objavi v Uradnem listu ES, drave lanice pa bodo imele na voljo 18 mesecev, da jo prenesejo v svoje nacionalne zakonodaje. Vir: www.izs.si Ljubljana, 21. septembra Inenirska zbornica Slovenije in Svetovna zveza inenirskih organizacij (WFEO) sta organizirala najveji letni inenirski dogodek - Svetovni inenirski forum, na katerem so inenirji pozvali svetovne voditelje, da prepoznajo Svetovno inenirsko skupnost kot polnopravnega partnerja pri obravnavi zahtevnih trajnostnih izzivov. Udeleila sta se ga tudi mag. Vinko Volanjk, izvrni direktor za podroje projektiranja, in vodja projektov Joe Kunek.

Ve kot 500 udeleencev Svetovnega inenirskega foruma iz ve kot 60 drav je v Ljubljanski deklaraciji, ki jo je formalno potrdil tudi izvrni svet Svetovne zveze inenirskih organizacij, med drugim zapisalo, da v drubi obstaja nujna potreba po trajnostnem nartovanju ter gradnji stavb in infrastrukture, saj bo le na ta nain mogoe zadostiti potrebam lovetva in zaititi okolje. Ob tem so pozvali svetovne voditelje, da prepoznajo Svetovno inenirsko skupnost kot polnopravnega partnerja pri obravnavi teh zahtevnih izzivov s ciljem preobrazbe sveta v trajnostni planet, so sporoili iz Inenirske zbornice Slovenije. Cilj letonjega foruma je bil povezati stroko, gospodarstvo in politiko za ponovni zagon gradbenega sektorja, ki preivlja eno najhujih kriz v zgodovini. Poseben poudarek je bil namenjen trajnostni gradnji mest in urbanega okolja, ljudem prijazni gradnji zgradb, trajnostni infrastrukturi in obvladovanju tveganja pred naravnimi nesreami.

september 12

S 27. septembrom se je zaela javna razgrnitev osnutka Dravnega prostorskega narta (DPN) za HE Mokrice, variant, prostorskih ureditev in okoljskega poroila, ki bo trajala do 29. oktobra, 17. oktobra pa bo potekala tudi javna obravnava tega dokumenta, katerega naronik je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za energijo, izdelovalca pa Savaprojekt in Acer Novo mesto. Obmoje DPN meri priblino 1060 ha in obsega priblino 7,5 km dolg odsek Save, in sicer od HE Breice na gorvodnem delu, do bliine dravne meje z Republiko Hrvako na dolvodnem delu odseka. Celotno obmoje DPN se nahaja v obini Breice. V obmoje so zajete vse povrine, na katerih je predvidena umestitev glabljanje struge), prikljuni daljnovod za vkljuitev HE v omreje v skupni dolini 10,5 km, prehod za vodne organizme in drstia, nadomestna habitata, mirna obmoja (vkljuno z ureditvijo izlivnega dela Krke) in druge ure ureditve za zagotavljanje poplavne varnosti objektov in naselij Mihalovec, Loe in Rigonce, dostopi do vode za namakanje, zajem poarne vode, za zaito in reevanje ter rekreacijo, protierozijska zaita na obmojih zunaj bazena, splavnica ob jezovni zgradbi in

in ureditev prostorskih ureditev, ki so predmet tega DPN: HE Mokrice z jezovno zgradbo, akumulacijskim bazenom, visokovodmo-energetskimi nasipi, drenanimi kanali in drugimi pripadajoimi ureditvami (transformator, stikalie, prelivni objekt, odlagalia za sedimente, po-

ditve za varstvo narave, vkljuno z izravnalnimi ukrepi, ureditve za zavarovanje brein na obmoju bazena, ureditve za reguliranje globine podzemne vode in zaito pred njenimi vplivi, ureditve izlivnih delov pritokov Save,

reni pristanii, vzhodna obvoznica Breic v skupni dolini 4,1 km, ureditev portno-rekreacijskih obmoij Gri in Mostec in ureditve dravne kolesarske povezave ter lokalnih kolesarskih povezav na obmoju DPN. Bla piler, univ. dipl. in. geod.
september 12

KAJ DELAMO IN KDO SMO?

Osnutek Dravnega prostorskega narta za HE Mokrice v javno razgrnitev

IZOBRAEVANJE

Preventivni ukrepi v primeru jedrske ali radioloke nesree predhodna razdelitev tablet kalijevega jodida
V primeru jedrske nesree se radioaktivne snovi lahko sprostijo v okolje, zaradi esar so potrebni zaitni ukrepi. Med te sodijo: zaklanjanje, evakuacija, jodna profilaksa in prehrambeni zaitni ukrepi. Ukrepe predlaga Uprava RS za jedrsko varnost na podlagi meritev s terena in raunalnikih modelov, poveljnik Civilne zaite pa o ukrepih odloa in jih odredi. Zaradi primera Fokuime sta Ministrstvo za zdravje in Uprava RS za jedrsko varnost v septembru v Krkem organizirala usposabljanje o predhodni razdelitvi tablet kalijevega jodida za primer jedrske ali radioloke nesree. Kot so poudarili, ne smemo zaradi odloitve o predhodni razdelitvi tablet kalijevega jodida za primer jedrske nesree takoj pomisliti, da je v Nuklearni elektrarni nekaj narobe, saj gre le za preventivni ukrep.

Zauitje in uinki tablet kalijevega jodida Tablete kalijevega jodida so zaitno sredstvo le pred notranjo kontaminacijo z radioaktivnim jodom. V primeru nesree je pomembno izvajati e druge zaitne ukrepe. Najbolji uinek doseemo z zauitjem neposredno pred ali takoj po nesrei (varovalni uinek 97 %). Zauitje eno oziroma tri ure po izpostavljenosti sevanju oziroma radioaktivnemu oblaku ima zdravilo varovalni uinek 85 % oziroma 50 %. Zato je pomembno, da so tablete im bolj dostopne. Zauitje tablet kot zaitni ukrep se v Sloveniji skladno s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) nartuje za prebivalstvo do dopolnjenega 40. leta starosti, saj se s starostjo monost obolenja zaradi raka itnice, ki bi ga povzroilo sevanje, znatno zmanjuje. Pri odraslih nad 40. letom starosti je tveganje za raka na itnici zaradi radioaktivnega joda izjemno nizko, naraa pa monost neelenih uinkov tablet kalijevega jodida, zato SZO pri tej skupini (nad 40 let) odsvetuje uporabo tablet kalijevega jodida. Jodna profilaksa je tako uinkovita za osebe do 40. leta starosti in zelo pomembna za otroke. Delovanje tablet kalijevega jodida Jod je bistvena sestavina hormonov leze itnice. Radioaktivni jod sprejema in shranjuje leza itnica na enak nain kot stabilni jod, kar ima za posledico izpostavljenost notranjemu sevanju v itnici in poveanim tveganjem za pojav rakavega obolenja itnice. Zauitje dovolj velikega odmerka stabilnega joda (v obliki tablet) pred ali takoj po vnosu radioaktivnega joda preprei ali zmanja kopienje radioaktivnega joda v lezi itnici in tudi zmanjuje tveganje za

pojav rakavega obolenja itnice. Do prepreitve kopienja prihaja po treh mehanizmih: zaradi nasienja transportnega sistema leze itnice, zaradi zaviranja organiziranja jodida znotraj leze itnice (uinek Wolff-Chaikoff) in zaradi zaviranja izloanja tiroidnega hormona. Odmerjanje in priprava (uporaba) Odrasli in adolescenti, stareji od 12 let, 2 tableti v enem odmerku, otroci od 3 do 12 let 1 tableto v enem odmerku, otroci med 1 mesecem in tremi leti pol tablete, dojenki do enega meseca tablete za pripravo peroralne raztopine (meanico je treba zauiti takoj po pripravi), novorojenki do enega tedna pa zdravilo prejmejo v obliki peroralne raztopine v zdravstvenih organizacijah. Tablete je treba kot zaitni ukrep ob jedrski ali radioloki nesrei zauiti praviloma v enkratnem odmerku. Odmerjanje je enkrat dnevno, saj zaita odmerka traja 24 ur po zauitju. Nart razdelitve tablet kalijevega jodida Predhodno bodo tablete kalijevega jodida razdelili prebivalcem, starim do 40 let, s stalnim ali zaasnim prebivaliem na obmoju polmera 10 km okrog NEK ter na naslednje lokacije: vrtcem, olam in drugim zavodom, gospodarskim drubam in drugim organizacijam; gospodarskim drubam, zavodom in drugim organizacijam, kjer dnevno biva ali se zbira ve kot 50 oseb zaradi dnevnih migracij,

tabom Civilne zaite (CZ) obin Breice in Krko za vse ostale osebe, ki se nahajajo v obmoju polmera 10 km okrog NEK in niso zajete v zgoraj omenjenih skupinah in nimajo dostopa do tablet kalijevega jodida (nakljuni obi-

skovalci, potniki, ) Na obmoju celotne Slovenije se tablete kalijevega jodida predhodno razdelijo delu intervencijskega osebja na celotnem obmoju RS: slubi nujne medicinske pomoi, gasilskim enotam, doloenim za ukrepanje ob nesreah z nevarnimi snovmi, policiji, enotam za radioloko, kemino in bioloko zaito, Prejemniki tablet lahko pripravijo pomnike, kjer opredelijo: prostor za hranjenje tablet kalijevega jodida (naslov, tevilka prostora, ) odgovorno osebo in njegovega namestnika, ki je odgovoren za hranjenje in zamenjavo tablet kalijevega jodida, za vodenje evidenc organizacijska enota in tevilo tablet, za razdelitev tablet kalijevega jodida ob uvedbi zaitnega ukrepa Davorin Nagli, univ. dipl. in. prom.

10

september 12

Andrej Trot rekel DA

Z leve: Izvrni direktor za projetiranje mag. Vinko Volanjk, glavni direktor Peter igante in e upokojeni sodelavec Ivo Lah so eleli o rezultatih dela pri novi oli in vrtcu v Griah izvedeti iz prve roke - vzgojiteljica je bila zadovoljna.

Na deevno soboto 1. septembra sta si Andrej in Tjaa izmenjala prstane in stopila na skupno pot. Kmalu se jima bo pridruil e tretji lan, saj bosta v oktobru zibala. estitke!

Petrina Nika

Ale Plestenjak ob odprtju krkega vrtca v drubi Andreja Sluge, vodje oddelka za drubene dejavnosti Obine Krko.

Konec septembra je potekal motivacijski trening s ciljem vzpodbuditi udeleence k spremembam razmiljanja in delovanja, kar se pozitivno odrazi tudi v vsakdanjem ivljenju.

Novi sodelavci
9. septembra je naa sodelavka Petra arn postala mamica deklici Niki. estitamo ponosni mamici in oku!

Bivi sodelavci

Tatjana Zupani in Sao Jovanovi ob odprtju Aninega dvora

Iztok Molan iz Kapel je svoje strokovne izkunje nabiral kot sistemski administrator in vodja Multimedijskega centra v MC Krko, kasneje pa kot eden od ustanoviteljev podjetja Dotline d.o.o., ki se ukvarja z izdelavo spletnih strani in spletnih aplikacij. V Savaprojektu je na delovnem mestu skrbnika informacijskega sistema zaposlen od julija.

Roku Sandi elimo v Angliji na tudiju

kreativnega pisanja in angleke knjievnosti veliko sree.
september 12

11

DRUABNA KRONIKA

KOMENTAR, MNENJE

Energetsko varna gradnja

Tudi nova poslovna stavba naj bo energetsko uinkovita

Energetsko varna gradnja stanovanjskih hi postaja tako reko standard. Malo poasneje, a vendar odlono jim sledijo tudi drugi tipi zgradb, med njimi poslovne. asi neracionalno zastekljenih, nesenenih steklenih pala z nereenimi toplotnimi mostovi in potratnimi ogrevalno/hladilnimi sistemi se konujejo. Prvi zaradi ostreje zakonodaje na tem podroju (PURES), drugi zaradi vse veje ozaveenosti investitorjev o pomenu varovanja okolja, pa tudi zaradi manje porabe energije, trajnosti in predvsem manjih strokov pri uporabi objekta. od standarda, ki ga elimo dosei. e vzamemo za primer 1.000 m2 veliko poslovno stavbo, se nam razlika v nalobi v nov objekt po trilitrskem standardu v primerjavi s klasinim povrne v dobrih desetih letih. membami edalje veji, je temu podroju potrebno posvetiti posebno pozornost. Reitve so odvisne od lege objekta, orientacije in s tem izpostavljenosti soncu in vsebujejo ukrepe na fasadi (na primer prezraevane fasade), senilih in strojnih instalacijah. Zagotovite si dober strokovni nadzor To, da je objekt projektiran v skladu z zahtevami standardov za nizkoenergijske objekte, je ele del poti k nepotratni poslovni stavbi. Zelo pomembna je tudi natanna in skladna izvedba. Tu se vekrat tudi pri nas dogaja, da izvajalci e niso osvojili novih tehnologij gradnje, so nenatanni ali pa skuajo vgraditi ceneje materiale, izdelke in sisteme. Dober strokovni nadzor in projektantsko spremljanje gradnje sta zelo pomembna. Prihodnost je v nienergijskih in plusenergijskih stavbah, vendar pa so tehnologije, vgrajene v takne objekte, trenutno e predrage, da bi se nam naloba povrnila v priakovani dobi uporabe objekta. Kljub temu pa ni vpraanje, ali je smiselno graditi energijsko uinkovito stavbo, smotrno pa se je vpraati, kako varno stavbo je trenutno smiselno graditi. Zavedati se je namre treba, da nekoliko vija zaetna naloba v objekt lahko prihrani marsikateri evro v nadaljnjih desetletjih. Joe Kunek, univ. dipl. in. arh.

Vse je odvisno od zasnove in izvedbe Pri projektiranju poslovnih stavb ima poleg funkcionalnosti in fleksibilnosti velik pomen bivalno udobje, kar vkljuuje stalno, delovnemu okolju primerno temperaturo zraka, vlage in osvetlitve. To pa zahteva interdisciplinarno in premiljeno snovanje objekta od prvih idej preko izvedbenih nartov do gradnje. Poleg arhitekturnih reitev (smotrna orientacija, oblika in Energetsko varna gradnja draja do ovoj stavbe) postajajo vse pomemb15 odstotkov neje pametne instalacije, tako imeOdgovor na vpraanje, ali se enernovano srce stavbe. Veina sodobgetsko varna gradnja poslovnih nih poslovnih objektov ima namre stavb splaa, je jasen. Trendi kaeve sistemov za ogrevanje, prezraevanje, hlajenje, regulacijo svetil, senil na oknih, nadzor in varnost inteligentno povezanih in nadzorovanih preko centralnega nadzornega sistema moganov stavbe. Obnovljivi viri Detajl fasade na objektu Gen energije v Krkem tudi v podjetjih Za pridobivajo, da bodo cene energentov rasle, nje energije za delovanje poslovne delovanje ljudi pa bo moralo postastavbe se vse bolj tei k im vejemu ti okoljsko bolj vzdrno, pri emer je izkorianju obnovljivih virov, na primanja poraba energije pomemben mer sonca s fotovoltainimi paneli dejavnik. Res pa je, da je ob trenutnih na strehah in fasadi, solarnimi kolekrazmerah na podroju financiranja torji za sanitarno vodo, geotermalne nalob teko priti do sredstev, enerenergije, s toplotnimi rpalkami in v getsko varna gradnja pa je dradoloeni meri tudi s kotlovnicami na ja od klasine, skladne s trenutnimi biomaso. Prezraevanje objekta se predpisi. Ocena, za koliko, je nehvaizvaja z rekuperatorji, ki omogoajo lena, ker je odvisna od posamezneohranjanje toplote oziroma hladu v ga primera. V grobem povpreju je objektu. Ker postajajo stroki za hlavija za 10 do 15 odstotkov, odvisno jenje objektov s podnebnimi spre-

je asopis drube Savaprojekt, d. d. Izdajatelj: Savaprojekt, d. d., CK 59, 8270 Krko Uredniki odbor: Jagica Ganc, Tatjana Zupani, Andrej Trot, Tamara Monik, Lidija P. Colari Naklada: 250 izvodov Tisk: Forma Breice, d.o.o. Naslednja tevilka izide: decembra 2012

12

september 12