BLEIBURG ZLOČINI TITA I KOMUNISTA SLOVENIJA 1941.-1948.-1952. Bleiburg - 2000 Umrli Za Domovino Foto

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA
Resnica je samo ena, ena in ve kot enega ivljenja vredna, ve kot ene, ve kot ene smrti. Dragotin Kette
Zbornik 2 Stran 1 UZD-SD
CPI - Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana 355.29(497.4) 1941 /1952
94(497.4) 1941 /1952 323.28(497.4) 1941 /1952 PERME, Franc Slovenija 1941-1948-1952: tudi mi smo umrli za domovino: zamolani grobovi in njihove rtve: zbornik / [Franc Perme, Anton itnik in drugi]. - Ljubljana; Grosuplje: Drutvo za ureditev zamolanih grobov, 2000 1. GI. stv. nasl. 2. itnik, Anton 107183104
Zbornik 2
Stran 2
UZD-SD
SLOVENIJA
1941 - 1948 1952
TUDI MI SMO UMRLI ZA DOMOVINO
ZAMOLANI GROBOVI IN NJIHOVE RTVE

ZBORNIK
DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLANIH GROBOV LJUBLJANA - GROSUPLJE 2000
Zbornik 2
Stran 3
UZD-SD
2001-maj .d.
Zbornik 2
Stran 4
UZD-SD
DA SE RESNICA PRAV SPOZNA. JE TREBA UTI OBA ZVONA

Slovenski pregovor
V spomin vsem znanim in neznanim rtvam medvojnih in povojnih pobojev v Sloveniji v letih 1941-1948 - 1952
Zbornik 2
Stran 5
UZD-SD
Zbornik 2
Stran 6
UZD-SD
Spotovani bralci Pred vami je tretja dopolnjena izdaja Zbornika Slovenija 1941 - 1948 - 1952 - Zamolani grobovi in njihove rtve. Avtorji tega zbornika smo vsi lani Drutva za ureditev zamolanih grobov iz Ljubljane, ki pokriva s svojim delovanjem celotno Slovenijo. Drutvo je bilo ustanovljeno 1991. z namenom, da obelei in zaznamuje grobia in moria na teritoriju drave Slovenije v letih 1941 - 1952. lani drutva so si po svojih moeh in znanju prizadevali odkriti in obeleiti obdobje slovenske zamolane zgodovine, posebno naj bi bili obeleeni zamolani in nikdar razkriti grobovi rtev komunizma. Drutvo je pri svojem delu naletelo tako na razumevanja kot na odpore. Z vztrajnostjo in objektivnostjo svojega dela si je pridobilo zaupanje ljudi, tako da so drutvo in njihove lane podpirali posamezniki in dravne ustanove materialno kot tudi z informacijami. Neprecenljivo pa je volontersko in zagnano delo posameznih lanov drutva, ki so se e posebno angairali. Brez njihovega truda in dela ne bi izel niti 1. zbornik leta 1998. Zbornik je bil razprodan v nekaj mesecih, tako da se je drutvo odloilo donatisniti 1. izdajo in dodalo v 2. izdajo dve novi poglavji. Drutvo in njegovi lani so nadaljevali z delom, zbirali dodatne podatke, veliko podatkov in prievanj so drutvu poslali sami udeleenci in preiveli tega obdobja. Do danes se je nabralo toliko materiala in odkrilo veliko novih dejstev, grobi, da je sedaj pred vami zbornik, ki je razirjen in dokumentiran z izjavami e iveih in tudi, al, umrlih pri. Vsem tem se zahvalimo za poslane prispevke, ki so objavljeni v tem zborniku. V nekaterih krajih so posamezniki izdajali tudi lokalne kronike teh dogodkov, grobi, mori in rtev. Posebno lepo je to obdelano za Notranjsko, Kamniko-Domalsko, Dobrepoljsko, Velikolako,
Zbornik 2
Stran 7
UZD-SD

Ambruko, entjernejsko in druge regije. Zbornik je zloenka tudi posameznih odlomkov iz teh lokalnih regijskih dokumentov. Knjiga se samo kratko dotika vzrokov z zgodovinskim uvodom za nastalo situacijo, bolj pa se posvea posledicam tega zgodovinskega obdobja, revoluciji, bratomorni vojni in posledicam nelegitimnega prevzema oblasti partije v in po letu 1945. Glede na to, da je bil Zbornik, ki je izel 1998., prvi, ki je celoviteje zajel izvensodne poboje v letih 1941-1948, smemo trditi, da je spodbudil tudi ostale pisce, da je kasneje izlo v Sloveniji kar nekaj zelo dobrih zgodovinskih knjig, ki zgodovinsko opredeljujejo vzroke za nastalo situacijo. Te knjige so: Temna stran meseca (1998), rna knjiga kamunizma (1999), Popotnikavo poroilo (1999), Razstava in zbornik Mati, Domovina Bog (1999) in znameniti Bermanav dosje (1999). Vse te knjige zelo natanno opisujejo vzroke in posledice zgodovinskih dejstev poti in stranpoti slovenske drube, ne dotikajo pa se posledic, ki so zaradi tega nastale. Te posledice pa so izvensodni poboji, zamolani grobovi, zamolana grobia, zamolani politini emigranti, zamolana kultura teh emigrantav in zamollani spomini. To vrzel poskua zapolniti dopolnjeni zbornik in oiviti ,zgodovinski spomin na rtve in slovenske politine izseljence, jim dati ustrezno mesto in obuditi zgodovinski spomin pri rtvah in sorodnikih teh rtev. To so oetje, matere, bratje, sestre in otroci, ki so morali ve kot 50 let posluati zgodbo in videti samo svetlo stran meseca, niso pa smeli obujati in vzdrevati resninega zgodovinskega spomina, saj so bili neprestano pod kontrolo in informacijsko blokado. Zbornik je zloenka, ki je delo volonterjev razlinih poklicev iz razlinih koncev Slovenije, in si avtorji ne domiljamo da smo zgodovinarji oziroma strokovnjaki zgodovine. Rdea nit zgodovine od vzrokov do posledic je nakazana v samem prepletanju te zloenke. Zaetek je bil al pri Friedrichu Engelsu in Karlu Marxu z izdajo Manifesta Komunistine partije v letu 1848, s katerim se je ideologija nasilnega socializma, razrednega boja, (marksizma) razirila najprej v Nemijo, potem pa po zatrtju v Nemiji dobila podlago za svojo raziritev v Sovjetski zvezi in preko njene uspene revolucije zaela svoj pohod nazaj proti Evropi in Balkanu, preko Vukovarja prila v Slovenijo, nato pa z monim propagandnim aparatom in olanjem svojih kadrov v Sovjetski zvezi pripravljala teren za iritev te ideologije preko mednarodne organizacije komunistinih partij - internacionale v vso
Zbornik 2
Stran 8
UZD-SD
Evropo, najprej v panijo, Italijo in Francijo, pred zaetkom 2. svetovne vojne pa je bila s svojim izolanim kadrom e pripravljena na vojno. V Sloveniji so bili ideoloka osnova leta 1937 sprejeti sklepi KPS na ebinah. Vsa ta zgodovinska dejstva so zelo lepo opisana v zgoraj omenjenih knjigah. Radi bi poudarili, da je v tem Zborniku ta zgodovinska nit samo nakazana. Posledice so prikazane kot rtve, ki jih je morala Slovenija doiveti zaradi skrivnega delovanja komunistine partije v okviru tako imenovane Osvobodilne fronte. Te rtve so prikazane kot rtve preprostih ljudi, ki se s politiko niso znali niti hoteli ukvarjati. Hoteli so braniti svoje imetje, svoje druine in svojo vero. Tako je v zborniku rdea nit popeljana do fare Struge na Dolenjskem, kjer je padlo ogromno nedolnih oetov, mo in fantov in se z rdeo nitjo vraa k posamezni druini in posameznikom, ki so preiveli holokavst slovenskega naroda in bili prisiljeni oditi v tujino, ker se niso strinjali z nainom in metodami, ki jih je komunistina partija preko Osvobodilne fronte izvajala na slovenskem teritoriju in nad slovenskimi dravljani. Geslo, ki ga je vladajoa oblast uporabljala tudi e po letu 1990, je bilo in je ponekod e danes: Pozabimo, kar je bilo v preteklosti, ivimo za prihodnost Mislim, da je ta slogan, ki je neprestano poudarjan, zopet krivien do tistih, ki so upravieni, da ne pozabijo na preteklost, ki te preteklosti ne morejo pozabiti. Krivien do tistih, ki je ne smejo pozabiti, kajti narod, ki bi pozabil na en asovni del svoje zgodovine, je narod pohabljencev, je narod brez zgodovinskega spomina. Lahko odpustimo, ne smemo pa nikoli pozabiti; in tej misli sledi ta knjiga kot dokument narodove zgodovine in tudi ola in poduk za prihodnost Po njih dejanjih jih boste spoznali! (Sveto pismo) in ravno to eli ta knjiga. Naj se sooita obe strani. Bodimo pravini in poteni sodniki. Zgodovina pa naj najde objektivnost. UREDNIKI ODBOR Franc Perme Anton itnik Franc Nui Janez rnej Zdenko Zavadlav
Zbornik 2
Stran 9
UZD-SD

Prazno - vloek 2001-12-08, DNEVNIK, 8.december 2001
O zastaranju zloinov proti lovetvu in o spravi

Na kritiko publicista Iva ajdele v Druini 25. novembra letos ponavljam: Kazenski pregon za hudodelstva na Slovenskem med vojno in ob koncu vojne .je zastaran. V tem asu je na obmoju Slovenije veljal kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije z dne 27. januarja 1929, dopolnjen 9. oktobra 1931, v katerem je v lenu 6 pod toko 3 posebej doloeno, da ostane v veljavi tudi zakon o zaiti javne varnosti in reda v dravi z dne 29. januarja 1929. V lenu 78 navedenega zakonika je doloeno, da pravica do preganjanja zastara v dvajsetih letih pri zloinstvih, za katere je predpisana smrtna kazen ali dosmrtna robija. Ta zakon je veljal do sprejema nove ustave DFJ in ga ni mogel preklicati noben avnojski sklep ne revolucionarno pravo Kominterne, ki tako in tako ni priznavala nobenega buroavzega prava in je bilo njeno pravo samo v moi oroja. Ne samo Ivu ajdeli, tudi mnogim drugim se upira misel, da bi tako grozni zloini mogli ostati nekaznovani. Ko I. ajdela navaja lene v kazenskem zakonu, ki se nanaajo na nezastarljiva hudodelstva, prezre, da je sedanji zakon zael veljati ele 1. januarja 1995 in da je tudi kazenski zakon SFRJ z enako dolobo zael veljati 1. julija 1977, ko so ti zloini e zastarali oziroma je zastaral kazenski pregon. Oblast prejnje SFRJ je poskrbela, da je pregon proti storilcem zastaral, sedanja oblast pa si prizadeva, da odgovorni za pregon, ki so e ivi, ne bi kazensko ali drugae odgovarjali. Na vpraanje, zakaj sem svoje mnenje zdaj sporoil javnosti, povem, da zato, da bi nevedne in dobro mislee odvrnil od upanja, da bodo po oitno krivini sodbi za Vinka Levstika zdaj prili na vrsto pravi odgovorni za bratomorni holokavst. Slednje je izkljueno, ker je simbioza med prejnjo totalitarno in sedanjo oblastjo e premona, da bi se pravosodje spoprijelo z vpraanji, na katere bi moralo odgovoriti. Na tiskovni konferenci 14. novembra letos smo nai najviji znanstveni ustanovi, Univerzo v Ljubljani in Univerzo v Mariboru, zaprosili za odgovor na vpraanje, kateri kazenskopravni predpisi so v zadevnem asu veljali na obmoju Slovenije, od govora nismo dobili. Odgovor bi moral biti zanimiv za pravosodje. e bi se odloilo za nezastaranje, bi moralo upraviiti neukrepanje, e za zastaranje, bi moralo spremeniti Levstikovo obsodilno sodbo v oprostilno. ajdelov oitek, da s svojim staliem branim zloine, ne dri. Prav zato, ker jih obsojam, mnogi iz kontinuitete odklanjajo deklaracijo o narodni spravi, katere avtor sem. Glede na pol stoletno odmaknjenost kaznovanje e iveih storilcev, kljub tei dejanj, ne bi bilo ve smiselno. Namesto kaznovanja - odpuanje. Odpuanje je bistvena sestavina sprave, ki je vija etina vrednota od vsake, e tako pravine sodbe. Sprava je najisteja in najlepa zavrnitev sovratva in terorizma, ki ogroa svet. Sprava je zmaga dobrega nad zlim. To spoznanje je vodilo naega gibanja za narodno spravo. STANISLAV KLEP Bleiweisova 6, Kranj
Zbornik 2
Stran 10
UZD-SD
ODMEVI NA PRVO KNJIGO Z NASLOVOM SLOVENIJA 1941 - 1948 ZAMOLANI GROBOVI IN NJIHOVE RTVE
1. Prevod lanka, objavljenega v Frankfurter Allegemaine Zeitung, avtorica Tamara Griesser - Pear; iz nemine v slovenino prevedla Metka Krejan Smo izdajalci, banditi Zamolani grobovi v Sloveniji Slovenija. Zamolani grobovi in njihove rtve 1941 - 1948. Izdala Franc Perme in Anton itnik, Ljubljana - Grosuplje 1998, 277 strani, 32.40 DEM. To je temno poglavje jugoslovansko-slovenske zgodovine, ki se je preko pet desetletij izogibalo zgodovinskemu pojasnilu. Ko so Britanci v maju 1945 odvedli 11.000 vojakov antikomunistine slovenske deelne obrambe (domobranci), ki so jih pregnali Titovi partizani, se je priel masaker brez pojasnila nad nemonimi, neoboroenimi. Omenjeni masaker ni prinesel sprave med ljudstvom. e danes, v medtem nastali prosti in samostojni Sloveniji, je povojni masaker tabu tema. Mnogi od teh izgnancev so bili pobiti in so nali zadnji dom v breznih, piljah (jamah) ter skritih grobovih irom Slovenije. Mnoini grobovi priajo o teh stranih dogodkih ob koncu 2. svetovne vojne. Zbornik Drutva zamolanih grobov kae na dejstvo, da je Slovenija dobesedno posejana z mnoinimi grobii. Ti pobiti ljudje so bili rtve strane meanske vojne v letih 1941 do 1945 pod nemko in italijansko zasedbo, resnina ali dozdevna politina opozicija, duhovniki, hrvaki domobranci in pripadniki nemke manjine; vsi oigosani kot sovraniki ljudstva. Mnogi e do danes niso identificirani. Tudi tono tevilo umorjenih ni znano.
Zbornik 2
Stran 11
UZD-SD

Zamolani grobovi, kaj lahko iztrgate molku, e reete in storite? Kaj lahko dosee spomin, ki tu, za razliko k samoumevno bolj ali manj potrebnim nadaljnjim mislim na rtve nacionalnosocialistinega in faistinega nasilja, ne samo varuje in obtouje, ampak se mora ele prebuditi? Zbornik g. Franca Permeta in g. Antona itnika ima pomembno sporoilo: Sedaj ni ve samo neusmiljena zemlja, ki pokriva v imenu napane Ljudske pravice pomorjene judi, temve se na njej kaejo krii in venci spomina, ki vraajo mrtvim (eprav le-ti ostajajo neimenovani) ast in opomin Nikoli ve! Zbornik pria o ogromnem tevilu pomorjenih ljudi. 2. svetovna vojna in rdea revolucija sta v Sloveniji zahtevali preko 66.000 rtev, od tega je preko 41.000 rtev komunistinega nasilja. Omenjene tevilke do danes e ni mogoe potrditi, ker zgodovina ne premore statistinih podatkov o teh pobojih. Intitut za novejo zgodovino v tem trenutku raziskuje tematiko, zbrano v zborniku. Toda kljub temu je eno gotovo: tevilo rtev v Sloveniji glede na celotno prebivalstvo je izraeno v odstotkih zelo visoko. Zbornik prikazuje tudi, eprav nepopolno, karto izginulih grobi. Tu je natetih 58 - tevilo al ne zajema fojb oz. krakih jam ob obali, z izjemo osmih. Veinoma so to brezna, v katera so bile rtve po usmrtitvi vrene, mnoge ob koncu vojne, druge e med vojno. Zbornik o zamolanih grobovih govori tudi o celih druinah, ki so postale rtve zverinstev komunistinega nasilja. Na primer: sedemnajstkratna mati, dre svojega enoletnega sina v naroju, je pred omi svojih otrok in moa padla pod streli nekega partizana. To je samo ena od tevilnih slik v tej knjigi iz tistega asa groze. Zbornik obsega tudi pretresljivo pismo, ki ga je pisala neka nosea uiteljica v noi pred usmrtitvijo svojemu nerojenemu otroku. Kriev pot domobrancev, dokumentacija o letih 1945 - 1947, ki jo prav tako zajema zbornik, prinaa poroila oividcev iz taboria Vitrinje (Viktring) do predaje zajetih domobrancev partizanom. Opisuje pot rtev do taboria Teharje pri Celju in t. Vida (entvida) nad Ljubljano. Zbornik opisuje grozovite razmere v obeh taboriih od najhujih ponianj do tepea, muenja in stradanja. Ujetniki so morali iti pe od Celja do taboria Teharje, pri tem so bili izpostavljeni nemogoim vremenskim razmeram ter so morali sami sebe na glas zanievati z naslednjimi besedami: Mi smo izdajalci, mi smo banditi. Cele skupine ujetnikov so bile tudi poklane, predvsem domobranci.
Zbornik 2
Stran 12
UZD-SD

V zborniku pogreamo rdeo nit, ki bi dogodke e bolj jasno predstavila (avtorji niso zgodovinarji, temve so civilisti razlinih strok in poklicev, glavna nit jim je bila predstaviti grobia in moria v Sloveniji iri javnosti, ne pa soodvisnosti zgodovinskih dogodkov). Avtorji se v zborniku odpovedujejo, da bi bralcu pojasnili teek poloaj, v katerem se je znala Slovenija po nemki oz. italijanski in madarski okupaciji. Glede na to, da je bila Slovenija obvladana s strani Ljudskega osvobodilnega boja, je monopolizirala vsakren odpor terje vsakega, ki je bil dejaven izven njenih organizacij, proglasila za izdajalca. Tako je v Sloveniji prilo do bratomorne vojne Slovencev proti Slovencem. Dravljansko mislei, nekomunistini patrioti, in mnogi politino nezainteresirani so zali v neizhodno stisko. Da bi reili svoje ivljenje, so se morali dokazovati proti samovolji monejih in se celo zagovarjati pred rdeim terorjem, pri emer so se mnogi videli tudi prisiljeni k prevzemu oroja iz rok oblastnikov. Zgodovinsko pisanje in dokumentacija v Sloveniji ne poznata do danes nobene predstavitve tematike, ki jo vsebuje zbornik, in tudi politika doslej ne kae nobenega nagnjenja, da bi zaela znanstveno raziskavo omenjene tematike. Tako je predvsem e vsako prizadevanje za zbiranje prievanj, avtentinega materiala in namena, da bi opozorili na celotno takratno situacijo, velike vrednosti. 2. Del pisma T. in V.., ki sta potomca slovenskih izseljencev v Montrealu, Kanada, z dne 8. 3. 2000. ..., knjiga Zamolani grobovi in njihove rtve je zelo dragoceno darilo. Oba s Tomaem se zelo zanimava za ta del slovenske zgodovine. Odkar sva v oktobru 1999 prinesla knjigo iz Slovenije v Montreal, je le-ta kroila po slovenskih domovih. Navduevala je e posebno stareje izseljence, ki imajo nepozabne spomine na Slovenijo. Eden takih starejih izseljencev je tudi g. Vinko Petkovek, ki nam je pripovedoval svoje spomine na vse itnike iz Argentine. Poznal je Staneta in Vinka itnika. S Stanetom itnikom je delil sobo v baraki v kampu v Italiji, od koder so se naprej odpravili v Argentino. G. Petkovek nam je tudi povedal, da mu je Stane itnik posodil denar za odhod v Argentino. Kasneje je g. Petkovek zapustil Argentino in priel v Montreal v Kanadi. Petkovekje poznal tudi vso rodbino itnik, ki je ivela v Sloveniji do njegovega odhoda v Argentino.
Zbornik 2
Stran 13
UZD-SD

Tukaj, v slovenski skupnosti v Montrealu, je g. Petkovek poznan po svojem umetnikem delu. Nekaj njegovih del krasi tudi oltar v slovenski, cerkvi v Montrealu. G. Petkovek je povedal tudi, da se spominja pisalnega stroja, ki je naslikan v zborniku in je bil last Vinka itnika. Ko bova z moem naslednji prila v Slovenijo, bi elela obiskati vsaj nekaj spominskih krajev, opisanih v knjigi. Bila sva e v Koevskem Rogu in Teharjih, vendar sva prepriana, da je taknih krajev e ogromno po Sloveniji...
Opomba: Taknih pisem in pohval so avtorji knjige dobili tudi od izseljencev iz Avstralije, Argentine in od drugod. Avtorji zbornika pravijo, da so takni odzivi in pohvale poplaale njihovo delo in trud.
Zbornik 2
Stran 14
UZD-SD
Spotovani bralci Pred vami je zbornik slik komunistinega asa, slik, ki so se tudi v Sloveniji po dobrih petdesetih letih skrivanja in zatajevanja z vso svojo krutostjo izpostavile v galeriji resnice. Zbornik je nastal v Drutvu za ureditev zamolanih grobov Ljubljana - odbor Grosuplje. eprav je v tekstih poudarek na dogodkih iz asa komunistinega nasilja med II. svetovno vojno in prvih letih po njej na obmoju upravne enote in obine Grosuplje, pa vsebina v marsiem presega lokalni in asovni okvir rdee niti zbornika. Sestavki v zborniku spremljajo komunizem od njegovih prvih bojev za oblast v Rusiji leta 1914, zmage v oktobrski revoluciji, preko krvavega vladanja za asa Stalina, raziritve rdee zvezde na vseh pet kontinentov med II. svetovno vojno, barbarskega prihoda v Slovenijo s pomojo jugoslovanskih sovjetov in domaih balkancev pa do krvavega in brez vrednostnega plesa, ki je pri nas trajal od leta 1941 do 1990. Za tiste, ki tega asa niso osebno doivljali - predvsem informacij o dogodkih v Sovjetski zvezi pa revolucije in dravljanske vojne v letih 1941- 1945, povojnih pobojev domobrancev, duhovnikov, kmetov in podjetnikov ter donedavnega teptanje lovekovih pravic - so opisi v zborniku okantni, za tiste, ki vedo resnico, pa so osvobajajoi in znak prihoda bolj demokratinih asov. Zbornik Zamolani grobovi in njihove rtve naj postane ena od manjkajoih opek v zgradbi slovenske zgodovine. Ta je namre zaradi enostranskosti pozabila na etrtino slovenskega naroda, ki je bila zaradi svojih domovinskih, kranskih, druinskih in delovnih vrednot pobita, bila iz Slovenije izgnana ali pa je izginila zaradi drugih oblik genocida. Njen nadomestek, ki je priel iz bive Jugoslavije ali bil vzgojen v domai liberalni oli, e vedno ne spotuje samobitnosti slovenstva.
Zbornik 2
Stran 15
UZD-SD

Zato je prav, da se dananjemu rodu pokae, kako so bili borci za domovino tudi nekomunisti, ki pa zaradi vrednot svojega preprianja to niso smeli biti. e ve, zaradi poznavanja komunistinega kriminala in nemorale niso smeli niti preiveti. Pa vendar njihov duh ivi, opominja, poraja novo upanje... Rudolf Rome
Zbornik 2
Stran 16
UZD-SD
I. POGLAVJE
ZGODOVINSKI UVOD
Zbornik 2
Stran 17
UZD-SD

Prazno
Zbornik 2
Stran 18
UZD-SD
DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLANIH GROBOV

Drutvo za ureditev zamolanih grobov v Sloveniji, s sedeem v Ljubljani in delovanjem na podroju Republike Slovenije, je bilo vpisano v register Republikega sekretariata za notranje zadeve dne 6. 2. 1991 pod zaporedno tevilko 818. Moralna vrednost tega drutva je, da se oddoli spominu vseh, ki so padli ali umrli nasilne smrti v asu druge svetovne vojne in bratomorne vojne v letih od 1941 do 1945 in kasneje. Dolga leta so bili zamolani. Mnogi so morali umreti brez sodbe in brez pravice do obrambe. Vsi ti imajo pravico do spomina in do kranskega obeleja. To je obredno opravilo ne pa izraz nizkotnega maevanja, ki ne bi imelo nikdar svojega mesta v srcu padlih in nasilno umorjenih. Grobovi prednikov so eden temeljev loveke civilizacije. S tem je prepojena vsa evropska in tudi svetovna civilizacija. Pieteta do pokojnih je ena temeljnih vrednot loveke drube od nekdaj pa do danes. Civiliziran svet e danes spotuje stari izrek De mortius nil nisi bonum - O mrtvih je treba govoriti samo dobro. Civilizirani svet ne pozna slabih in dobrih mrliev. Po vseh vojnah, bodisi med narodi bodisi v dravljanskih vojnah in revolucijah, po vseh bitkah ostanejo trupla, ki jih svojci in drugi pokopavajo in obalujejo ne glede na barvo koe, vero, ideologijo; skratka, zgodilo se je in obalujemo. Preivelim pieteta do teh trupel nalaga dolnost, da jih pokopljejo ter jim dajo pravico do groba in spomina. Mrtve je potrebno pokopati po obiaju naroda, ki mu pripadajo. ele po tem dejanju zanejo zbledevati more, jok in spomini na mrtve. Pokojni dobijo mir in pokoj. Dokler pa se sprenevedamo in jih potiskamo v skupno pozabo, v podzavest spomina, nam bodo vedno uhajali iz grobov in njih kosti bodo silile na povrje. Mrtve je potrebno preteti, jih imenovati, jim izdati mrlike liste in pokopati, sicer bomo kosti lahko pretevali v nedogled.
Zbornik 2
Stran 19
UZD-SD

Po zmagi boljevike revolucije smo te splone civilizacijske norme poteptali. Govorilo se je le o dobrih mrtvih. Drugih niso smeli ne uradno pokopati ne alovati za njimi, skrivaj so molili za njih in skrivaj smo jih objokovali. Zmagovalcem smo peli slavo speve, njihov mrtvaki ples pa smo zamolali. Pri tem so svoje delo temeljito opravili tudi zgodovinarji. Popaili so nam polpreteklo zgodovino in zamolali del naega naroda. Tudi grobovi prednikov so del narodove zgodovine. S tem nismo popaili samo dela nae zgodovine, s tem smo zanikali Boga, ki je loveku vdihnil spotovanje do mrtvih. (in padli bodo vstali... - Sv. pismo). V osemdesetih letih je pravljica o socializmu in lepi prihodnosti zaela bledeti. Zaelo se je govoriti, da smo Slovenci velik del naega naroda zamolali, da mrtvi e nimajo mrlikih listov in grobov in da jih e nismo pokopali. e pred prvimi demokratinimi volitvami so stali na 18 grobiih krii (sicer e zaasni), ki so imeli posvetila Tudi mi smo umrli za domovino. Po demokratinih volitvah pa se je delo upoasnilo. Ustanovili so vladne in parlamentarne komisije z nalogo, da pripravijo osnutek spomenika za zamolane rtve in uredijo grobia. Storilo pa se ni e ni. Spomenika e ni, grobia e niso urejena, mrtvi e niso preteti in tudi mrliki listi e niso izdani. Menjajo se lani raznih komisij, menjajo se njihovi programi, veliko se govori o potrebnem delu, uinka pa ni nobenega in tudi priakovati ga ni v doglednem asu. Drutvo za ureditev zamolanih grobov si je zato zadalo nalogo, da oznai te grobove, e ne drugae, vsaj na papirju. Upamo, da nai potomci mrtvih ne bodo ve delili na dobre in slabe in bodo te grobove neko v celoti oznaili. Odbori drutva za posamezna podroja popisujejo grobia in zbirajo dokumentacijo in prievanja. Na ta nain nastaja popis teh grobi z njihovimi lokacijami. S knjigo, ki je pred Vami in jo list za listom odpirate, naj se odpira siva koprena oblakov, ki zastira pogled v resnico o nai noveji zgodovini. Odstira torej kopreno, ki je prepovedovala naim oem, da nismo smeli videti tistega, kar smo dobro vedeli, in nam dopuala, da smo lahko to videnje ohranjali le globoko v svojih srcih. Zanje, za tako imenovane narodne izdajalce, ni bilo drugega mesta. Vzdihi, jok in solze so lahko ostali le v preprostih kamricah. Rod, ki raste iz krvnega davka svojih oetov, bratov, stricev in sosedov, ki so se pred pol stoletja ugreznili v zemljo in jih ni ve, eli resnico, resnico in ne maevanja.
Zbornik 2
Stran 20
UZD-SD

Poast, ki se je skotila iz komunizma in azijatskega despotizma, je poloila v grob preko sto milijonov naj vitalnejih ljudi, domovino pod Triglavom pa zaznamovala z ve kot tristo mnoinimi grobii in jo prepojila z nedolno krvjo. Knjiga ne klie po maevanju. V srcih bralcev mora ostati vera v usmiljenje in odpuanje in ponuditi je treba roko slehernemu, ki nima okrvavljene. Samo iz src z globoko vero se lahko sliijo bolestni klici: Oe, odpusti jim, saj niso vedeli, kaj so delali. Franc Perme
Zbornik 2
Stran 21
UZD-SD

Prazno
Zbornik 2
Stran 22
UZD-SD
PROLOG 1
ALEKSANDER I. SOLENICIN*
Dan pred svojim izgonom iz Sovjetske zveze l. 1974 je Solenicin objavil naslednje besedilo: NE IVITE OD LAI! ZAKAJ NAJ BI BILA IVINA SVOBODNA? NJENA TRADICIJA STA JAREM IN BI! Neko si nismo drznili niti epetati. Danes piemo in izdajamo knjige v samizdatu in od asa do asa, ko se zberemo v zakajenih sobah Znanstvenega intituta, se odkrito pritoujemo drug drugemu: kakne ale igrajo z nami in kam nas vleejo s svojevoljnim bahanjem z vesoljskimi uspehi, medtem ko vladata doma revina in razdejanje, kam nas vleejo s podpiranjem tujih, neciviliziranih reimov, z razpihovanjem dravljanskih vojn. Brezbrino smo na svoje stroke podpirali Mao Tse Tunga in zdaj se bomo morali Mi boriti proti njemu. -------------*ALEKSANDER ISAJEVI SOLENICIN, ruski pisatelj, rojen 11.12.1918 v Kislovodsku. tudiral matematiko in fiziko v Rostovu, nato na moskovskem intitutu za zgodovino, filozofijo in literaturo. Od 1941 oficir v vojni, 1945 zaprt, do 1953 v posebnih kazenskih taboriih, do 1956 v pregnanstvu v srednji Aziji, nato rehabilitiran, profesor v Rjazanu. Objavljati zael 1962, 1969 izkljuen iz zveze pisateljev, 1971 Nobelova nagrada, 1974 izgnan, ivel v ZDA, 1994 se vrnil v Rusijo. Realist, drubena in politina kritina proza (novele, romani in dokumentarni spisi) o obdobju stalinizma in sovjetski sodobnosti, naslonjena na lastna doivetja (in pripovedi drugih) v kazenskih taboriih, v slogu in z osrednjo moralno-etino problematiko se opira na Tolstoja, v polifonini kompoziciji pa na Dostojevskega. Dela: - romani: En dan Ivana Denisovia, Rakov oddelek, Prvi krog - novele: Matrjonina kmetija, Dogodek na postaji Kreetovka
Zbornik 2
Stran 23
UZD-SD

Pred sodie postavljajo vsakogar, kot se jim zazdi; zdrave ljudi zapirajo v umobolnice. In vse to delajo ONI, vselej ONI - MI pa smo brezmoni. Stvari so zdaj v resnici prekipele. Duhovna smrt se je e dotaknila nas vseh in fizina smrt bo kmalu privrala in pobrala nas in nae otroke. Pa vendar se e vedno strahopetno smehljamo in mrmramo z zavezanimi jeziki. Kaj pa moremo, kako naj ustavimo vse to? Saj nimamo nobene moi. Postali smo tako obupno dehumanizirani, da smo pripravljeni za skromen grilaj kruha zatajiti svoja naela, prodati svoje due, prezreti vsa prizadevanja svojih prednikov in zapraviti vse prilonosti svojih potomcev - samo da ne bi vznemirjali svoje krhke eksistence. Manjka nam odlonosti, ponosa in navduenja. Niti vsesplone jedrske smrti se ne bojimo pa tudi tretje svetovne vojne ne. Zavlekli smo se v svoje brloge in bojimo se le dejanj navadnega dravljanskega poguma. Bojimo se, da ne bi zaostali za redo in da bi morali hoditi svoja pota, da bi se nenadoma znali brez belega kruha, brez ogrevanja in brez osebne izkaznice. Na politinih predavanjih so nam oprali mogane in vcepili idejo o udobnem ivljenju, ker nam bo dobro vse do konca naih dni: svojemu okolju in drubenim pogojem se ne moremo izogniti. Samo vsakodnevno ivljenje doloa, kaj je vest. In kaj se nas vse to tie? Spremeniti ne moremo niesar. Pa vendar lahko VSE SPREMENIMO. Tudi ne smemo krivde za vse pripisovati NJIM. Krivda je NAA in SAMO NAA. Lahko je ugovarjati: saj smemo misliti, kar se nam zljubi. Usta so nam zamaili, nihe nas noe posluati in nihe nas ne vprauje. Toda kako naj jih prisilimo, da nas bodo posluali? Njihovega miljenja ni mogoe spremeniti. Logino bi bilo, da jih preenemo z njihovih poloajev s svojimi glasovi, toda v nai domovini ni volitev. Ljudje na Zahodu vedo o stavkah in protestnih demonstracijah, mi pa smo potlaeni in pred nami se odpirajo grozljive monosti: kako naj se nenadoma odpovemo dobri slubi in gremo na ulico? Drugih usodnih poti, po katerih so hodili nai predniki v grenki ruski zgodovini, pa kljub vsemu za nas ni in jih tudi ne potrebujemo. Zdaj, ko so sekire opravile svoje, in je vse, kar je bilo posejanega, pognalo, vidimo, da so bili mladi in domiljavi ljudje, ki so mislili, da bodo v nao domovino pripeljali pravico
Zbornik 2
Stran 24
UZD-SD

in sreo s terorjem, krvavim uporom in dravljansko vojno - sami zapeljani. Ne tako, uitelji. Danes vemo, da NIZKOTNI NAUKI RODIJO SAMO NIZKOTNE REZULTATE. Nae roke pa morajo biti iste. Ali je krog e sklenjen? Ali res ni izhoda? Ali nam res ne preostaja drugega, kot da akamo, ne da bi kar koli odloili sami? Morda pa se bo nekaj zgodilo samo od sebe? NE BO SE ZGODILO, dokler bomo iz dneva v dan priznavali, povzdigovali in podpirali - LAI. Dokler se jim ne iztrgamo. Ko nasilje vdre v mirno ivljenje, ari njegov obraz od samozavesti, kot da bi nosilo bandero in krialo: Jaz sem nasilje. Umakni se mi, sicer te zdrobim. Toda nasilje se hitro postara. Zgubilo je zaupanje vase, in e hoe obdrati svoj sloves, poklie na pomo lai in potvorbe. Nasilje se namre more prikriti samo z lami, te pa je mogoe vzdrevati samo z nasiljem. Toda nasilje s svojo okorno taco ne udari vsak dan in po vsaki rami: od nas zahteva, da ubogamo lai in da pri njih dnevno sodelujemo. V tem je vsa zvestoba. Toda najpreprosteji in najdostopneji klju do nae osvoboditve, na katero smo skoraj pozabili, lei prav tu, v osebnem nesodelovanju pri laeh. eprav lai prikrijejo prav vse, moramo vztrajati vsaj pri najpomembnejem: NAJ PRIKRIJEJO VSE, TODA BREZ NAE NAJMANJE POMOI. S tem pa je predrt navidezni okop, ki ga je ustvarila naa nedejavnost. To je za nas najlaje, za lai pa najbolj unievalno. Ko se namre ljudje odpovedo laem, je njihov obstanek prikrajan. Kot vsaka okuba se lahko tudi lai ohranijo samo v ivem organizmu. Toda mi se ne vzpodbujamo dovolj. Nismo e dovolj dozoreli, da bi vkorakali na mestne trge in glasno izpovedali resnico, ali celo, da bi glasno izpovedovali, kar mislimo. To pa tudi ni potrebno, pa pa je nevarno. Toda ne govorimo tega, kar ne mislimo. Naa pot je laja in dostopneja in upoteva tudi nao prirojeno bojazljivost, zakoreninjeno do kraja, je pa tudi mnogo laja od civilne nepokorine, ki jo je zagovarjal Gandi. Na svoji poti ne bomo ve zavestno podpirali nikakrne lai. In ko bomo spoznali, kje leijo njihove meje, si jih bomo ogledali vsak na svoj nain. Naa pot nas bo vodila pro od teh okuenih meja. e mi sami ne bomo povezali kosti in koe ideologije, e sami ne bomo zaili preperelih cunj, bomo spoznali, kako hitro te lai onemorejo in potihnejo.
Zbornik 2
Stran 25
UZD-SD

KAR MORA BITI RAZGALJENO, BO TEDAJ V RESNICI RAZGALJENO PRED VSEM SVETOM. Napravimo torej v svoji bojazljivosti vsak svojo odloitev: da bomo e naprej sunji lai, ker bomo s tem prehranili svoje druine - ali pa da bomo zavrgli lai in postali poteni ljudje, vredni spotovanja svojih otrok in soljudi. In od tega dne dalje: - ne bo nihe izmed nas napisal, podpisal ali natisnil enega samega stavka, ki bi po njegovem mnenju ponarejeval resnico; - ne bo nihe bodisi v zasebnem pogovoru ali v prisotnosti drugih v svojem imenu ali po naroilu koga drugega, niti kot agitator, uitelj, vzgojitelj ali igralec spregovoril enega samega takega stavka; - ne bo nihe opisoval, zagovarjal ali iril ene same ideje, za katero ve, da je neresnina ali izmaliena resnica, pa naj bo to umetnika slika, kip, fotografija, tehnino gradivo ali glasba; - ne bo nihe - izven konteksta - ustno ali pisno, samo z namenom, da bi nekomu ugajal, citiral enega samega izreka, da bi si izboljal svoje gnezdo, dosegel uspeh v svojem delu, e ni povsem preprian v resninost ideje, ki bi jo navedel, ali e le-ta ne bi podajala resnine podobe stvari; - ne bo nihe dovolil, da bi ga prisilili k udelebi na demonstracijah ali sestankih, e so v nasprotju z njegovo eljo ali voljo; ne bo dvignil nobenega napisa ali gesla, katerega ne priznava v celoti; - ne bo glasoval za noben predlog, ki ga v celoti ne odobrava; niti tajno ne bo glasoval za nikogar od tistih, ki jih v celoti ne sprejema; niti odkrito niti tajno ne bo glasoval za nikogar, ki ga ima za nevrednega ali nesposobnega; ne bo dovolil, da bi ga prisilili k udelebi na sestankih, kjer lahko priakuje prisiljeno ali izmalieno razpravo o kakem vpraanju; - bo vsakdo takoj zapustil sleherno predavanje, sestanek, predstavo ali filmsko predstavo, kjer bi govornik lagal ali vsiljeval ljudem ideoloki nesmisel oziroma nesramno propagando; - ne bo nihe ve kupoval nobenega asopisa ali tednika, ki bi maliil informacije ali prikrival resnina dejstva. Seveda to e dale niso vse monosti in vsa potrebna zavraanja lai. Toda lovek, ki se bo oistil, bo kmalu spoznal tudi druge oiujoe prilonosti. Ne, ne bo za vse enako, od vsega zaetka. Nekateri bodo sprva izgubili svoje slube. Mladim ljudem, ki hoejo iveti z resnico, bo sprva
Zbornik 2
Stran 26
UZD-SD

oteilo ivljenje, saj so vse predpisane recitacije natrpane z lami in teko je izbrati. Toda zanj, ki hoe ostati potenjak, ni druge poti. Vsak dan bo vsak izmed nas stal pred vsaj eno od omenjenih izbir, tudi tisti, ki se poutijo varneji v tehninih znanostih. Resnica ali la - duhovna svoboda ali duhovno suenjstvo. Kdor pa ni dovolj pogumen, da bi ohranil svojo duo, naj se ne hvali s svojimi naprednimi pogledi, naj se ne baha, da je akademski ali ljudski umetnik, zasluen lovek ali general. Sam sebi naj govori: Premikam se z ostalo redo, ker sem strahopetec. Dokler sem hranjen in ogrevan, vseeno mi je ... Vendar tudi ta pot, ki je najskromneja od vseh poti odpornitva, ne bo lahka. Je pa e vedno laja od samo zaiga ali gladovne stavke. Plameni ne bodo objemali vaega telesa in oi vam ne bodo popokale od vroine, vai druini pa bosta vselej na voljo rn kruh in voda. Poglejmo ehe in Slovake, velika evropska naroda, ki smo jih mi izdali in zatajili, ali nam nista dokazala, kako se znajo tudi ibke loveke prsi postaviti po robu tankom, e je le v njih srce, vredno loveka. Pravite, da ne bo lahko. Toda laje bo od vseh monih poti. Za telo izbira ne bo lahka, za duo pa je izbira ena sama. Ne, pot ni lahka. Toda so ljudje, ki e desetletja hodijo po njej in ive z resnico. Morda noete biti prvi, ki bodo stopili na to pot - vendar, pridruili se boste onim, ki so e stopili nanjo. Ta pot bo namre kraja in laja za nas vse, e bomo zdruili svoja prizadevanja in zedinili svoje vrste. e nas bo tiso, se nas ne bodo mogli otresti. In e nas bo deset tiso, ne boste ve prepoznali svoje domovine. e pa smo preve prestraeni, se moramo nehati pritoevati, da nas kdo dui. Duimo se namre sami. Potem se sklonimo e nije, poakajmo in nai bratje biologi bodo doakali dan, ko bodo lahko brali nae nivredne misli in prazna upanja. e pa nam ni niti do tega, potem zasluimo, da se Pukinov porog obrne proti nam samim: Zakaj naj bi bila ivina svobodna? Njena tradicija sta jarem in bi.
Zbornik 2
Stran 27
UZD-SD
ALI SMO RES NEODVISNI? FORMULA MAGICA

O SEDMERICI Prejnji teden je prilo v Munchen sedem najrazvitejih in najbogatejih. Ta dogodek mi je dal misliti. tirje od sedmih so bili v zadnji veliki vojni na zmagovalni strani, trije so bili poraenci. Vendar je med zmagovalci manjkal glavni - Sojuz, drava z najboljim, najnaprednejim, najpopolnejim, najbolj humanim in najperspektivnejim sistemom. (Tako so vsaj trdili nai tovarii. Sprehodimo se po slovenski srenji! Videli bomo, da je zrno padlo na rodovitna tla. Poglejmo le nae asnikarje. Splihal et consortes so bili nadvse uspeni!) Vrnimo se k ZSSR. To dravo je e dobrih deset let po vojni suvereno vodil najveji, najmodreji in najgenialneji lovek vseh asov loveke zgodovine - Stalin. Pa tudi Stalinu so sledili le veliki moje, saj so obljubljali, da bodo v nekaj letih prehiteli ZDA. A v Munchnu Sojuza ni bilo! Bile pa so tam Japonska, Nemija in Italija. Japonska kljub Hiroimi in Nagasakiju, Nemija kljub v vojni strahotno poruenim mestom in opustoeni deeli ter Italija, ki ji pohod sovranikov po kornju od juga do severa ni prinesel blagostanja in razvoja. Pa, tudi Rusija je prila v Munchen. Toda prila je prosit pomoi. Pa je menda Bush rekel, da ves svet nima toliko denarja, da bi reil rusko gospodarstvo!
e nekdo bi moral priti v Munchen: biva SFRJ. Kar poglejmo: 1. Takoj po vojni je drava (nova oblast) nacionalizirala (ali pokradla) ogromno privatnega premoenja. 2. Leta 1945 so morali vsi dravljani, ki so bili kolikaj prizadeti, prijaviti vojno kodo. Zaupniki oblasti, zvesti lani kompartije, so obiskali vsako druino in dejansko dosegli, da je bil popis vojne kode popoln. Vendar je vsa odkodnina, ki sojo plaale poraene sovrane drave, ostala v dravni
Zbornik 2
Stran 28
UZD-SD

blagajni. Okodovanci so s prijavo opravili le svojo dravljansko dolnost. 3. Italijani in Nemci so odpeljali mnogo dravljanov Jugoslavije (predvsem Slovenije) v taboria. Italija je za vse internirance za ves as internacije plaala visoko odkodnino. Ta je la v dravno blagajno. Interniranci niso dobili niti ficka! Nemija je bila pripravljena dati odkodnino internirancem na roko. Jugoslovanska Ljudska oblast na to ni pristala. Konno je Nemija (kancler Brandt) le dala FLR) milijardni znesek kot brezobrestno posojilo na 99 let (brez vraila), ker tega ni hotela imenovati odkodnina internirancem dobro vedo, da ti ne bodo dobili niesar! 4. Deset let (1945 - 1955) so ZDA poiljale FLR) brezplano vso penico, ki jo je Jugoslavija potrebovala in naroala. 5. Pred tremi ali tirimi leti se je razvedelo, da so dale ZDA SFRJ tudi 40 milijard dolarjev nepovratne pomoi. Takrat pa smo tudi zvedeli, da o uporabi teh milijard v dravnem knjigovodstvu v Beogradu ni niti vrstice! 6. Ob razpadu SFR) pa je bila drava zadolena za 30 milijard dolarjev, ki jih je dobila v obliki raznih kreditov. e upotevamo vsa ogromna sredstva, navedena v tokah od 1 do 6, in da smo v 45-letih imeli modro vodstvo, da so bili na vseh pomembnih mestih vedno najbolji in najsposobneji, izbrani med najboljimi in najsposobnejimi, da sta nas skoraj tiri desetletja vodila velika vizionarja Josip Broz Tito in Edvard Kardelj, je moja domneva, da bi morala biti med najrazvitejimi tudi (sedaj e nekdanja) SFR), upraviena. Ne pozabimo, da sta nas vizionarja preprievala, da je na sistem celo bolji od najboljega, sovjetsko-ruskega. Tako mislim in razmiljam o sestanku sedmerice v Munchnu. Res je imel napad Nemije in Italije na Jugoslavijo svoje posledice, ki pa jih niti malo ni mogoe primerjati z razdejanjem, ki ga bratje Srbi prirejajo danes na Hrvakem in v BIH. Res so zahtevale tevilne Brozove rezidence, avtomobili, letala in jahte veliko denarja, res je Broz drago plaeval svojo slavo in priljubljenost v tretjem svetu, a kljub temu bi morali biti blie sedmerici. Morda pa le sistem ni bil najbolji, morda pa elita (ki ji je tudi dananja slovenska tako blizu), le ni bila najbolja in najsposobneja! Razmiljajte tudi vi! Dipl. ing. Franc tular SAJ NAM JE BILO DOBRO...LONCI POLNI MESA...OD KOD???
Zbornik 2
Stran 29
UZD-SD
GENOCID ZA GENOCID, ZLOIN ZA ZLOIN

Z zgroenostjo sem v Drugi tevilki 408/1989 prebrala lanek z naslovom Genocid za genocid. Povzet je iz amerikega Timea, po njem je kanadski pisatelj James Buck izdal knjigo z naslovom Other Losses (Ostale izgube), v kateri obtouje zaveznike (Ameriane in Francoze), da so izdali naela, za katera so se v vojni borili, ker so po konani II. svetovni vojni v koncentracijskih taboriih namenoma pustili stradati nemke vojne ujetnike ter na ta nain umorili skoraj milijon ljudi. Ta knjiga je izla tudi v ZRN. Nemki vojaki, ki so jih zajele amerike in francoske oboroene sile ob zori svobode (za njih poraza) v aprilu in maju 1945, so bili strpani v taboria, ki so bila postavljena na travnikih vzdol Rena. Ta taboria so kmalu postala prave mlakue zaradi nagnetenih nemkih vojnih ujetnikov. Bili so brez otorov in brez kakrne koli strehe nad glavo, na odprtem, z ico ograjenem prostoru, izpostavljeni deju in hladnemu vremenu. Nartno niso dobili nobene hrane ne vode ter so zato v skrajni sili jedli travo in pili svoj urin. Zaradi tega so mnoino umirali. Iniciator te skrajne okrutnosti je bil takratni zavezniki vrhovni poveljnik in pozneji predsednik ZDA Dwight Eisenhower. On je pri Zdrueni komandi tabov izposloval, da se ujetih nemkih vojakov ne obravnava kot vojne ujetnike, ampak kot razoroeno sovrano vojsko (angleka kratica za to je bila DEF), kar je pomenilo obsodbo na smrt brez kakrne koli zaite po enevskih konvencijah o vojnih ujetnikih. Obsojeni so bili kar vsi povprek, brez ugotavljanja krivde posameznikov, na grozljivo smrt z lakoto, ejo in splonim izrpavanjem. Istoasno pa je bilo v skladiih Rdeega kria ameriki vojski e v maju 1945 na razpolago 13,5 milijona obrokov hrane za vojne ujetnike, vendar so ostali neuporabljeni e v novembru 1945, medtem pa so vojni ujetniki e pomrli. Kje so njihovi grobovi? Rdeemu kriu ZDA niso dovolile, da nadzoruje ta taboria kot prostor za izpolnitev enevskih konvencij. Zaradi te okrutnosti je v amerikih taboriih pomrlo po konani II. svetovni vojni 793.239 nemki vojnih ujetnikov, v francoskih pa 167.000. O tem piem zaradi tega, ker sem v usodi teh nesreneev prepoznala tudi usodo svojega brata, ki ga zaman iem e prek 40 let pri vseh mednarodnih organizacijah, ki se ukvarjajo z
Zbornik 2
Stran 30
UZD-SD

iskanjem pogreanih vojakov. Od vsepovsod sem dobila odgovor, da ga ne vodijo v evidenci niti kot pogreanega. S 15 leti je bil septembra 1944 mobiliziran v Arbeitsdienst za tri mesece, tako je vsaj pisalo na pozivu. Poslan je bil na Dunaj, kjer je moral odstranjevati ruevine po bombardiranju. Po preteku treh mesecev se ni vrnil domov, ampak je bil obleen v uniformo in poslan na fronto. Zadnjikrat se je oglasil nekaj mesecev pred osvoboditvijo iz Plauena v juni Nemiji blizu eke meje, to je na ozemlju, ki ga je prva zasedla oziroma osvobodila amerika vojska. Nikoli nismo prejeli obvestila o njegovi smrti, pri nobeni mednarodni organizaciji pa se tudi ne vodi kot pogrean. (Mednarodni Rdei kri v enevi vodi sicer evidenco o desetinah tisoev pogreanih vojakov.) Svojci za nobenega izmed teh nesrenikov niso mogli niesar zvedeti, ker Rdeemu kriu ni bil dovoljen pristop do teh tabori, Ameriani pa najbr niso vodili nobene evidence, kdo je bi) tam, ker so jih itak vse obsodili na smrt, samo zato, ker so nosili nemko uniformo. Hitler je zlasti v letu vojne, ko so bile njegove armade e mono oslabljene, nabiral vojake na zasedenih ozemljih, in to povsem mlade fante od petnajstega leta naprej. Prepriana sem, da je razen mojega brata na tako okruten nain konal e kdo izmed naih rojakov. Niso opraviili takratnih razmer in ogorenja zaradi Hitlerjevih zloinov. Zloin se ne more kaznovati z enakim zloinom. Vendar ti vojaki nikakor niso bili vojni zloinci, ki bi jih bilo treba kolektivno obsoditi na smrt. To niso bile SS enote, ki so na zasedenih ozemljih vrile zloine nad prebivalstvom. Bili so redna vojska, ki se je borila na nemkem ozemlju, in kot taki so imeli vso pravico do zaite po enevskih konvencijah. Neznano je do sedaj tako okrutno ravnanje z vojnimi ujetniki. Nekaj podobnega je poel edino Hitler, ki ga je obsodil ves svet, in ki tudi ni spotoval enevskih konvencij in je ubijal vojne ujetnike, vendar v vojni. Nacisti so sicer v svojih taboriih poeli velike zloine, vendar so interniranci imeli streho nad glavo in borno hrano tudi. Sama sem bila med vojno internirana v po zlu znanem taboriu Jasenovac, pa smo imeli, in tudi tisti v mokem taboriu III C, ki je veljal za najhujega, vsaj borno streho nad glavo in vsaj mizerno hrano. lovek je zgroen nad takim dejanjem, ki se je zgodil po konani vojni. Ali ni bilo ubijanja e med vojno dovolj, ali ni bilo e do tedaj zadosti rtev? Ali e v sami vojni ni bilo zadosti zloinov in je bilo treba delati zloine e po vojni? Kazen za nacistine zloine so tako plaali
Zbornik 2
Stran 31
UZD-SD

goloroki nemki vojaki, medtem ko so ZDA po vojni velikoduno dale zatoie resninim vojnim zloincem in esesovcem. Danes pa si jemljejo pravico, da ves svet pouujejo o humanosti in lovenosti. Ali imajo sprio navedenega do tega sploh pravico? Humanost in lovenost se merita predvsem po postopku s svojim premaganim sovranikom, saj je humanost in lovenost do prijateljev menda sama po sebi razumljiva.
Delo, 1990
Pepca Razbornik
OPOMBA: Omenjeni ukrepi proti nemkim vojnim ujetnikom po e konani vojni doslej niso bili nikoli obravnavani kot vojni zloin ali podobno. Na sojenju vojnim zloincem leta 1946 v Nurnbergu niso bili niti omenjeni (kot tudi ne poboji v Katynskem gozdu leta 1940). Tudi pravosodni organi ZR Nemije niso glede tega nikoli ukrepali. Nacistina organizacija SS je bila v Nurnbergu spoznana kot zloinska!
Zbornik 2
Stran 32
UZD-SD
PROLOG 2
TEHTNICA IN SEME
Pred nami je knjiga - zbornik Zamolani grobovi in njihove rtve. Verjetno je naslov primeren vsebini in upamo, da bo zbornik dal bralcem in tudi udeleencem ene in druge strani dovolj snovi za razmiljanje o asu, o ljudeh, o usodi, o prihodnosti in preteklosti. Priujoa knjiga obsega izbrane dogodke prvih desetletij tega stoletja in se konuje z obdobjem ob koncu dvajsetega stoletja. Vse to stoletje je as vrenja idej, novih drubenih odnosov, boj novih in starih vrednot, tehninega napredka, e najmanj je napredoval lovek. To stoletje lahko primerjamo z vesoljnim potopom, ki je odnesel vso staro in novodobno navlako. Zadnje stoletje tega tisoletja je prineslo nekaj novega v nas - razmiljanje, informacije. loveko dimenzijo. Kajti edino lovek je mislee bitje. lovek je nenadomestljiv kot medij v prostoru in asu. Narava brez loveka je bila sama sebi namen in ni bila uravnoteena. lovek brez ohranjene narave in brez vrednot bi bil tudi sam neuravnoteen. To je po mojem mnenju najveje splono spoznanje zadnjega stoletja. Tehtnica ivljenja pa se enkrat nagiba v eno stran, drugi v drugo. To gibanje tehtnice je bilo usodno tudi za na as, prostor in ljudi. rtve vojne, napredek, lovek brez razpoznavnih vrednot oz. lovek samo z materialnimi dobrinami in brez uravnoteenega odnosa z naravo in solovekom je bil na najveji preizkunji in se je po veliki apokalipsi tega stoletja konno zavedel sebe, narave, soloveka in spoznal, da brez uravnoteenosti tako na materialnem nivoju kot uravnoteenosti na duhovnem nivoju ne bo ivel v miru. Mir pa je pogoj za soitje, za trezno presojo stanja in doloitev novih ciljev za loveka in naravo. Lahko bi rekli, da je lovek kot mislee bitje spoznal, da je in bo moral ostati v simbiozi, ne pa vladati ostalim ivim in mrtvim potencialom zemlje. Simbioza misli - dejanj, materialnih dobrin - duhovnih vrednot, loveka in narave, loveka in Boga je nujna. Gorje, e bo lovek prevzel
Zbornik 2
Stran 33
UZD-SD

vlogo Boga. Tudi to smo doiveli v tem stoletju z vsemi absolutizmi in z vsemi bogovi, ki so vodili te absolutizme, in vsi ti drubeni sistemi so si hoteli podrediti naravo, loveka in Boga. Toda Duh bo veno plaval nad naravo in lovekom. Duh je medij, v katerem ivita narava in lovek, in to je konica, na kateri visi tehtnica, ki jo dejanja loveka ali narave obraajo v eno ali drugo stran. S tem spoznanjem bomo laje doloili cilje zase in za zanamce. Priujoa knjiga je zbirka zapisanih in ustnih prievanj ivih in tudi e umrlih ljudi. Knjiga ne pie o ljudeh, ki so v grosupeljski obini e ivi in so sodelovali pri likvidacijah. Skua slediti rdeo nit dogodkov od zaetka. stoletja do sedanjega asa. To je za to knjigo preve! Vemo! Knjiga je zbir dogodkov, ki so bili tako usodni za na narod, je spominska knjiga asa in ljudi, ki jih prejnja komunistina oblast ni hotela poznati in priznati. Toda bili so med nami kot Duh, kot Vest, kot Zavest. Tehtnica se uravnoteuje, in to je smisel te knjige. Berite jo prizanesljivo, vso kritiko sprejmemo nase ustvarjalci pa tudi novih podatkov, predlogov se ne bomo branili. Delo je opravljeno, natisnjen je zbornik, toda zavedamo se, da delo ni konano, niti ne elimo, da bi bilo konano. Naj bo zaetek uravnoteenja tehtnice naega celotnega ivljenja, narave, duha in telesa. Sodbo prepuamo asu. Zahvaliti se moramo vsem sodelavcem, prievalcem, piscem in tudi Vam; ki boste knjigo prebrali. Seme, ki je posejano, odmre, da lahko zraste novo ivljenje. Obilno naj seme obrodi Slovencem doma ali drugje po svetu, kjer koli je e posejano, in obilo Duha naj spremlja novo ivljenje. Duh razsvetljuje, informira, ui, ljudje pa se moramo sami odloiti za Obalovanje in za Spravo. e tega ne bomo naredili, nam zanamci ne bodo oprostili, ker bodo v Duhu vedno obremenjeni za nekaj izgubljenega. Ne prenaajmo na prihodnje rodove tee tega bremena Anton itnik
Zbornik 2
Stran 34
UZD-SD
MIHAELA ZAJC - JARC
PETI Sivi so dnevi s teo odeti - nam je kot rtvi zakleti kdo Kajn je, kdo Abel, ne moremo ve se preteti. Peti, upati, stati, obstati!
ELEGIJA Drevesa veernega gozdia, ista kot nekdaj, polna elestenja, vrea v novembrskih sapah, ioa v stikajoih se vrhovih kam so odbrzele nae stopinje, da se vraajo tako alostne. Ve, zarasle steze, sprejmite nekdanje popotnike, odstrite zlovei molk, ki vas pokriva, zaepetajte vsaj eno izgubljeno besedo. Trenutki pozabljenih sanjarij vrh nonega gria,
Zbornik 2
Stran 35
UZD-SD
kako blizu je bilo nekdaj nebo in kako blizu zemlja. Kako blizu so se sklanjala srca! O, svet, ki si raztrgal nao milino, raztrosi pree krvave kaplje med padlo listje. Prekrij z zadnjim pregrinjalom leta nenehno brstenje boleine, zamori z ledenim poljubom nemir, ki tava ez gole veje hrepenenja.
IZ ZBIRKE: VRBA NAD TOLMUNOM, 1996
Zbornik 2
Stran 36
UZD-SD

NAMESTO UVODA
LENIN - REVOLUCIJA - DRAVLJANSKA VOJNA - STALIN - RTVE, VELIKO RTEV... - KOMUNIZEM - KOMINTERNA - IZVOZ KOMUNIZMA IZ SZ V SVET LETO 1917, 1918, 1919...*
Tri leta dravljanske vojne: ogorene, neusmiljene, uniujoe, ki je prevrnila vso dravo in jo zalila s krvjo. Ujetnikov veinoma ne jemljejo s seboj: jih raji kar na mestu pokoljejo. e v bolninicah dvigajo sovranikove ranjence na bajonete. Talce streljajo. Cele rodbine mirnega prebivalstva muijo in pobijajo. Ne prizanaajo niti enskam niti otrokom. Ruijo mesta. Cele naselbine sesuje topniki ogenj v prah. Tako je na rdei in prav tako na beli strani. Najveje junatvo se drui z neverjetno krutostjo. Ni drugih zakonov razen zakona nasilja, maevanja, krvi. In vrh vsega tega je tu najpopolneji gospodarski razkroj. Vse ivljenje se je postavilo na glavo. Mraz in glad razsajata po deeli. Tisoi in tisoi umirajo za trebunim tifusom. Povsod stojijo elezniki vozovi, celi vlaki, natlaeni kakor z drvmi z modrikastimi, razpadajoimi lovekimi trupli. Smrt se sprehaja po deeli... In pod smrtnim dihom rastejo, ivijo, razmiljajo in ustvujejo ljudje. ivljenje je izgubilo ceno - obenem pa e nikoli niso hoteli ljudje tako strastno iveti, kakor sedaj. In kdor vse to prestane pa ostane iv, se spremeni, da ni njegova dua niti malo ve podobna prejnji. S hladno radovednostjo vpijajo vase svojo okolico radovedne oi doraajoih otrok. Vse opazijo. Vse si zapomnijo. Odraa novo pleme: surovih in trdih ljudi, ki se niesar ne bojijo in se pred niemer ne ustavijo. -----------------------*Odlomki iz knjige S. DIMITRIJEVSKI, STALIN, Maribor 1938.
Zbornik 2
Stran 37
UZD-SD

Strana stvar je dravljanska vojna, belei v svojem dnevniku njen udeleenec in junak. Kakno poivinjenost prinaa v lovekovo naravo, s kakno ubijalsko zlobo in maevalnostjo napolnjuje srca. Neznosne so nae krute justifikacije, strana je ta radost in uitek ubijanja, ki premnogim prostovoljcem ni tuje. Moje srce se upira, razum pa zahteva krutosti. Treba je razumeti te ljudi: saj so mnogi od njih izgubili svoje blinje, sorodnike, ki jih je raztrgala drhal; njihove rodbine in ivljenja so uniena, premoenja razgrabljena ali uniena; med njimi ni niti enega, ki ne bi bil kdaj izpostavljen najgremu ravnanju in alitvam. Sedaj sta vse prevzeli zloba ter maevalnost in e ni blizu as miru in odpuanja... ... Vasih stisne srce obup, zavest kulture se bori z maevalnostjo do premaganega sovranika; razum pa, jasni in logini razum, slavi zmago nad nezavednim utripanjem srca... ivimo straen as posurovelosti, ko je ivljenje pod vsako ceno ..: Moli, srce, in prekali se volja!... Priznava in upoteva se samo en zakon: ,oko za oko', jaz pa pravim: ,dve oesi za oko, vse zobe za en zob'. Sveto pismo pravi: 'Kdor dvigne me, bo sam z meem pokonan....' A v tej neprizanesljivi borbi za ivljenje stopamo v tisti predel, kjer velja strani zakon, ki ga'izraa pregovor: Kdor hoe z volkovi iveti, mora tudi sam po volje tuliti. Tako umuje s 'kulturnim nagonom' prepojeno srce! Kaj pa je bilo priakovati od ljudi, katerih se ni nikoli dotaknila blailna roka kulture? V katerih sta se od otrokih let privzgajala samo strupena mrnja in trpko sovratvo? Kaj je bilo priakovati od vojaka - kmeta, od delavca rdee armejca?... Zabajkalski kmeki kozaki so svojo mladino uili sabljanje s pomojo ivih ujetnikov: nadomeali so jim loveke podobe iz ilovice, s pomojo katerih se sicer urijo sabljai. V tambovski guberniji so komunistom z eblji za eleznike pragove pribijali leve okonine k drevesom en meter nad zemljo ter gledali, kako ti narobe kriani ljudje trpijo. Paranje trebuha ujetim belim astnikom, odiranje koe, zabijanje ebljev namesto epolet, oblaenje po predpisih za uniformo, tj. odiranje koe po rtah hlanega iva, kjer nosijo kozaki iroke rdee naive, oz. po rtah naramnega jermena za sabljo vse to se je izvajalo in zahtevalo je veliko spretnosti ... Listo teh grozodejstev bi bilo mogoe nadaljevati do neskonnosti. Dodajmo e, da so z leseno ago rapolavljali ivega loveka, da so rtvam prevrtali srce. A kdo bi popisal vsa grozodejstva in ponianja, ki so jih zagreili moralni izprijenci Petersovega kova (znanega rdeega rablja pri eki) v Kijevu in Petrogradu... Mesta niso bila ni bolja od vasi, rdei ni bolji od belih. Krvava blaznost revolucije in dravljanske vojne je
Zbornik 2
Stran 38
UZD-SD

spaila vse in vsakogar. Posurovela je dua tudi mladini, ki prej e ni bila pohujana, ki je komaj stopila v ivljenje ter je v zaetku e utila prirojen odpor proti ubijanju in prelivanju krvi. Posluajmo, kaj pripoveduje v svojih spominih komsomolec (lan zveze komunistine mladine) Graov, ki je bil e skoraj deek, ko je priel v rdeo vojsko. Konec tega meseca smo dohiteli bele... Tu sem moral prvi ubiti loveka... Oh, Petrek, ogabno ustvo te prevzame, potem ko si ubil loveka. Ves teden me je muila mora, da, celo sanjalo se mi je, da lei moja rtev v krvavi mlaki. Ne bi ga ubil, e ne bi bil on napadel Mitjke. Ko pa sem videl, da gaje zgrabil za goltanec in ga zael daviti, sem priskoil na pomo, izdrl sabljo ter oplazil ,belca' od zadaj po tilniku. Po konanem boju so me nali tovarii v stepi, leeega skoraj brez zavesti... Pomnim, da sem vso no vpil in si grizel prste, potem ko sem se zavedel. Straen; brat, je obutek izdajalca! Neka svinena boleina ti tei srce, tako hudo je to, da ni mogoe prenaati: Dokler se lovek ne navadi, je videti vse to strano, me je skual pomiriti Mironov, na poveljnik. Vojna, dragi moj, to niso maje solze. Kmalu sem se preprial, da je imel Mironov prav, saj sem se tudi sam kmalu privadil gledati smrti v obraz. Vojna s svojo neprestano nevarnostjo hitro zaglui vsa ustva in ne vzbuja sentimentalnosti. Kaj vse sem videl v Ukrajini! Pelje se na primer na kmekih telegah pa naleti ob cesti na napol razpadajoe truplo. Sprva ti ni muno zgolj to, da si na to naletel, ampak ti je e gledati to muno. Toda pozneje sem otopel: mirne due brcne truplo s ceste in gre dalje... V razmerah dravljanske vojne so odraali; se uili ivljenja in se duevno oblikovali ljudje, ki so kasneje zavladali nad Rusijo. Pa tudi oni, ki so v Rusiji zdaj na poti do oblasti. Ob silnicah dravljanske vojne je dobil svoj konni obraz Stalin. Najbr ne vzbuja noben lovek naega asa tolikne pozornosti kakor ta kmeki in evljarski sin iz Tiflisa, ki se je pripravljal za duhovnika, postal pa voditelj revolucijske drave. e pred leti je bil le malo komu znan. Zdaj pa sedi - neviden in nedostopen kakor pristen orientalski despot - za debelimi zidovi Kremlja in v njegovi pesti je stisnjenih sto estdeset milijonov lovekih ivljenj in estina zemeljske oble. Je najmogoneji med vsemi oblastniki dananjega sveta. Ni deele, kjer bi dravna oblast zdruevala v sebi tako neomejeno mo kakor v stalinski Rusiji. Drava je tam vse, ljudstvo ni. In v dravi je zdaj skoraj vse - le Stalin.
Zbornik 2
Stran 39
UZD-SD

Spoznati in razumeti bi ga hoteli politini voditelji, predstavniki gospodarstva in denarnitva starega Zahoda - posebno sedaj, ko kladivo gospodarske krize razbija po zemeljski grudi, zrahljani od vojske in revolucij, ko se ruijo stebri starega reda ter je to, kar je pred nami, pokrito s popolno negotovostjo. Kaj prinaa ta lovek? Kako dolgo bo usoda naklonjena njegovim fantastinim nartom? Kakni bodo ti narti jutri? Kaj je treba storiti? Mar se naj pripravimo za boj ali kapitulacijo? Ali se naj oboroijo vojske, se naj organizira gospodarska blokada ali pa se naj poprej e pogajamo glede naroil, posojil, razdelitve tri ter glede politinega in gospodarskega vpliva? Ali pa naj ne storimo niesar, marve se naj predamo toku, brezupno prekriamo utrujene roke - ter akamo na neizbeni krvavi vihar, na geoloke potrese tudi na Zahodu? S pridranim dihom so pozorni na vsako kretnjo njegove roke voditelji bratskih komunistinih strank, orientalski generali, samodrci, ljudski tribuni in na stotine ter tisoe vsega zmonih pustolovcev, ki iejo korist v narodnih nesreah in love dobiek v skaljeni vodi narodnih viharjev... Iz te roke, ki je tako teko in silno padla na telo Rusije, deuje na vse strani zlati de subvencij, podpor, predujmov. In v tej roki so zdruena bodala vemilijonske, do zob oboroene vojske, ki more v trenutku dvigniti na oblast one, ki danes rijejo pod zemljo. Tisoi in tisoi, ki so na Zahodu in Vzhodu obupali nad pravinostjo sedanjega drubenega reda, so pripravljeni videti v njem voditelja, odreenika, preroka novega sveta. Na tisoe ljudi v njegovi lastni domovini je pripravljenih dvigniti ga kot zastavo, ga nesti in iti za njim, kamor koli in kakor koli, samo naprej, samo k borbi in dejanjem. Na tisoe ljudi iz vse Rusije, unienih in izmuenih od njegove oblasti, izgovarja z grozo in sovratvom njegovo ime kot ime najstranejega tirana. Nekateri so ga pripravljeni dvigniti na nedosegljivo viino, drugi pa ne morejo najti besed, s katerimi bi ga lahko dovolj poniali. V njegovi lastni okolici ga skoraj nihe ne Ljubi. On namre vlada s strahom in interesi, ne pa s privrenostjo. Pred njim se vsi tresejo. Miren in negiben, s kamnitim licem predpotopnega kuarja, na katerem so ive in se bistro dvigajo le oi, zasledujoe sleherno kretnjo tujega telesa in due, sedi v starem Kremlju ali v srediu poslovne Moskve, na Novem trgu - v majhni sobi svojega stanovanja, v vladni posvetovalni dvorani ali v prostornem delovnem kabinetu. In navadno moli. Prepua drugim, da govorijo, izgovarjajo misli do konca. In br ko jih zaslii, e prestree tako njihove javne kot tajne misli ter odda nalog, isto mirno in samozavestno, brez vsake naglice,
Zbornik 2
Stran 40
UZD-SD

ter narekuje reitev, ki v tem ali onem spreminja usodo milijonov. In pri tem se smehlja, vselej enako spokojno. Bil je as, ko je rad govoril gromko in rezko. Bi) je as, ko se je esto in veliko smejal. Zdaj ni ve tega. Zdaj mu je tudi smeh samo e krinka. Kadar je sam, krinka pade. Obraz se mu pomrai in posivi kakor tisoletni kamen. Le on sam ve resnico o sebi. Ve; kako teko je dandanes. Ve, kako utrudljiva je vena borba, ki se niti za minuto ne ustavi. Kako skromni v primeri z uporabljenimi sredstvi, kako nezadostni v primeri z zadanimi nalogami in naposled, kako nestanovitni so vsi njegovi uspehi. Vse to on dobro ve. In morda ve tudi tisto, kar je najpomembneje, namre da je zaznamovani mo, ki mu ne bo dano stopiti v bodonost. Padel bo na njenem pragu. Kdo je pravzaprav on? Teka sekira, ki maha po glavah preteklosti. Oven, ki prebija vrata bodonosti. Prej ali slej bodo vrata prebita. Mogoe pa so prebita e sedaj in on ni ve potreben; ivi in vlada pa brez svoje volje, da le vlada. Kot ostanek zaasnega ogrodja je po konani svatbi zamail kanal bodonosti ter s tem zavrl narodovo usodo. Le kdo to ve? Le kdo bi to mogel vedeti? Vendar pa je jasno eno: trajna napetost, v kateri dri ljudske sile, ne more trajati veno. Nemogoe je terjati brezmejno portvovalnost sedaj iveega rodu na Ljubo bodonosti, kajti neko se bo to dvignilo z zahtevo: tudi mi hoemo iveti - ne samo za bodonost, ampak tudi za sebe. Tak je zakon zgodovine. Tako so se konale vse revolucije in tako se bo verjetno konala tudi ruska, eprav najveja med vsemi. In kaj so pridobitve revolucije? Kompromis med starim in novim redom, sredina med najvijimi razvojnimi tokami obeh. Toda njemu, Stalinu, ni dano, da bi videl kompromisno rto. Preve sovrai staro in preve je preprian o pravilnosti tega, kar poenja sedaj. Sicer pa tudi on pojde. Pri poastnem barantanju z ivljenjem pa se bo potrudil dosei im ve samo zato, da bi kasneje uspelo staremu svetu dobiti v svoje ape im manj mogoe. Ni zaman zamenjal svojega imena, ki ga je podedoval od prednikov in ki ni bil za nikogar prav ni poveden, z drugim, njegovemu bistvu ustreznim imenom Stalin (Jeklenik), to je lovek iz jekla, lovek, ki je tako trd in tako proen kakor jeklo. Niti enkrat v svojem ivljenju ni bil primoran kloniti, pa tudi ivljenje ga ni nikoli popolnoma upognilo. Vselej se je zravnal in takoj zatem zadal nasprotniku nov udarec. Tako bo,
Zbornik 2
Stran 41
UZD-SD

vsaj tako se zdi, do konca njegovih dni: ne ivljenje in ne ljudje ga ne bodo upognili. Njega je mogoe samo zlomiti. In prej ali slej ga bodo zlomili. e vnaprej je obsojen, kakor je bil obsojen Robespierre*. In kaj pri tem spremeni dananji dan? Dokler bo hodil; bo el svojo pot. e ne bo mogoe iti naravnost, e bo potreben ovinek, ne bo okleval in bo pokazal svojo najvejo pronost. Postavljenega cilja ne izgubi izpred oi, strmel bo za njim z vsem naporom svoje strane volje.
STO MILIJONOV RTEV

RNA KNJIGA KOMUNIZMA (Pariz 1997)** Svetovni komunizem je kriv za smrt 85 do 100 milijonov ljudi! Ali si sploh moremo predstavljati te neznanske tevilke? Avtorji priznavajo, da bo potrebno e veliko dela, da bodo te tevilke e bolj tone. e jih razdelimo po posameznih dravah, je stanje takno: - Sovjetska zveza, 20 milijonov mrtvih, - Kitajska, 65 milijonov mrtvih, - Vietnam, 1 milijon mrtvih, - Severna Koreja, 2 milijona mrtvih, - Kamboda, 2 milijona mrtvih , - Vzhodna Evropa, 1 milijon mrtvih, - Latinska Amerika, 150.000 mrtvih, - Afrika, 1,7 milijona mrtvih, - Afganistan, 1,5 milijona mrtvih, - mednarodno komunistino gibanje in partije, ki niso bile na oblasti, nekaj tiso mrtvih! --------------------* Maximilien Robespierre, poprej odvetnik, oe terorja med veliko francosko revolucijo s astnim priimkom: nepodkupljiv, prijatelj lovetva. Po zmagi nad Dantonom, ki ga je poslal na morie, je postal diktator. Svojim krvavo sentimentalnim nazorom na Ljubo je zahteval na tisoe novih rtev, da bi osreil lovetvo. Naposled se je veina parikega konventa terorju uprla. Dne 10. termidora (28. julija 1794) je bil od vseh osovraeni Robespierre napol mrtev (mnoica ga je pretepla in strel iz pitole mu je zdrobil eljust) obglavljen z 21 pristai vred. Termidor je konal teror in prinesel oblast direktorija. Dotedanji reim krvi se je umaknil reimu umazanosti, ki je pripravil Napoleonov prevrat. **Iz lanka v Druini, 8. 2. 1998.
Zbornik 2
Stran 42
UZD-SD

Pogreamo ocene e za marsikatero deelo, ne nazadnje za nae kraje. Ali bo ta pomanjkljivost odpravljena v kaki prihodnji izdaji? Ta lestvica odkriva velike razlike v posameznih deelah. V relativnih vrednostih nodvomno nosi zastavo Kamboda, kjer je Pol Pot na najbolj grozovit nain v treh letih in pol pobil priblino etrtino celotnega prebivalstva drave. Izkunja maoizma na Kitajskem presune tudi s tevilom pobitih. Kar zadeva Leninovo in Stalinovo Rusijo, nam prav tako tamkajnji eksperiment odseva kri, vendar prelito popolnoma premiljeno in nartovano za dosego politinih ciljev. Za ilustracijo se zgolj beno ozrimo v Rusijo oziroma na ozemlja nekdanjo Sovjetske zveze: - e v letih 1918-1922 je bilo brez sodbe ustreljenih na tisoe zaprtih oseb ali talcev, tudi stotine tisoev upornih delavcev (!) in kmetov so pokonali v tistem asu; - donski kozaki so bili deportirani e leta 1920; - na deset tisoe ljudi je bilo postreljenih v koncentracijskih taboriih med 1918 in 1930; - likvidacije 690.000 oseb med velikimi istkami 1937-1938; - deportacije dveh milijonov kulakov (velikih kmetov) - tudi tistih, ki sploh niso bili 1930-1932; - smrt estih milijonov Ukrajincev z umetno povzroeno lakoto 1933; - nasilna preselitev stotine tisoev Poljakov, Ukrajincev, prebivalcev baltikih okupiranih drav, Moldavcev in Besarabcev, 1939-1941 in e pozneje 1944-1945; - nasilna preselitev povolkih Nemcev 1941, krimskih Tatarov; eenov in Inguev 1944. Res je, da delu lahko oitamo kako pomanjkljivost, na primer e omenjeno nepoznavanje ali omalovaevanje dogodkov na naih tleh. Res je tudi, da po izidu Solenicinovega Gulaga in e nekaterih prievanj kaj bistveno novega o komunizmu ne bomo izvedeli. A pomen tega skupinskega dela zgodovinarjev je drugje; gre za prvo znanstveno zgodovinsko obarvano obdobje, ki nam je vsem e zelo blizu in ki bo zaposlovalo zgodovinarje e dale v 21. stoletju. Upajmo torej, da bo takih zgodovinskih obravnav - prievanj o nekem temnem obdobju - izlo e ve, v spomin in opomin prihodnjim rodovom. Knjiga je takoj ob izidu dobila naziv kontroverznosti. Kljub omenjenim pomanjkljivostim si kaj lahko mislimo,
Zbornik 2
Stran 43
UZD-SD

od kod prihaja najve kritike. e veliko je takih, tudi na Zahodu, ki bi raje videli, da tako delo ne bi nikoli izlo. Upati je, in tudi sliali smo e, da ena od slovenskih zalob pripravlja slovenski prevod tega obsenega dela. BREDA POLIAR
Zbornik 2
Stran 44
UZD-SD

NAMESTO UVODA 2
Komunistini manifest: program mednarodne zveze komunistov, ki sta ga napisala Marx in Engels in ima naslov Manifest Komunistine stranke, delavskega gibanja za 2. kongres Zveze komunistov 1847, prvi izel februarja 1848. Komunistina partija: (okr. KP) revolucionarna politina stranka proletariata. Komunistina internacionala: okr. kominterna, tj. III. internacionala, mednarodna zveza komunistinih partij, 1919-1943. Manifest: lat. slovesen razglas, javna izjava. Komunizem: teorija in svetovni nazor o drubeni ureditvi, ki naj odpravi privatno lastnino, drubene razrede in s tem izkorianje, kot cilj pa si postavlja brezrazredno drubo, v kateri bi bil svoboden razvoj posameznika pogoj za svobodo vseh, in sicer v skupnosti, v kateri bi se dobrine delile po naelu: vsakomur po njegovih potrebah. Boljevik: (lan veine), lan marksistine revolucionarne skupine ruskih socialistov, ki je pod vodstvom Lenina 1903 na kongresu v Bruslju dobila veino in se loila od reformistine manjine (prim. menjevik) ter 1917 prila z revolucijo na oblast v Rusiji. Menjevizem: struja v Ruski socialnodemokratski delavski stranki, ki je po razcepu 1903 ostala v manjini in zastopala desno krilo nasproti revolucionarni politiki boljevikov. Komunistina partija Jugoslavije: okr. KPJ, revolucionarna organizacija jugoslovanskih komunistov, ustanovljena aprila 1919 na kongresu v Beogradu kot Socialistina delavska stranka (komunistov) Jugoslavije. Naziv KPJ sprejet na 2. kongresu junija 1920 v Vukovaru. V Zvezo komunistov Jugoslavije (ZKJ) se je preimenovala na 6. kongresu novembra 1952. Pod vplivom oktobrske revolucije v Rusiji se je ob koncu 1. svetovne vojne okrepilo levo krilo socialno demokratskih strank, zdruilo neposredne sile in se odloilo ustanoviti delavsko stranko na temelju leninskih revolucionarnih koncepcij v na novo nastali dravi SHS ter pristopilo k 3.
Zbornik 2
Stran 45
UZD-SD

internacionali (kominterni). Po zdruitvenem kongresu levice so komunisti e aprila 1919 ustanovili tudi enote rdee- sindikate, oktobra 1919 pa je bil ustanovljen SKOJ. KPJ je nastopila na volitvah v ustavodajno skupino 1920, dobila 59 mandatov in postala tretja najmoneja politina stranka v dravi 5H5. Na vukovarskem kongresu so sodelovali tudi delegati iz Slovenije, sprejet pa je bil program, ki je imel za konni cilj diktaturo proletariata. Jugoslovanska buruazija se je zbala moi KPJ, zato je decembra 1920 z Obznano prepovedala delovanje KPJ, avgusta 1921 pa postavila z zakonom o zaiti drave KPJ izven zakona. KPJ je nadaljevala boj v ilegali vse do aprila 1941. Za obdobje delovanja KPJ v letih 1921 do 1937 so znailna trenja v vrhovih KPJ, vodstvo se je umaknilo v inozemstvo; poskusi nelegalnega delovanja v Neodvisni delavski stranki Jugoslavije. V vodstvu so bili spori glede nacionalnega in kmekega vpraanja ipd. Teh problemov tudi 3. kongres KPJ na Dunaju in 4. v Dresdnu nista reila. e 1928 je zaslediti mona protifrakcijska gibanja pod vodstvom J. Broza v Zagrebu. Med lanstvom KPJ je strahovito pustoila estojanuarska diktaturi (ubit uro akovi in mnogi drugi). ele po pozivu kominterne ob nevarnosti faizma in nacizma je prilo do snovanja ljudske fronte, v kateri je prevzela KPJ vodilno mesto. Zaetek konsolidacije KPJ pa pomeni prihod J. Broza 1937 v vodstvo KPJ.
OLANJE JUGOSLOVANSKIH IN SLOVENSKIH PARTIJSKIH KADROV V SOVJETSKI ZVEZI*

Po zmagi komunistine revolucije v Sovjetski zvezi, je bilo potrebno prenaati njeno idejo v svet in si tako pridobiti v prihodnosti aktiviste za revolucijo v ostalih delih Evrope in v svetu. Zmagovalci so se zavedali, da je potrebno za prodor ideje in organizacijske zametke v drugih dravah Evrope izolati ljudi v zibelki leninske ole. V olo so sprejemali le lane ilegalnih komunistinih partij z daljim partijskim staem, ljudi, ki so e imeli partijske funkcije in tiste, ki jim bi bila v prihodnosti namenjena vodilna vloga v partiji. Sluateljev je bilo od 400 do 450 letno. Razdeljeni so bili v skupine, in sicer po nacionalni pripadnosti. Jugoslovani so bili vkljueni v sektor A. Vodil ga je lan Komunistine ---------------*Vsebina povzeta iz razlinih knjig o razvoju in delovanju Komunistine partije Jugoslavije in Komunistine partije Slovenije; Ivan Maek-Matija: Spomini, 1981.
Zbornik 2
Stran 46
UZD-SD
partije Jugoslavije, po poklicu profesor matematike. Direktorica ole je bila prekaljena lanica sovjetske komunistine partije. V sektorju A se je olalo priblino estnajst Jugoslovanov ter est ali sedem Jugoslovank. Nekatere tovariice (Z. K.) so bile sprejete v olo ele po posredovanju, ker niso izhajale iz proletarskih vrst. Preteni del programa je bil posveen tudiju marksizma in leninizma. Velik poudarek sta imela tudi zgodovina komunistine partije in zgodovina kominterne. Prav tako so posluali tudi predavanja o zgodovini mednarodnega delavskega gibanja ter o jugoslovanskem delavskem gibanju. V jugoslovanskem sektorju je o tem govoril Edvard Kardelj, poleg njega pa e Filip Filipovi-Bokovi in Rade Vujovi-Voja. Tudi Tito je imel vekrat predavanja, na katerih je udeleence seznanjal z razmerami v jugoslovanski partiji. Leta 1935 je postal kandidat izvrnega komiteja internacionale, kjer je bil odgovoren za balkanske partije. Uni program je bil zelo nabit, zgoen. Veino predavanj je potekalo v ruini, jugoslovanski predavatelji pa so predavali v srbohrvaini. Vsa literatura, obvezna in dodatna, je prav tako bila v ruini. Veina udeleencev ni uspela predelati niti minimalnega programa. Med dveletnim olanjem so lani obiskovali e tri posebne teaje. Enemu od teh bi lahko rekli praktine vojake vaje za delo na terenu. Te vaje so bile v razlinih kasarnah v Podmoskovlju in so trajale mesec dni. Vsebina je bila iz vojakih ved s posebnim poudarkom na organiziranju in delovanju gverilskega bojevanja. Imeli so tudi praktine vaje na terenu. Na drugem teaju so spoznavali delovanje ifrantske slube, uporabljanje ifer in deifriranje. Tretji teaj pa je bil namenjen ilegalnemu tisku in organiziranju propagande med ljudmi v mestih in vaseh.
SKRITA VLOGA KPS PRI RAZVOJU IN DELOVANJU OF V SLOVENIJI*

Vrhovni plenum OF-SNOO je novembra 1941 sprejel prvi zapisani program Osvobodilne fronte, prvih sedem temeljnih tok; tem je januarja 1942 dodal e dve. Revolucionarni program OF je bil naslednji: 1. Proti okupatorju je treba zaeti neizprosno akcijo. (Temeljni nauk KP - z revolucijo, op. A. .) ------------------*B. Boi: Oris zgodovine Slovencev, Ljubljana 1980.
Zbornik 2
Stran 47
UZD-SD

2. Ta akcija je izhodie za zdruitev vseh Slovencev. 3. OF je na staliu naravne in usodne skupnosti jugoslovanskih narodov, zato ne priznava razkosanja Jugoslavije in deluje z vsemi silami za slogo in enotnost jugoslovanskih narodov pod vodstvom velikega ruskega naroda na temelju pravic slehernega naroda do samoodlobe. (Ljudje so e vedeli za strahote revolucije - komunizma, znano pa jim je bilo tudi, kakne so pravice do samoodlobe v SZ, op. A. .) 4. Z osvobodilno akcijo in aktiviranjem slovenskih mnoic preoblikuje OF slovenski narodni znaaj. Slovenske ljudske mnoice, ki se borijo za svoje narodne in loveke pravice, ustvarjajo nov lik aktivnega slovenstva. 5. Vse skupine, ki sodelujejo v OF, so se obvezale, da bodo lojalne v medsebojnih odnosih. 6. Po osvoboditvi prevzame OF na slovenskem ozemlju v celoti oblast slovenskega naroda. 7. Po narodni osvoboditvi uvede OF dosledno ljudsko demokracijo. Vsa vpraanja, ki presegajo okvir narodne osvoboditve, se bodo reevala dosledno na ljudsko demokratien nain. 8. V skladu s slovesnimi izjavami Churchilla, Roosevelta in Stalina bo po svoji osvoboditvi o notranji ureditvi zdruene Slovenije in o zunanjih odnosih odloal slovenski narod sam. OF bo to elementarno pravico slovenskega naroda uveljavljala in branila z vsemi sredstvi. 9. Narodna vojska na slovenskem ozemlju raste iz slovenskih narodnoosvobodilnih partizanskih et in narodne zaite, v katero so poklicani vsi zavedni Slovenci. V programu OF je bila strnjena vsebina naega narodnoosvobodilnega boja. Slovenski narod se je boril za zedinjeno Slovenijo, ki jo je zahtevalo e revolucionarno leto 1848. V programu ni bila nikjer omenjena ne Komunistina partija Slovenije ne njena vodilna vloga v OF, eprav je bila konec leta 1941 ta vloga e znana. Pozimi 1942 - 1943 sta centralni komite KPS in izvrni odbor OF temeljito prouila razvoj osvobodilnega gibanja. Ugotovila sta, da se posvea premalo pozornosti goim politinim vpraanjem in vzgoji aktivistov na terenu. Zato so februarja 1943 sprejeli tako imenovano Dolomitsko izjavo. Ustanovne skupine v izvrnem odboru OF (komunistina partija, slovenski sokoli, kranski socialisti) so bile z izjavo soglasne v naslednjem:
Zbornik 2
Stran 48
UZD-SD
1. OF je enotna vse ljudska politina in nacionalna organizacija slovenskega naroda, katero vodi izvrni odbor. 2. Vodilna vloga v slovenskem osvobodilnem gibanju pripada KPS. Zato se Komunistina partija Slovenije iri in razvija na vsem slovenskem ozemlju. Druge ustanovne skupine OF pa ne organizirajo samostojnih strank ali politinih organizacij. (To je pomenilo izdajo slovenskih interesov za pluralistino demokracijo po vojni, op. A. .) 3. Slovensko sokolstvo ne bo organiziralo svojih politinih aktivistov. 4. Kransko socialistina skupina ostane v OF kot izraz prehajanja slovenskih katolikih mnoic na napredne, nacionalne in drubene pozicije... Zaradi tega kransko socialistina skupina ne organizira in ne bo organizirala lastne politine organizacije... 5. Kader aktivistov OF vodi izvrni odbor OF kot celota in uvede se enotna vzgoja za aktiviste po smernicah izvrnega odbora OF (v bistvu KPS in KPJ). ANTON ITNIK
Zbornik 2
Stran 49
UZD-SD

NAMESTO UVODA
DELOVANJE KPS IN OF NA GROSUPLJEM*

Zgodnjo zasidranost OF na Grosupljem je omogoilo dejstvo, da je R.P. takoj po razpadu stare Jugoslavije vzpostavil zvezo s centralnim komitejem KPS. V skladu s smernicami, ki jih je dobil, je pospeeno nadaljeval s politino dejavnostjo na Grosupljem in v okolici e pred formalno ustanovitvijo OF. Tako je bil lahko pod njegovim vodstvom e v prvi polovici maja 1941 v gozdu za tovarno Motvoz in platno sestanek simpatizerjev KP, ki se je konal s sklepom o irjenju mree zaupnikov KP za organiziranje OF. Centralni komite KPS je na Grosuplje kmalu poslal svojega intruktorja Dolfeta Jakhla. Ta je konec junija 1941 ustanovil partijsko organizacijo in okroni komite KPS Grosuplje. Njegovi prvi lani so bili: sekretar Dolfe Jakhl in lani: Radko Poli, Ivan Kova, Janko Rode in Ludvik Stari. Okroni komite je odslej vodil vse priprave za oblikovanje terenskih in rajonskih odborov OF preko lanov KPS, zadolenih za grosupeljsko in stiko obmoje. Ko so dozoreli pogoji, so 14. septembra 1941 ustanovili na Kravjeku pri Muljavi okroni odbor OF Stina, 28. septembra v Rani pa okroni odbor OF Grosuplje. Tako so bili podani pogoji za ilegalno delovanje KPS na tem podroju in s tem so biti podani tudi pogoji za pripravo na revolucijo. Tovarna Motvoz in platno z revolucionarnim delavstvom, elezniko vozlie Grosuplje in ostale ugodne cestne povezave so dajale ugodno podlago za razmah revolucionarnih idej na tem podroju. V tovarni so pozimi 1941/42 razmnoevali asopis Slovenski poroevalec, besedilo zanj pa je prihajalo iz Ljubljane. . Med temi pripravami so Italijani 28. oktobra 1941 aretirali in zaprl,i sekretarja okronega komiteja D.J. ter lana komiteja R.P. in J.R.Vendar ------------------*Vir: Pomniki NOB v obini Grosuplje, Grosuplje 1987.
Zbornik 2
Stran 50
UZD-SD

so ti v noi z 28. na 29. oktober pobegnili iz zapora in odhiteli na zbiralie prvih grosupeljskih partizanov v gozdu pod vasjo Pleivica. Dolfe Jakhl je ivel v Zalogu pri Ljubljani, tudiral na filozofski fakulteti in bil lan KPS. V prvi polovici leta 1941 gaje centralni komite KPS poslal na Grosuplje kot svojega intruktorja, da bi organiziral partijske celice, nato pa e okroni komite, katerega sekretar je postal e konec junija 1941. Po navodilih centralnega komiteja KPS je pristopil k oblikovanju Grosupeljske ete. Usodno za grosupeljsko obmoje je bilo tudi, da je tu deloval Stojan uligoj, ki se je rodil v Spodnjem Kalju, druina pa se je preselila na Grosuplje. Postal je lan SKOJ-a, to je mladinske organizacije komunistine partije. Kmalu je postal sekretar okronega komiteja SKOJ Grosuplje, oktobra 1942 pa tudi lan okronega odbora OF. S prihodom Dolfeta Jakhla in z izvolitvijo Stojana uligoja za sekretarja okronega komiteja SKOJ Grosuplje se je zaelo organizirano tajno revolucionarno delovanje KPS preko njihovih odborov OF skoraj na celotnem podroju bive obine Grosuplje. Rezultati tega revolucionarnega boja, ki je bil v bistvu boj za oblast in materialne dobrine, so v teh treh obinah, al, zahtevali mnogo preve rtev. Ljudje so se upirali revolucionarnim idejam, ker so vedeli, kaj sta revolucija in komunistina oblast napravili v Rusiji oz. Sovjetski zvezi. S prvinskim nagonom za ohranitev svojih ognji, druin, premoenja in verskega preprianja so se masovno odvrnili od revolucionarnih idej, ki so se skrivale pod razglasom OF. Vse te ideje in naloge so prihajale iz Zadobrove in Zaloga v Ljubljani. O tem priajo spominske ploe rtvam v obinah Grosuplje, Ivanna Gorica in Dobrepolje in tudi drugod po Sloveniji. al smo ele ve kot petdeset let po vojni dobili tisto, kar bi moralo pri nas nastopiti e takoj po vojni, to je demokratini pluralizem, vestrankarski sistem, demokracijo in varovanje lovekovih pravic. ANTON ITNIK
Zbornik 2
Stran 51
UZD-SD
FRANCE NUI: STRUGE ZAMOLANI ZLOINI

loveku je doloeno enkrat umreti, nato pa pride sodba (Heb 9,27)
UVOD H KNJIGI
Knjiga, ki je sedaj pred vami, spotovani bralci, e posebej sorodniki, prijatelji in znanci po komunistini roki pomorjenih in padlih Struancev med II. svetovno vojno ter po njej, je izdelana v njihov spomin, sedaj iveim rodovom pa v opomin, da se kaj takega ne zgodi nikdar ve. Njihove kosti skupaj z drugimi proti komunisti polnijo kraka brezna Koevskega Roga, hrastnike opuene rudnike jame in zemeljske razpoke, teharske doline in jezero s cinkarnikimi odplakami, pokopalie v Hrovai z rtvami Jelendola, iglovico in druga moria po Sloveniji. Tako je knjiga, poleg spominskih obeleij na raznih moriih in na pokopaliu pri cerkvi v Strugah, dodaten spomin na fante, moe in dekleta, ki so bili neko nai farani, delovni in poteni, ter so iveli ali vsaj poskuali iveti po desetih bojih zapovedih, danih Mojzesu na gori Sinaj. Danes, po 50-ih in ve letih od njihove muenike smrti je njihovih sodobnikov le e malo ivih. as opravlja svoje delo pozabe, zato je bilo potrebno zbrati imve zgodovinskih podatkov skupaj s spominskim delom, fotografijami rtev komunizma iz struke fare, da se za nas in nae zanamce ohrani spomin na ljudi, ki jih e dolgo ni ve, in na razmere, v katerih so iveli ter na kraju umrli za Boga, narod in domovino. V knjigi navedene rtve komunizma naj svetijo kot svetilniki ladjam sedanji in bodoim generacijam, da nadaljujejo njihovo vzvieno poslanstvo boja za resnico in dobro proti lai in zlu.
Zbornik 2
Stran 52
UZD-SD

Komunizem kot uzakonjeno nasilje je sicer propadel, ostali pa sta njegova miselnost in filozofija, ki lahko pripeljeta slovensko drubo v moralni in duhovni razkroj, saj se e naprej ruijo kranski temelji drube. Padec tisoletnih stebrov slovenskega naroda, ki so jih neko postavili nai kranski predniki, bi pomenil narodovo izginotje z zemljevida Evrope v morje tuje rodnosti, brezverstva in brezimnosti. S tem bi bil po drugi, nenasilni poti doseen cilj mednarodnega komunizma, ki je tudi na Slovenskem hotel ustvariti svojo orwelovsko drubo pod vodstvom Velikega brata z ljudmi kot golimi tevilkami, sunji. Tem norim idejam proletarskega internacionalizma so se uprli tudi Struanci ter za ideale resnice, potenja in svobode, vere, ljubezni do naroda in domovine rtvovali svoja ivljenja. Prihaja sodba, loveka, z vsemi slabostmi, in boja, poslednja, dokonna in pravina. e je as, da slovenski Kajn odgovori, kje je njegov brat Abel, ki ga je umoril, kam ga je zakopal, zagal, utopil, v katerem breznu trohnijo njegove kosti. e je as, da prizna greh uboja, se pokesa, ga obaluje in popravi krivice, kakor ui katolika Cerkev, da ne bo z ne odpuenim grehom bratomora stopil pred poslednjo sodbo najvijega Sodnika. Namen te knjige je v krajem zgodovinskem prerezu asa 1941-1945 in dogodkov tega obdobja v struki fari osvetliti del ivljenja ljudi, ki jih je komunizem e takoj v zaetku skual razdvojiti na medsebojno nasprotna dela, ki bi se unievala v bratomorni vojni vse do njegove konne zmage. V prvih dveh letih vojne 1941 in 1942 komunisti niso imeli nobenega uspeha. Miljeni so komunisti od drugod, ker domaih e ni bilo, treba jih je bilo ele ustvariti in organizirati. To se je zgodilo po italijanski kapitulaciji in padcu Turjaka septembra 1943. V tem asu razen starega Heglerja ni bil umorjen noben domain iz ideolokih, razrednih ali narodnoosvobodilnih (revolucionarnih) razlogov. Nobenega tudi niso zmerjali z izdajalcem, da bi ga lahko umorili kot sovranika OF. Ljudje v strukih vaseh so bili preteno mali kmetje. Nekaj je bilo obrtnikov, prevoznikov, gostilniarjev in trgovcev, od intelektualcev pa le tri uiteljice, dva uitelja ter dva duhovnika in nekaj tudentov. Nihe od njih ni vidno izstopa) iz povpreja revine in prizadevanja za vsakdanji kruh v potu svojega obraza. ele v jeseni 1943 je partiji uspelo tudi v Strugah razdvojiti ljudi na manjinsko komunistino in veinsko proti komunistino stran, kar je povzroilo kri in solze pri veini ljudi. Partija si je nasilno prisvojila oblast. Zavedala se je, da v demokraciji tega ne more, pa naj med vojno e toliko pobija
Zbornik 2
Stran 53
UZD-SD

svoje nasprotnike. Svoj nasilni reim je morala zadrati tudi po konani vojni s predhodnim mnoinim pobojem svojih dejanskih in monih nasprotnikov, da si je prilastila e njihovo premoenje. Brezobzirnost in krvolonost KPS je bila v skladu s ebinskimi sklepi iz leta 1937, v katerih je bilo povzetih 21 Leninovih tez, da se edino z umori idejnih nasprotnikov in zaplembo njihovega premoenja lahko pride na oblast. Pri tem je KP ljudem nasula peska v oi, da se bori za svobodo slovenskega naroda proti okupatorju. Kakna je bila ta svoboda, je dolga desetletja po vojni dokazovala s svojo diktaturo, dokler ni v zadnjem desetletju propadla. Zakaj ni e leta 1945 nastopilo leto 1990, leto resnine svobode in demokracije? V mnoinih pobojih po vojni je komunistina oblast v mesecih maj, junij in julij pomorila na raznih moriih po Sloveniji, najve pa v Teharju, Lakem in Hrastniku ter Koevskem Rogu, 78 strukih fantov in mo ter eno dekle od skupnega tevila 116 vseh rtev komunizma. Zadnjega so umorili z zlorabo sodia (montiran proces) leta 1948 Alojzija Tekavca. Med vojno padli ali pobiti Struanci veinoma poivajo v miru v znanih grobovih in grobiih (Hrovaa, iglovica, Velike Lae), za ostalih 78 se pa ne ve tono, kam so jih morilci pometali. Sorodnikom rtev so vzeli pravico do groba, da jih ne bi mogli javno astiti s priiganjem sve in cvetjem. Pravica do groba (ius sepulcrum) svojih najblijih z javnim spominom nanje je stara lovekova naravna in boja pravica. Prvi javni spomin na umrle se je v Strugah uresniil ele po propadu ` komunistinega reima, in sicer 18. 4. 1993 z odkritjem in blagoslovitvijo spominskih plo z njihovimi imeni. Za veino rtev je bil to prvi kranski pogreb, eprav simbolien, z darovanjem pogrebne sv. mae v farni cerkvi sv. Avgutina, v kateri je bila veina njih krena in so vanjo hodili k slubi boji posluat bojo besedo. Ob 50-letnici konca druge svetovne vojne maja 1995 so zmagovalci s svojimi rdeimi, z zvezdo (peterokrako) okinanimi prapori buno proslavljali svoj krvavi prihod na oblast ter v govorancah alili proti komunistino stran slovenskega naroda, zlasti slovenske domobrance, ki so jih veinoma pomorili, preiveli nasprotniki komunizma so pa morali zapustiti svojo rodno grudo in emigrirati v tujino, da so si reili gola ivljenja. S takno politiko komunistov oz. sedaj njihovih naslednikov ne more priti do sprave v slovenskem narodu. Proti komunistina stran se je 50-letnice konca II. svetovne vojne v Evropi spominjala s komemoracijami ob mnoinih moriih pomorjenih Slovencev povsod po Sloveniji, s spominskimi
Zbornik 2
Stran 54
UZD-SD

maami za pomorjene, ob farnih spominskih ploah z alnimi govori, s cvetjem, sveami in kulturnimi programi. V Strugah je bila ta slovesnost v nedeljo 4. 6. 1995 z govorom g. Edvarda Pogorelca. Spominska knjiga z imeni in fotografijami rtev komunizma iz struke fare naj bo na vidnem mestu pri vsaki druini, ki je izgubila kaknega sorodnika. Kot rtve brezbonega komunizma ne smejo biti nikoli pozabljeni. Spominjati se jih mora vsaka nova generacija ljudi. Desetletja prisilnega molka o njih so bila dovolj dolga doba, da se jih sedaj in v naprej javno spominjamo, saj so umrli za Boga, narod in domovino. V imenu izdajatelja knjige spominskega odbora Struge se zahvaljujem vsem, ki so kakor koli pomagali za njeno izdajo z zbiranjem gradiva, zlasti pa se zahvaljujem g. Joetu Puglju, ki je zbral in uredil e njen posebni del s podatki in fotografijami rtev, g. Janezu Dernulcu Pakemu, sedaj v Angliji, ki je prispeval dragocene podatke o zaetku revolucije v Strugah, Nacetu Krimanu iz Podtabora, sedaj v Kanadi, nekdanjemu pevovodju cerkvenega pevskega zbora v Strugah, ki je prispeval tudi svoj dopis o dogodkih. Zahvala velja tudi Fani Kriman za njeno videnje dogodkov v stari duhovniji in pozneje upniji Struge ter bratoma Antonu in Milanu Boiu za prikaz razmer, v katerih se je reilo smrti nekaj strukih domobrancev iz Vetrinja. Najveja zahvala pa gre sorodnikom rtev, da jim je kljub terorju po vojni uspelo ohraniti fotografije rtev, objavljene v knjigi. Zahvala velja tudi tiskarju.
USTANOVITEV KOMUNISTINE PARTIJE SLOVENIJE IN NJEN VZPON VSE DO NAPADA NA JUGOSLAVIJO 6. 4. 1941 TER V PRVEM VOJNEM LETU
Komunistina partija Slovenije je bila ustanovljena pod vodstvom Edvarda Kardelja dne 18. 4. 1937 na ebinah nad Zagorjem. Za glavnega sekretarja je bil imenovan Leskovek - Luka, za organizacijskega sekretarja pa Tone Tomi. Septembra 1939 je KPS sklicala sestanek v Celju za pristae ljudske fronte, ki se je organizirala povsod po Evropi, razen v dravah, ki sta jih obvladovala Hitler in Mussolini. KPS je bila vse do sklenitve pakta med Nemijo in Sovjetsko zvezo kot leva stranka protifaistino usmerjena, potem pa je svojo politiko po naroilu kominterne iz Moskve spremenila v hvalisanje Hitlerja in Stalina ter napadanje francoskega in anglekega imperializma in plutokracije, ki naj bi bila kriva za vojno. Po napadu
Zbornik 2
Stran 55
UZD-SD

Nemije, Italije in Madarske na Jugoslavijo dne 6.4. 1941 in njenem propadu je KPS ustanovila Proti imperialistino fronto, ki se je spremenila v Osvobodilno fronto slovenskega naroda ele po 22. 6. 1941, ko je Nemija napadla Sovjetsko zvezo in je kominterna pozvala na boj proti faizmu vse okupirane narode. Komunisti so zaslutili, da je prila njihova ura za prevzem oblasti na nenadzorovanem delu Ljubljanske pokrajine, v sami Ljubljani pa za ilegalno delo. Ustanovili so celo mreo svojih terenskih odborov OF, preverjene komuniste in skojevce pa organizirali v likvidatorske trojke, ki so po nalogu vodstva OF na podlagi seznamov prieli moriti zavedne, potene in vplivne Slovence, zlasti v Ljubljani. Likvidatorji so bili znani pod nazivom VOS oziroma vosovci, kar je kratica za Varnostno obveevalno slubo, direktno podrejeno Kidriu in njegovi eni Zdenki krvavi Marjeti. Vosovski likvidatorji so e do konca leta 1941 umorili okrog 100 Slovencev, ne da bi poila ena sama puka proti OF. Hoteli so odstraniti vse ugledne Slovence, ki se niso hoteli pridruiti komunistom, kot potencialne nasprotnike v nartovani revoluciji. S poboji in pokoli celih druin so nadaljevali tudi v letu 1942 ob molku italijanskih okupatorjev, ki so jih pustili pri miru. Posamezne partizanske skupine so v poletju in jeseni 1941 kriarile po Ljubljanski pokrajini, tudi v struki, ivanko-stiki in grosupeljski dolini. Italijanov niso napadli, razen karabinjerske postaje na Turjaku. Nastopila je huda zima 1941/1942. Sneg je zapadel e oktobra in ni skopnel vse do pomladi 1942. Partizani so se ez zimo umaknili s terena, se skrivali doma in v Ljubljani, nekaj se jih je zakamufliralo v gozdnih taboriih Krima in Mokrca. Takrat je nastal tudi dokonen razkol med Mihajlovievimi etniki (kraljevo vojsko) in komunistinimi partizani (Titovo vojsko) tako na obmoju preostale Jugoslavije kot tudi na obmoju Slovenije. Krivda za ta razkol je na strani Tita, Kardelja, Kidria in drugih vodilnih komunistov, ki jim je bila prva naloga nasilno prevzeti oblast najprej nad oboroenim odporom proti okupatorju, potem pa e nad ljudmi. Po enem letu rdeega terorja v Ljubljanski pokrajini, ko so umorili e ve kot 1000 zavednih Slovencev in njihovih duhovnikov, se je ele rodil organiziran odpor proti temu nasilju v obliki etnikih oddelkov, pozneje pa vakih stra.
Zbornik 2
Stran 56
UZD-SD
PRAVI OBRAZ KOMUNISTINE PARTIJE Z MASKO OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA

Spomladi 1942 naj bi prilo do splone vstaje proti okupatorju. Do planiranega splonega upora proti Italijanom sicer ni prilo, je pa treba priznati, da je bilo konec aprila 1942 pod orojem samo v takratni Ljubljanski pokrajini okrog 2000 partizanov prostovoljcev, veinoma iz Ljubljane, Novega mesta ter drugih manjih trgov in naselij na Dolenjskem ter Notranjskem. S podeelja najdemo med partizani uitelje in uiteljice, vajence in pomonike, brezposlene, bajtarje in druge, ki so nasedli komunistini propagandi, da se je priela borba za novo delavskokmeko oblast brez izkorianja, kar so vsakodnevno vzklikali in prepevali v revolucionarnih pesmih, npr.: Nabrusimo kose, e klas dozoreva in etve bogate napoil je as, od uljev se naih pijavke redijo itd... Potenim borcem za svobodo, zlasti prostovoljcem iz mest in trgov, so se pridruili tudi delomrznei, kvartopirci, pijanci, zapravljivci, vlaugarji in tatovi, ki so komaj akali, da bi likvidirali premoneje in verne ljudi ter se polastili njihovega premoenja, kar priznavajo celo komunistini pisci zgodovine NOB, le da ta pojav gledajo skozi marksistina oala o lumpenproletariatu. S tem objektivizirajo in ideoloko opraviujejo vse umore, rope in poige, ki so jih komunisti zagreili s pomojo takih ljudi. Ni bilo nobenih moralnih zadrkov ukazati in izvriti e tako gnusne umore, npr. matere 17 otrok z najmlajim, eno leto starim sinom v naroju, Franike Peek, ki jo je partizan ustrelil dne 1. 4. 1942 vprio moa in otrok (vas Svinsko - fara entrupert) ter visoko nosee ene uiteljice Ivanke Novak, roj. krabec v Sodraici, doma iz Hrovae pri Ribnici, samo zato, ker je bila verna in je zavraala komunizem. Pretresljivo je njeno pismo, napisano v zadnji noi pred smrtjo dne 3.6.1942 svojemu e nerojenemu otroku v osmem mesecu nosenosti. Sodraki komunisti brez vesti in morale so jo zadavili, e da ni vredna usa, in plitvo zagrebli v blinjem gozdu. Dne 4. 8. 1942 so jo nali in prekopali v posveeno zemljo. Na prsih pod obleko so odkrili na roko napisano pismo, ki je bilo v glavnem e itljivo, eprav je delno e strohnelo. Sestavljalci te knjiice smo sklenili, da ga ponatisnemo v veen spomin na muenko Ivanko, drugim pa v opomin, da se kaj takega med Slovenci nikdar ve ne zgodi. Umorili so jo kljub pronjam, naj jo pustijo pri ivljenju e toliko asa, da bo otrok priel na svet. Krvi eljni domai rablji so njeno pronjo klonili, ji potisnili kramp v roke,
Zbornik 2
Stran 57
UZD-SD

e nekaj ur in konec bo mojega ivljenja. O Bog, o ti alostna Mati, Mati moja, Ti ve, da umiram nedolna, kakor je umiral nedolen Tvoj Sin... O moj otrok, moj neni angel, kako rada bi videla poteze tvojega obraza, drobne bisere tvojega pogleda. Nikdar ne bom videla tvojega razcvetelega nasmeha, ki bi me z njim osreeval - o, moj otrok - moj neni cvet! Nikdar ne bom videla tvojih belih roic, nikdar jih ne bo stegnil, da mi vrne sladki objem. Nikdar te ne bom mogla pritisniti na svoje srce, eprav si tako blizu njega, nikdar, moj otrok! Tam nekje v objemu gozda bo najin dom, ki ga bo krasilo pomladno cvetje. Moja usta ti ne bodo mogla peti pesmi ob zibeli - in zibel tvoja bom jaz sama, eprav tako mrzla in otrdela - vejevje nad nama ti bo pelo in umelo ljubeo uspavanko. O, le mirno spi, moj otrok, saj si tako blizu mojega srca, ki te tako ljubi - vendar, eprav te ljubi, te iz objema smrti, ki tudi tebe aka, iztrgati ne more. Le mirno spi, saj ne sluti, kaj se ti pribliuje! Z menoj bo umiral - jaz v mislih s teboj. In tedaj, ko konec no teav in boja, bova skupaj prila k Bogu... Ko sem te prvi zautila... zaznala pod srcem tvoj nemir, sem e sanjala, kako te bom prvi ponesla v Bojo bliino, da te oblije krstna voda - oblila te bo kmalu moja kri - z ljubeo krvjo lastne matere bo kren... Gledala sem te, kako se Kristus pod podobo kruha prvi sklanja k tebi... Zaman! In vendar: moje telo bo kmalu daritveni ciborij... Ti, moj otrok, pa hostija v njem... Stvarnik sam bo vzel v ljubee roke hostijo tvojega bitja in ga poloil v svoje boansko Srce... Tam, moj otrok, te bom prvi zagledala, o moj neni angel; tam bom videla tvoj obraz; tam bo ti gledal svojo mater in prvi bo zaklical k meni: O, mama Glej, moj otrok, jutro se e blia. Prva zarja izza gora ga naznanja... za naju poslednje jutro trpljenja. Jutro bo zopet vstalo - pa brez trpljenja in solza... vstajalo pri Bogu... Le mirno spi, saj tvoja mati bdi nad tabo... Glej, rdea zarja e naznanja, da se prebuja dan... in poslednje zvezde ugaajo v njej... Ura v stolpu e naznanja jutro... ki naju bo peljalo na poslednjo pot... Saj ne bom sama... z menoj bo ti, moj otrok... in Marija - Kakor takrat s Sinom na Kalvarijo, bo la z nama... V poslednjih, zadnjih vzdihih stala bo pri nama... in ponesla naju bo v veno sreni dom. Nihe nama ne bo ve kalil te sree... saj bova potopljena v venega Boga... v veni Boji mir... ; Moj otrok, le spi... Marija je pri naju... Glej... prihajajo... prihajajo
Zbornik 2
Stran 58
UZD-SD

da si je izkopala plitev grob, ker za globlji izkop zaradi visoke nosenosti ni bila sposobna, jo zadavili in zakopali kot poginulega psa. Bila je vzorna ena, ki je z ljubeznijo opravljala svoj uiteljski poklic. Stari otrok so jo spotovali. Brezbonim komunistom je bila njena globoka vernost, poninost, marljivost in pripravljenost pomagati ljudem v stiskah, trn v peti. Iz tega in drugih primerov pobojev se vidi, da so partizansko vojsko obvladovali slovenski boljeviki. Verni borci niso smeli javno izkazovati svoje vernosti. Takih dejanj moralno izprijenih borcev za svobodo, prepojenih z boljevistino ideologijo, je bilo v letu 1942 e dosti.
GOVOR PREDSEDNIKA KS STRUGE JANEZA KRALJA OB BLAGOSLOVITVI IN ODKRITJU SPOMENIKA RTVAM REVOLUCIJE DNE 18. 4. 1993 V STRUGAH
Danes, skoraj 48 let po koncu druge svetovne vojne, tudi v upniji Struge z odkritjem spomenika zamolanim medvojnim in povojnim rtvam komunistinega nasilja svojci pobitih vsaj delno izpolnjujemo svoj dolg, ki ga dolgujemo tako velikemu tevilu ljudi tega kraja, naim bratom in sestram, oetom in sinovom, rodnemu kraju in slovenskemu narodu. Danes so se nam sanje dosanjale, elje uresniile v dejanju. Na te granitne ploe smo dali vklesati imena 113 pobitih ljudi nae fare, o katerih se ve kot 46 let po drugi svetovni moriji ni smelo govoriti, 33 rtev je padlo med vojno, 80 domobrancev pa je bilo pomorjenih e po vojni. Usoda je hotela, da so ivele te rtve v prelomnem asu svetovne zgodovine, ko je KP pod krinko upora proti okupatorju zaela uresnievati svojo idejo revolucije. Po Sloveniji so padle prve, povsem nedolne rtve, ki so bile krive samo tega, da niso sprejele te ideje in so zavraale lano ideologijo komunizma kot monega novega drubenega sistema. Tudi velika veina ljudi nae doline ni verjela obljubam agitatorjev o bodoem paradiu v komunizmu in neloginosti njihovih idej, ker preprosta, zdrava kmeka pamet ni in ni mogla doumeti, kako se bo ta opevana enakopravnost v brezdelju mogla uresniiti. Verjeli so v resninost gesla: Moli in delaj. Niti malo od tega ni bilo v njihovih besedah. Da bi ohranili in branili svoj dom in vero, so bili prisiljeni sprejeti oroje in stopiti v vrste legionarjev, pozneje e tevilneje
Zbornik 2
Stran 59
UZD-SD

v slovenske domobrance. Oboroen boj je neizprosno terjal tudi rtve. Zarosile so se vedno nove oi. Za sedem naih fantov se je s padcem Turjaka, po predaji v roke partizanom, tragino konalo njihovo ivljenje. Najvejo tragedijo vseh asov pa je doivela naa fara po angleki izroitvi slovenske vojske Titovim partizanom maja 1945. leta, kateri je sledil zloinski poboj. Komunistini Kajn je dvignil svojo oboroeno roko nad svojega neoboroenega brata Abela v podobi slovenskega domobranca. Ko je svet slavil zmago in se veselil svobode, so e po konani vojni padle najtevilneje rtve naega kraja. Srca so jim izkrvavela na teharskih moriih, glas jim je za vedno umolknil v breznih Koevskega Roga. To je bilo alostno obdobje nae zgodovine, ko brat ni bil bratu brat, lovek loveku lovek, ampak lovek loveku zver, pijana krvi. Preeren je tudi za ta as vzkliknil: Slovenec e mori Slovenca brata, kako strana slepota je loveka. Zopet so tekle solze, toda naa boleina in solze niso mogle ve obuditi in poklicati nam najdrajih v ivljenje. Nad nao dolino je legla strana mora. Mnoga ivljenja otrok in ena so tako ostala vse ivljenje zaznamovana z boleino v srcu. Za tako majhen kraj, kot so Struge, je predstavljala izguba toliko ljudi vsestransko in nenadomestljivo izgubo. Do dananjih dni se je posledino zmanjalo prebivalstvo skoraj za polovico. Obutili smo, da smo drugorazredni dravljani, zapostavljeni in odrinjeni na rob drube. Ko sedaj z boleimi spomini in tekih src stojimo pred tem spomenikom naih najdrajih, smo dolni priznati: Bili ste in ostali boste v naih srcih. Hvala vam za ljubezen, ki ste nam jo izkazali z darovanjem svojih ivljenj.
Zbornik 2
Stran 60
UZD-SD
FRANCE NUI: SODNI UMOR POSLEDNJEGA DOMOBRANCA

UVOD Vsaka organizirana drava, najsi bo diktatura ali demokracija, zaradi varstva svojega reda izvaja tudi prisilo nad dravljani oziroma ljudmi, ki bivajo na njenem teritoriju in se kakor koli pregreijo zoper njen ve ali manj pravien ali pa tudi krivien pravni red, doloen s strani partije ali posameznih diktatorjev ali pa demokratino izvoljenega parlamenta na svobodnih volitvah. V vseh primerih gre za pravni red, sankcioniran od drave. Tako je e od pamti veka, je v tem asu in bo, dokler bo obstajal loveki rod. Ob naslovu knjiice Sodni umor poslednjega domobranca se nehote vsiljuje iz literature znani sinonim poslednji Mohikanec kot zadnji predstavnik neke izginjajoe loveke rase (npr. zadnji Aztek v Latinski Ameriki v srednjem veku). Kaj je to sodni umor za razliko od navadnega umora, ki ga lahko zagrei kdor koli na tem svetu, e nima moralnih zadrkov in zavor v svoji osebnosti in ne spotuje boje zapovedi Ne ubijaj. Navadni umor sedaj sankcionira drava Slovenija v Kazenskem zakoniku Republike Slovenije. Tudi komunistina drava Jugoslavija, nazadnje imenovana SFRJ, je sankcionirala umore, za njo pa posamezne republike in dve avtonomni pokrajini v njenem sestavu. Tako je bilo tudi v asu sojenja Tekavcu in soobtoencu, ko so bile kazni izreene na podlagi revolucionarnih zakonov, ki jih je po doloeni proceduri uveljavila komunistina oblast. Ost dravne represije je bila uperjena proti sovranikom ljudstva, premonejim Ljudem, da so jim lahko zaplenili premoenje in si utrjevali oblast tudi po materialni plati. Takne sodbe so lahko bile tudi legalne
Zbornik 2
Stran 61
UZD-SD

ali zakonite, niso pa bile legitimne, ker jih niso izrekali legitimni sodniki izvoljeni iz ljudstva, temve postavljeni po partijski volji. Sodie, ki je sodilo Tekavcu in ostalim, pa tudi druga sodia v Sloveniji, je bilo sicer legalno v pravnoformalnem smislu, ni pa bilo legitimno. Izreene kazni bi lahko bile zakonite, e bi se sodie dralo vsaj takrat veljavnih predpisov. V nobenem primeru ne bi moglo Tekavcu izrei smrtne kazni. Ker je pogazilo tudi takrat veljavne revolucionarne zakone, je povsem na mestu opredelitev izreene in izvrene kazni kot sodni umor. Sodba je bila ne samo nelegitimna, temve je bila tudi nelegalna. Odloitve sodia prav tako ni mogoe spraviti v okvir pojma sodna zmota, ker je lo za namerno sodno odloitev o izreku kazni na podlagi priznanja nekih namiljenih dejstev s strani obtoencev. Izvritev kazni, izreene v nezakrivljeni sodni zmoti, je zakonita, eprav ni pravina. V tem primeru pa je bila zreirana v sodni proceduri po predhodni odloitvi partije na montiranem kazenskem procesu. lzvrevanje takih sodb v obdobju 19451953 je bil navadni dravni teror, posamino ali tudi skupinsko nadaljevanje pobojev iz poletnih mesecev leta 1945. Eden od njih je bil tudi poboj tisoe ljudi, tudi otrok, ensk in starcev, v jaku rudnika Huda jama v Lakem.
DRUGI KOEVSKI PROCES

Slovenskemu narodu so ve ali manj znani povojni politini procesi, ki jih je organizirala Komunistina partija Slovenije (KPS) preko svoje policije (OZNA, UDBA). Pri tem so imeli odloilno besedo lani politbiroja CK KPS in od njih odvisni mestni, rajonski ter okrajni komiteji KPS v Sloveniji. Procesi so potekali z velikim zastraevalnim pompom v vejih krajih Slovenije, najve pa jih je bilo v Ljubljani. Ko so se konali zoper neposredne politine nasprotnike, preivele domobrance, etnike, kriarje in druge, so se prieli zoper dachauce (Diehl-Oswaldov proces), skupino Pravde (Nagodetov proces), duhovnike, trgovce, tovarnarje, bankirje, obrtnike, kulturnike in druge. Potrebno je bilo uniiti celotno mono opozicijo na vseh podrojih javnega ivljenja, da so imeli partijski komiteji za svoje delovanje, to je utrjevanje diktature, proste roke. Borba proti opoziciji je potekala tudi kot razredni boj tako imenovanega proletariata zoper buroazijo za njegovo dokonno zmago ne samo v Sovjetski zvezi in Sloveniji, temve na celotni zemeljski obli. Pri tem so prepevali
Zbornik 2
Stran 62
UZD-SD

svojo internacionalno himno, da bo to njihov poslednji boj, potem pa bo nastal raj na zemlji. Procesi so se vrstili drug za drugim vse od leta 1945 pa tja do leta 1953, nazadnje zoper kmete (kulaki procesi), ki niso hoteli stopiti v kmeke delovne zadruge (kolhoze). V prvih mesecih nasilnega prevzema oblasti brez svobodnih volitev sodnih procesov e ni bilo, temve so komunisti tajno izvajali mnoine poboje brez ugotavljanja osebne krivde umorjenih kar v stotinah in celo tisoih dnevno, odvisno od zmogljivosti njihove unievalne mainerije, dovoza ljudi na moria, kolikor toliko skrita oem, s tovornjaki in vlaki (v Koevje) in menjave (tudi od popitega ganja) utrujenih morilcev s spoitimi. Kako lahkotno in hkrati cinino je potekalo pozneje sojenje trgovcem pa tudi drugim, kae primer trgovca Malavaia iz Vrhnike. Ozna ga predhodno niti aretirala ni. Prejel je sodno vabilo po poti in v dobri veri, da ni niesar zagreil, med vojno pa celo s prehrano in tekstilom pomagal partizanskim druinam, sedel na dvokolo in se odpeljal na sodie v Ljubljano. Kolo je prislonil k zidu in stopil v zgradbo v razpravno dvorano kot svobodnjak. Po nekajurni obravnavi je bil obsojen na smrt in dvorano je zapustil v spremstvu milinikov kot smrtnjak. Dvokolo, na katerega ni nikoli ve sedel, ga je akalo e nekaj dni pred sodiem. Vrhovno sodie je njegovo pritobo zoper sodbo zavrnilo. ez nekaj dni je e bil odpeljan na strelie ob Dolenjski cesti in ustreljen. Komunistini sodniki, preteno laiki, sem in tja pa tudi kaken pravnik, so smrtne in dolgoletne zaporne kazni izrekali v imenu ljudstva kot po tekoem traku. Katero ljudstvo je bilo to, e do danes ni nihe natanno analiziral. Za demokratine reime, v katerih volijo sodnike na svobodnih in tajnih volitvah izvoljeni poslanci v parlamentu, je jasno, da sodnike postavlja ljudstvo. Kdo je torej postavil sodnike v Sloveniji po koncu II. svetovne vojne in propadu okupatorja? Nova oblast je vzpostavila svoj diktatorski reim pod formo diktature proletariata. Nastal je komunistini reim, ki ni priznaval svobode govora, tiska, zborovanja ter ostalih lovekovih pravic in svoboin, zlasti demokratinih svoboin pri formiranju zakonodajne, izvrne in sodne oblasti. Tako sodniki niso imeli nobene legitimitete soditi v imenu ljudstva: To ljudstvo, v igar imenu so izrekali sodbe, so bili le lani in simpatizerji partije, ki je izvrevala represivno oblast preko svoje organizirane policije Ozne in pozneje Udbe. Ljudstvo je bilo le komunistino - partijsko ljudstvo, ki je odloalo o ivljenju in smrti dravljanov, kar po temeljnih demokratinih naelih ni nobeno ljudstvo. Sodbe bi se morale izrekati v imenu partije, da ne bi zavajali ljudi. Sam generalni sekretar KPJ Josip Broz je
Zbornik 2
Stran 63
UZD-SD

v znanem bombakem procesu v stari Jugoslaviji v Zagrebu zahteval, da mu sodi partijsko sodie, ker ne priznava buroaznega sodstva. Eden od principov sojenja je tudi naelo javnosti, sojenje ob navzonosti ljudstva. V komunistinem reimu se je na sojenju navzoe ljudstvo predhodno filtriralo glede na odnos do oblastnikov in do obtoencev. Do prvih je moralo biti razpoloeno prijateljsko, do drugih pa sovrano. Nasprotniki reima ter indiferentni niso imeli vstopa v sodne dvorane, katere je nadzorovala Ozna oz. Udba. Odigrati so morali vlogo doslej (po Marxovi teoriji) brezpravnih proletarcev ter vpiti: Smrt zloincem in izdajalcem, izkorievalcem, oderuhom itd., kakor so skoraj pred 2000 leti vpili Judje zoper Jezusa Kristusa pred Poncijem Pilatom v Jeruzalemu: Kriaj ga! Obiaj je bil, da so obravnavam prisostvovali tudi udbovci, ki niso zreirali taknega procesa. Ti so se e prej povezali s lani partije na sodiu, zlasti s predsednikom sodia in sodniki, da obtoence spoznajo za krive in jim izreejo stroge kazni. Javni toilec kot njihov lovek in lan partije jim ni bil zadostna garancija, da bo na obravnavah dosegel izrek nartovanih obsodb. Hkrati so bili pozorni na morebitne nove okoliine, ki bi jih izpovedali obtoeni ali prie, z novimi imeni ljudi, da jih aretirajo in zanejo nove preiskave s privolitvijo javnega toilca. Partija je potrebovala te procese za utrjevanje svoje diktature kot sestradan pes hrane. Sredstva prisile zoper kmete za njihov vstop v kmeke obdelovalne zadruge so bili tudi setveni plani in obvezne oddaje kmetijskih pridelkov in ivine. Oblast je hotela zlomiti njihovo samostojnost in si jih podrediti kakor delavce v podjetjih. V dobrepoljski dolini so bile proti kolektivizaciji in kolhozom cele vasi do zadnjega kmeta. Zaeli so jih lomiti z obveznimi oddajami pridelkov, nerealnimi setvenimi plani in drugimi oblikami pritiska. Zanje so bili kulaki, po Stalinovem besednjaku, ki jih je treba streti. Tako so iz vsake vasi zaprli enega ali dva kmeta ter jih v okrajnih zaporih Grosuplje pretepali in prisiljevali v podpis pristopa v zadrugo. Kmeta Antona Marolta iz Podgore, starega 60 let, so dne 12. 4. 1949 do smrti pretepli. Sorodniki niso smeli odpreti krste z njegovimi posmrtnimi ostanki. Kot vzrok smrti so navedli, da ga je zadela kap, esar pa nihe od vaanov ni verjel. Znana je izjava Martinovega oeta iz vasi Podgorica, ki je rekel, da lahko njegovo kmetijo vkljuijo v zadrugo samo preko njegovega trupla. Med vojno so mu ukradli tekega vola. Komunisti so zlasti pritiskali na Smolarjevega oeta Janeza, naj vstopi v zadrugo, ostali kmetje pa se bodo ravnali po njem. Seveda ni vstopil. Udbovci so
Zbornik 2
Stran 64
UZD-SD

zaprli tudi tacnarjevega oeta, ki je bil pred vojno dobrepoljsko-struki upan. Med vojno so ga Italijani internirali v taborie Gonars. Ker mu udbovci niso mogli niesar dokazati, so ga po nekaj tednih odpustili. Hoteli so ga pridobiti za svojega obveevalca, ker je kot predvojni upan dobro poznal obane. Z njim so imeli sestanke in razgovore v nonih urah, enkrat tu, drugi tam, na skritih krajih v gozdu. Grozili so mu, da ga bodo ponovno zaprli, e se ne bo javljal. Vasih so se tudi norevali iz njegovega strahu pred njimi, tako da so ga pustili dolgo akati ali pa jih sploh ni bilo. V Strugah so to poeli s Francem Bradaem, kmetom iz atea, ki je bil prej 18 mesecev zaprt zaradi pobeglega domobranca Ignaca Krimana, ker je s Koroke ilegalno obiskal njegovo her, takrat svoje dekle, in ga ni prijavil oblastem. Zaprli so tudi njegovi heri in ju obsodili na veletno prisilno delo z odvzemom prostosti, ki sta ga prestajali v KPD Brestanica Rajhenburg v gradu in na tamkajnjem posestvu, nekdaj last menihov trapistov. Ko so sodili generalu Leonu Rupniku, so zbobnali skupaj nekaj ljudi v Jaklievem domu in prebrali e sestavljeno zahtevo ljudstva, da se Rupnika obsodi na smrt, kot da gre za spontano resolucijo ljudstva. Komunisti so tudi na Koevskem potrebovali bolj odmeven politini sodni proces. Prilonost zanj se jim je ponudila spomladi 1948, tri leta po konani II. svetovni vojni. Imeli so svoj okraj Koevje, delavstvo, zlasti rudarje v Rudniku Koevje kot proletariat po Marxovi teoriji in organizirano kompartijo s komitejem in sekretarjem na elu. Partija je utrjevala svojo diktaturo e s sodnimi procesi. V Koevju so za grenega kozla nali in razglasili mladega fanta Alojzija Tekavca, doma iz Strug, bivega domobranca, in nekaj njegovih znancev. Partija je nenehno iskala nasprotnike, e da je razredni boj nain ivljenja delavskega razreda vse do konne zmage socializma kot prve faze komunizma, ko ne bo ve nasprotnikov in bo nastala brezrazredna druba. Druga, dokonna stopnja razvoja komunizma pa bo nastopila tedaj, ko bodo med ljudmi izginila vsa nasprotja, ki temeljijo na lastnini, in bo vsak prispeval drubi po svojih sposobnostih, dobrine pa si bo prisvajal po svojih potrebah. Takrat bo izumrla tudi drava, ker ne bo ve potrebna. Represivno politiko po vojni in zmagi komunizma je usmerjal politbiro CK KPS po svojih podronih komitejih, ki so mu morali poroati o stanju na terenu. V krajih, kjer se je pokazalo preve liberalizma v ivljenju ljudstva na enem ali drugem podroju, npr. v gospodarstvu, olstvu, kulturi in e kje, je moral lokalni komite partije zaostriti politiko, poiskati grene
Zbornik 2
Stran 65
UZD-SD

kozle in jih izroiti v postopek represivnim organom, kot so bili Udba in toilstva. Vasih je bilo potrebno politino napihniti tudi ale in navadne prekrke zoper javni red in mir v kazniva dejanja zoper ljudstvo in dravo, ki jih demokratini reimi sploh ne poznajo, pri nas pa je lahko dravljan izgubil ivljenje. O drugem koevskem procesu z glavno obravnavo, ki je trajala tri ure in pol, v ekovem domu dne 28.5.1948, na kateri je bil obsojen na smrt 19-letni fant Alojzij Tekavec, ostali tirje soobtoenci pa na skupaj 45 let odvzema prostosti s prisilnim delom, je malo znanega. Politini sodni proces, nekateri akterji so e ivi, je neupravieno utonil v pozabo. Naa dolnost je, da ga sedaj po propadu komunizma vrnemo v zavest sedanje generacije ljudi, ne le kot spomin na tedanje obsojence, temve tudi kot opomin, da se kaj takega ne zgodi nikdar ve. Oprostiti krivcem je mogoe, ne sme pa se pozabiti. Prvi koevski proces v mesecu oktobru 1943, ko je partija sodila slovenskim etnikom in drugim rodoljubom ter jih pomorila v Mozlju, je e zmeraj iv v zavesti ljudi, tudi novih generacij. Potrebno je spodbuditi in razvrednotiti e prevladujoo ideologijo partije v zadnjem desetletju 20. stoletja.
Zbornik 2
Stran 66
UZD-SD
POGLEDI NA VSEBINSKO PRAVNO PRAVILNOST DVEH AKTOV SNOO Z DNE 16. 9. 1941
esta sekcija: pravnikov odnos do (pol)pretekle zgodovine Podjetje in delo 6-7/1998/XXIV Lovro TURM Doktor pravnih znanosti Ustavno sodie Republike Slovenije Pitamic, izhajajo iz Kelsnove iste teorije prava, e na samem zaetku opozarja na njeno poglavitno pomanjkljivost. Posebno vpraanje, ki se ga loteva, je, kako doloiti pravno pravilno pravo (Pitamic, stran 12). Pavnik ugotavlja, da je za razreitev tega vpraanja treba upotevati tako pozitivno kot naravno pravo (Pavnik, stran 485). Pri iskanju pravno pravilnega prava gre za vpraanje med legalnostjo in legitimnostjo pravne norme, ki jo pravnik uporablja pri svojem delu. Nesporno je pravno nepravilno tisto pravo, ki ni v skladu z vijimi pravnimi normami. Toda ali je tiso pravo, ki je formalno v skladu z vijimi pravnimi normami, zato tudi vedno pravno pravilno? Odgovor na postavljeno vpraanje je pritrdilen samo, e je tako pravno legitimno in stvarno upravieno. Vzpon konstitucionalizma in iz njega izvirajoega ustavnega sodstva, ki odloa o skladnosti pravne norme z ustavo, prednje vpraanje polaga v roke ustavnih sodnikov, toda samega vpraanja s tem ne reuje. Dobronamerni nasvet, naj se ustavni sodniki pri svoji presoji strogo drijo besedila veljavne ustave, je neuporaben. Ustava vsebuje preve nedoloenih pravnih pojmov, da bi bilo to mogoe, in prav naloga ustavnosodne presoje je, da te pojme razloi in jih napolni z vsebino. Pri tem mora upotevati temeljno sporoilo ustave kot celote.
Zbornik 2
Stran 67
UZD-SD

Slovenija je v posttotalitarnem drubenem redu, v prehodnem obdobju med nekdanjim nedemokratinim drubenim sistemom, temeljeim na monopolni oblasti komunistine partije, in na novo vzpostavljajoim se sistemom ustavne demokracije. V ustavnopravnem pogledu je pomemben mejnik sprejem ustavnih listin v RS v 1991 letu. Preambula Ustave RS izhaja iz Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS dne 25. 6. 1991, ki v svoji preambuli ugotavlja, da nekdanja SFR) ni delovala kot pravno urejena drava in da so bile v njej hudo krene lovekove pravice. Ob upotevanju tega historinega dejstva in izhajajo iz svojega temeljnega poslanstva postavlja preambula ustave na prvo mesto svobodno demokratino ustavno ureditev, ki zagotavlja temeljne lovekove pravice in svoboine. V ospredje postavlja lovekovo dostojanstvo in njegovo duhovno, politino in gospodarsko svobodo. lovekove pravice in temeljne svoboine se uresniujejo neposredno na podlagi ustave. Izhodie za temeljno ureditev svobodne demokratine drube je pojmovanje, da ima lovek svojo lastno vrednost in da sta svoboda in enakost trajni temeljni vrednoti dravne enotnosti. Zato je temeljna ustavna ureditev tista, ki je povezana z vrednotami. Je nasprotje totalitarne drave, ki kot izkljuna oblast monopolne politine elite odklanja lovekovo dostojanstvo, njegove osebnostne pravice, varnost, svobodo in enakost. (Up 301/96) Bivi jugoslovanski in v njegovem okviru slovenski ustavni in dravno institucionalni sistem v nasprotju z izroili evropske pravne civilizacije ni postavljal v ospredje lovekovih pravic in ni izoblikoval pravnih omejitev dravni oblasti in njenemu nasilju. (Od1 US IV, 20) Tako pojmuje legitimnost kot stvarno opraviilo za vsebino pravnih norm slovenska ustavno sodna presoja. Uporablja jo kot ustavno merilo pri presoji skladnosti veljavnih pravnih norm z ustavo. Vendar pravni sistem nastaja organsko kot nadaljevanje prejnjega pozitivnega reda. V njem najdemo tudi predpise, ki nimajo ve neposredne pravne veljave, ki pa se v doloenih primerih e vedno uporabljajo kot pravni vir ali kot pravna pravila. Tudi taki predpisi so, kadar obstaja pravo varstvena potreba, izpostavljeni ustavno sodni presoji, ki je v takih primerih v vsebinskem pogledu postavljena pred teko nalogo. Presoditi mora namre legitimnost taknih predpisov in zanje poiskati posebno merilo za ugotavljanje njihove pravne pravilnosti. Sedanja merila za ugotavljanje skladnosti z ustavo in s tem za legitimnost pravnih predpisov so izjemno stroga. Zato ustavno sodie praviloma uporablja merila, ki so veljala ob nastanku
Zbornik 2
Stran 68
UZD-SD

spornega veljavnega predpisa. To so pravila, ki jih je lovetvo strnilo v kodeks etinih vrednot in pravil drubenega soitja in ki jih Ustavno sodie, zgledujo se po merilih mednarodnega sodia v Nurenbergu, oznauje kot splona, od civiliziranih narodov priznana pravna naela. Gre za katalog tistih temeljnih lovekovih pravic, ki so jih kot take civilizirani narodi priznavali e po prvi svetovni vojni. V slovenski pravni doktrini jih je v svojem splono znanem delu Drava predstavil Pitamic (strani 188-233). Ustavno sodie je tako ugotovilo, da so v nasprotju z Ustavo vsi tisti elementi dolob Uredbe o vojakih sodiih z dne 24. 5. 1944, ki so bili e ob nastanku in uporabi uredbe v nasprotju s splonimi, od civiliziranih narodov priznanimi pravnimi naeli in so tudi v nasprotju z Ustavo RS (Od1 US III, 33). V nadaljevanju svoje odloitve Ustavno sodie precizira te elemente v izreku in v obirni obrazloitvi. Identien pristop je Ustavno sodie uporabilo pri ustavni presoji dveh podobnih revolucionarnih kazenskih zakonov. Tako je prepovedalo uporabo Zakona o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene pekulacije in gospodarske sabotae iz leta 1945 (Od1 US V, 31) in uporabo dolobe 28. lena Zakona o konfiskaciji premoenja in izvrevanju konfiskacije iz leta 1945 (U1-249/96). Ta doloba ni bila v skladu s splonimi pravnimi naeli, ki so jih ob njeni uveljavitvi priznavali civilizirani narodi, niti s tedanjimi ustavnimi naeli, e je omogoala, da so bile na njeni podlagi brez pravnomone kazenske sodbe posamezne osebe razglaene za vojne zloince ali narodne sovranike. Njena uporaba v dananjih sodnih postopkih bi bila v neskladju z ustavo. Vidimo torej, da ugotavljanje vsebinske pravne pravilnosti pravnih predpisov iz polpretekle dobe ni preprosta, vendar pa tudi ne nereljiva pravna naloga, ki ne bi bila dostopna pozneji pravni presoji. Vendar je za tovrstno pravno presojo znailno e nekaj. Pravnik je ne more opraviti sam. Znano je namre, da je za kakrno koli pravno presojo nepogreljivo primerjanje med normativno opredeljenim zakonskim stanom in konkretnim dejanskim stanom oziroma stanjem stvari v resninem ivljenju. ele potem se nanj navezuje pravni nasledek. Ponavadi to nalogo opravi pravnik sam, vasih ob pomoi izvedencev. Pri raziskovanju predpisov polpretekle zgodovine je pravnik nemoen brez zgodovinarjev. ele potem, ko ti objektivno ugotovijo konkretno dejansko stanje, lahko pravnik uporabi svoja metodoloka orodja za presojo pravne pravilnosti tedanjih pravnih predpisov in posledino za ugotavljanje njihove vsebinske pravne pravilnosti.
Zbornik 2
Stran 69
UZD-SD

Zelo zgodaj, e pred sto leti, je pravna doktrina spoznala, sodna presoja pa uveljavila naelo, da so tudi tisti pravni predpisi, ki jim na videz ni mogoe niesar oitati, lahko protipravni in vsebinsko pravno nepravilni zaradi skritega motiva normo dajalca. Tako govori francoska pravna doktrina o sprevrenju oziroma o zlorabi oblasti detournement de pouvoir, amerika sodna presoja pa o protipravnosti zaradi suspektne normo dajaleve motivacije. V obeh primerih velja, da je pravna norma, ki je navidezno skladna s pravnim redom in pravno pravilna in ji zato de jure ni mogoe niesar oitati, vsebinsko pravno nepravilna in protipravna, zato ker je bila s skritim normo dajalevim motivom v dejanskem ivljenju de facto uporabljena v nasprotju z upravieno zahtevanim potenim namenom normo dajalca. O tem najdemo v literaturi obilo primerov (Pitamic, stran 427, turm, stran 269 in naslednje). Po tej kratki uvodni prestavitvi prehajam na primer dveh pravnih aktov polpreteklega obdobja, ki sem ju izbral za predmet analize v skladu s prednjimi merili. Med najpomembneje pravne akte, ki so neizbrisno vtisnili peat nadaljnjemu zgodovinskemu dogajanju na Slovenskem, po svoji stvarni uveljavitvi sodijo akti vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte slovenskega naroda oziroma Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora z dne 16.9.1941. Najbolj daljnoseni pomen med njimi so imele zlasti posamezne dolobe sklepa vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte slovenskega naroda, da se konstituira v Slovenski narodnoosvobodilni odbor (v nadaljnjem besedilu: sklep) in Odlok Slovenskega narodno osvobodilnega odbora (SNOO) glede zaite slovenskega naroda in njegovega gibanja za osvoboditev in zdruitev (v nadaljnjem besedilu: zaitni odlok) (glej Dokumenti 1, stran 116 in strani 119-120), v integralnem besedilu ju najdemo tudi v posebni prilogi priujoega sestavka. Prvo vpraanje procesne narave, ki ga moramo razreiti, je, ali je mogoe na ta dva, zgodovinsko sicer izjemno pomembna akta, gledati kot na pozitivno pravna akta v formalno pravnem pogledu. To vpraanje je preprosto razreljivo, saj ju kot taka izrecno definira Zakon o potrditvi zgodovinsko vanih odlokov, ki so bili izdani do 20: 11. 1946 (Uradni list LRS, t. 10/58 z dne 24. 2. 1948). Oba akta imata tako tudi formalnopravno veljavo in je zato mogoe ocenjevati tudi njuno vsebinsko pravno pravilnost ali nepravilnost, tako kot druge podobne predpise tedanjega asa. Prehajamo na vsebinsko presojo posameznih dolob iz obeh revolucionarnih pravnih aktov. V sklepu je sporen 2. len, ki razglaa, da SNOO
Zbornik 2
Stran 70
UZD-SD

za asa osvobodilnega boja edini predstavlja, zastopa, organizira in vodi slovenski narod na vsem njegovem ozemlju. Vsako organiziranje zunaj okvira OF definira kot kodljivo boju za narodno svobodo. V zaitnem odloku, ki ima elemente kazenskega zakonika in kazenskega postopnika, so na prvi pogled sporne dolobe iz 3. toke drugega odstavka 1. lena Izdajalec je: kdor zaradi svoje volje ali sebine skupinske koristi zbira in odvaja narodne sile za boj proti osvoboditvi slovenskega naroda ali da je za tak boj pomo s kakrnimi koli sredstvi in postopkovne dolobe iz 7. lena, ki ustanavlja posebna tajna, nagla sodia, proti njihovi razsodbi ni pritobe, osebno zaslievanje krivca ni potrebno. Podrobneja analiza odpira tudi vpraanja spornosti zaradi nedoloenosti pri definiranju posameznih dejanskih stanov iz odloka in pretiranosti v odloku doloenih kaznovalnih sankcij. Pri ugotavljanju morebitnega normo dajalevega skritega motiva pri obeh odlokih je pomembno zlasti vpraanje, ali je imel normo dajalec namen dosei zgolj izgon okupatorja in vzpostavitev svobode vsemu prebivalstvu na slovenskem ozemlju ali pa je morebiti z njim skual dosei tudi druge cilje, na primer izvesti revolucijo. Pri iskanju odgovorov na ta vpraanja so nam v pomo dognanja zgodovinarjev in spoznanja ter prievanja tistih kvalificiranih pravnikov, ki so vse to osebno doivljali. Ugotavljanje dejanskega stanja 5tvari, do katerega je prilo po sprejetju obeh pravnih aktov, zaenjamo z izsledki zgodovinske stroke. V referatu na znanstvenem posvetu SAZU o slovenskem uporu 1941 Godea ugotavlja, da je bila KPS predvsem revolucionarna stranka, ki ni bila samostojna, temve le sestavni de) KP), le-ta pa sekcija kominterne ter da so jo vodili poklicni revolucionarji, mnogi med njimi olani v 30. letih v Sovjetski zvezi (Godea, stran 73). V sklepu isti avtor ugotavlja, da sta bili v Sloveniji v zaetku obe strani (OF in kasneji protirevolucionarni tabor) proti okupatorsko razpoloeni (kmalu po zasedbi sta bili ustanovljeni tako OF kot Slovenska legija), razlikovali sta se le v taktiki, kdaj zaeti oboroeni odpor proti okupatorju. OF pod vodstvom komunistov je bila za takojen odpor, medtem ko so pripadniki predvojnih politinih strank - kot v veini drugih zasedenih evropskih drav in tudi iz Londona so dobivali taka navodila - akali na primeren trenutek, ko bodo odkrito nastopili proti okupatorju. (Godea, strani 82 in 83). Izkazalo se je; da v slovenskem in tudi v jugoslovanskem prostoru med vojno niso veljala splona evropska pravila, sprejeta ob nastanku protifaistine koalicije, ko so bila ideoloka
Zbornik 2
Stran 71
UZD-SD

nasprotja s prio grozee nacistine nevarnosti potisnjena v ozadje. (Godea, stran 83). Poglejmo e ugotovitve treh zgodovinarjev v sumarni tudiji - Zgodovinarji o komunizmu, ki so jo predstavili dravnemu zboru. Analizo o slovenskem komunizmu med obema vojnama sklene Prunk z ugotovitvijo, da komunisti niso opustili svojih revolucionarnih namer in druge glavne postavke svoje politine eksistence - pomoi Sovjetski zvezi. Navaja, da je na 5. dravni konferenci, oktobra 1940 v Zagrebu, Kardelj izjavil, da bodo li komunisti v oboroen odpor proti okupatorju samo, e bodo imeli monosti za revolucijo. (Prunk, t. 2). V analizi o vlogi in po imenu Komunistine partije v Sloveniji 1941-45 Mlakar ugotavlja, da se je Proti imperialistina fronta po okupaciji Slovenije le naelno opredelila za asovno e neopredeljen odpor. Pravega poziva k oboroenemu odporu ni bilo, ker po Kardeljevih besedah niso bili podani objektivni pogoji za to. Po njegovem bi se morali v tem primeru opreti na Anglijo, kar pa bi bila samo potrditev stremljenja reakcije, ki se je hotela opreti na zahodne imperialistine sile ..., s imer bi torej okrepili domao reakcijo in bi postali privesek imperialistine vojne, e pa smo se hoteli resnino boriti za napredek, smo nujno morali akati na silo, ki bo izkljuila reakcionarne elemente. (Mlakar, t. 2) ele z napadom na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 se je dotedanja imperialistina vojna v oeh komunistov spremenila v pravino vojno, toda ob hkratnem e bolj trdnem preprianju, da je priel as za izvedbo revolucije. Poleti 1941 se je priela graditev organizacije OF in priprave na partizansko akcijo proti okupatorjem. Oboroeni odpor je z vidika partijskega vodstva pomenil pomo napadeni prvi dravi socializma ter pripravo na prevzem oblasti in izvedbo revolucije (Mlakar, t. 2). Isti avtor ugotavlja e, da gre za revolucionarni projekt in za instrumentalizacijo odpornike energije Slovencev, kar so zautili predvsem domai (meanski) nasprotniki. Na njihovo kritiko in proti propagando sta partija oziroma VOS odgovorila zelo radikalno, tako da so na primer likvidacije politinih nasprotnikov, ki so spomladi leta 1942 na prvem ozemlju, ki so ga nadzirali partizani, postale mnoine, pri nasprotnikih pa so utrdile preprianje, da gre za revolucijo v teku. K takemu preprianju so jih navajale e izjave in ukrepi vodstva OF/KP jeseni 1941, da SNOO edini predstavlja in vodi slovenski narod in da vsako organiziranje zunaj OF koduje boju za svobodo. Odlok o zaiti slovenskega naroda v istem asu je zadevo zaostril z lahkotnim definiranjem narodnega izdajstva in hitrimi sankcijami ... Kidri je zagrozil, da bo v kali zatrt
Zbornik 2
Stran 72
UZD-SD

vsak poskus organiziranja kakne druge vojske, izrecno s smrtjo pa sta tovrstnim pojavom zatem zagrozila Izvrni odbor OF in glavno poveljstvo. (Mlakar, t. 3) Poglejmo e prievanja in ugotovitve dveh sodobnikov iz vrst pravnikov. Po Buarjevem staliu partiji ni mogoe odrei pravice, da se bori za komunistino ureditev in da v ta namen pridobiva im ve somiljenikov. To je v vseh primerih, tudi v okupacijskih razmerah, njena legitimna pravica. Vendar z vidika legitimitete prav tako partija ne more izpodbijati enake pravice svojim nasprotnikom, ki se lahko borijo proti komunizmu oziroma za tako drubeno ureditev, kot jo imajo sami za najprimernejo. Nikomur od tistih, ki so bili za drugaen pogled in drugano taktiko odpora proti okupatorjem, kot jo je imela OF, ni mogoe oitati nikakrnega izdajstva ali oportunizma. Ne pravno in ne moralno. Z vidika morale in naravnega prava bi OF lahko nastopila samo zoper tisto dejavnost, ki bi neposredno merila na sodelovanje z okupatorjem z namenom, da podpre njegove proti narodne namere, tega pa OF svojim nasprotnikom, vsaj v izhodiu, ni oitala. Njen oitek se nanaa na zavraanje sodelovanja z OF. To pa je seveda nekaj popolnoma drugega. Zavraanje OF je povsem legalna pravica vsakogar, kdor se z njo, zlasti pa z njeno taktiko oboroenega upora, ne strinja. Isti avtor dodaja: S tega vidika je zlasti nastop VOS proti nasprotnikom OF kot narodnim izdajalcem moralno in pravno nevzdren. (Buar, stran 63) Bajt v tudiji o proti imperializmu in osvobodilnosti OF ugotavlja, da je bila vsebina proti imperializma, ko je KPS 27. 4. 1941 ustanovila Proti imperialistino fronto slovenskega naroda, ta vsebina natanno takna, kakrno sta ustvarila Lenin in Stalin ve kot 20 let prej. Po napadu Nemije na Sovjetsko zvezo je partija spremenila ime svoje fronte v osvobodilno, prvi v Slovenskem poroevalcu 11. 7. 1941. Vendar je v celoti sprejela Leninovo strategijo dveh taktinih etap revolucije. Zavezniki iz prve etape postanejo v drugi etapi odve in se jih je treba znebiti. Bajt zakljuuje: e je zmaga revolucije stvar taktike, ne more biti nepomembna niti semantika. Da bi jo napravili privlanejo, so namesto o revoluciji, e posebno o proletarski revoluciji, zaeli raje govoriti o narodni revoluciji, pa e privlaneje o narodni osvoboditvi namesto o (kot izrazu) konkurennem'nacionalno revolucionarnem' pa o'narodnoosvobodilnem' gibanju ... Izraz 'narodnoosvobodilni', ki je pred mnoicami taktino skrival konni namen partije s proletarsko revolucijo uvesti boljeviko drubeno ureditev, po uvedbi pa se znebiti zaveznikov, se je ohranil do
Zbornik 2
Stran 73
UZD-SD

dananjih dni, etudi se najbr le redki spominjajo njegovega nastanka. V nobenem primeru ni vsebinsko niti za las drugaen od 'proti imperializma' ... Razlika je le v taktiki. Kar je partija z imperializmom poudarjala javno, je z narodno osvobodilnostjo in tudi z golo osvobodilnostjo skrivala pred dobronamernimi ljudmi. (Bajt (3), stran 35) Pred sklepom naj opredelimo e en pojem, ki je v obeh revolucionarnih pravnih aktih navidezno ali vsaj posredno prisoten, to je pojem svobode in osvoboditve. V referatu na posvetu Zveze zgodovinskih drutev Slovenije avtorica Griesser Pear ugotavlja, da tevilni pisci pojem osvoboditve uporabljajo nekritino in v tevilnih primerih je mono preet s ustvenim nabojem. Noveji zgodovinarji gledajo nanj bolj racionalno in manj obremenjeno. Opozarjajo, da se nihe ne uti osvobojenega, bodisi izpod tujega ali domaega jarma, e ne sledi konkretna svoboda. Tako posameznik gotovo ne trdi, da je svoboden, e je sicer uel iz zapora enega reima, a se je takoj znael v zaporu drugega. Prav osvoboditev torej ne pomeni, da je neko zlo odstranjeno, ampak da je nov sistem resnino svoboden. Zmaga nad sistemom nesvobode je brez dvoma tudi neke vrste osvoboditev, toda osvoboditev v pravnem pomenu besede, torej brez narekovajev, predpostavlja, da na novo uvedeni dravni sistem prinese tudi dejansko svobodo. O taki svobodi pa lahko govorimo le takrat, ko so izpolnjeni doloeni pogoji. Kot minimalne pogoje lahko oznaimo zlasti: svobodne in tajne volitve - in to isto konkretno in ne samo na papirju, dosledno loitev oblasti (loitev zakonodajne, izvrilne in sodne oblasti) ter svobodo miljenja oziroma svobodo govora, kar pomeni tudi vestrankarski sistem. Samo e drava izpolni te pogoje, je prava osvoboditev zagotovljena. (Griesser Pear, stran 111). Nova oblast mora temeljiti na demokratinih vrednotah. Spotovati mora kodeks lovekovih pravic. e ti pogoji niso izpolnjeni, tudi odreitev od tako stranega in krivinega reima, kot je bil nemki nacistini reim med drugo svetovno vojno, sama po sebi ne vodi do resnine osvoboditve. e je nova oblast pripravljena uveljavljati svojo oblast tudi z nasiljem, ne moremo govoriti o osvoboditvi. Iz navedenega je razvidno, da je bistvena razlika med tem, kaj pod izrazom osvoboditev razumejo na Zahodu (v Angliji, v Franciji in ZDA) in v nekdanji Jugoslaviji oziroma Sloveniji. Nesporno je sicer, da so zaveznike sile premagale faizem in nacizem in da so zato okupatorske sile zapustile deelo. Toda - drugae kot na Zahodu - v Sloveniji ni nastopil svoboden, demokratien sistem, kot so si to predstavljale predvojne meanske stranke. Zmaga nad faizmom
Zbornik 2
Stran 74
UZD-SD

in nacizmom maja 1945 v Sloveniji ni prinesla konec nasilja, sledil je le nekaken drugaen totalitarni reim. Nacionalsocialistino zapuino je prevzel komunistini sistem. Zapori so ostali isti, le stanovalci so se zamenjali, delno pa so se tam znali tudi preiveli iz taboria Dachau. Sirc je to opisal takole: e Ozna prevzame oblast od Gestapa, s tem e ne nastane svoboda - razlika je le v tem, da odslej Slovence zanejo preganjati Slovenci namesto Nemcev. To s stalia liberalne demokracije ni velik napredek. (Delo, t. 108 z dne 13. 5. 1995) (Griesser Pear, stran 112) Pravna analiza s standardnim pravnim instrumentarijem za presojo o vsebinski pravni pravilnosti obeh revolucionarnih pravnih aktov SNOO nas ob upotevanju historinih dejstev kot rezultat dognanj zgodovinske stroke pripelje do naslednjih spoznanj. Oba akta, tako Sklep SNOO kot zaitni odlok, sta bila v svojih bistvenih sestavinah e ob njunem nastanku v oitnem nasprotju s splonimi, od civiliziranih narodov priznanimi pravnimi naeli, ki jih je lovetvo strnilo v kodeks etinih vrednot in pravil drubenega soitja. Presoja njene dejanske uporabe v resninem ivljenju tako oceno ne samo potrjuje, temve jo e dodatno zaostri. Kljune dolobe iz obeh aktov so bile v nasprotju z deklariranim ciljem uporabljene v skladu s skritim sprevrenim motivom normo dajalca. Gre za tipien primer zlorabe prava. Oba akta nista bila namenjena zagotavljanju svobode in vzpostavitvi svobodne demokratine drube, ampak sta bila uporabljena kot sredstvo za ustrahovanje ljudi in za izvedbo komunistine revolucije in za vzpostavitev totalitarnega drubenega sistema pod monopolno oblastjo komunistine partije. LITERATURA IN DRUGI VIRI
Bajt, Aleksander: Od kod proti imperializem in osvobodilnost OF, Delo SoP, (1) - 30. 5. 1998, (2) - 6. 6. 1998, (3) - 13. 6. 1998 Buar, France: Usodne odloitve, Ljubljana, 1989 Dokumenti 1: Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji, knjiga 1, marec 1941, marec 1942, Intitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, Ljubljana 1962 Godea, Bojan: Priprave na revolucijo ali NOB?, v: Slovenski upor 1941, Osvobodilna fronta slovenskega naroda pred pol stoletja, Zbornik referatov na znanstvenem posvetu v dneh 23. do 24. maja v Ljubljani, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, 1991, strani 69-85 Griesser Pear, Tamara:Pomen osvoboditve za slovensko katoliko cerkev, v: Slovenija v letu 1945, Zbornik referatov, Ljubljana, Zveza zgodovinskih drutev Slovenije, 1996, strani 111-137
Zbornik 2
Stran 75
UZD-SD

Mlakar, Boris: Vloga in pomen Komunistine Partije v Sloveniji 1941-1945, v: Prunk, Mlakar, Voduek Stari: Zgodovinarji o komunizmu, Delo 10. - 13. 3. 1998, otevileno 1-4 Pavnik, Marijan: Pitamiev prispevek k teoriji prava, v: Leonid Pitamic, Drava, Cankarjeva zaloba, Ljubljana 1996, strani 485-506 Pitamic, Leonid: Drava, Druba sv. Mohorja, 1927 Prunk, Janko: O znaaju komunistinega sistema, v: Prunk, Mlakar, Voduek Stari, Zgodovinarji o komunizmu, Delo 10. do 13. 3. 1998, otevileno 1-4 Zbirka odlob in sklepov Ustavnega sodia Od1 Us III, 33, Uradni list RS, t. 73/94, (U-I-6/93), Uredba o vojakih sodiih Od1 Us IV, 20,. Uradni list RS, t. 18/95, (U-1-158/94), o delitvi oblasti Od1 Us V, 33, Uradni list RS, t. 24/96, (U-I-67/94), Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine in gospodarske sabotae Up 301/96 z dne 15/1-1998, Uradni list RS, t. 13/98, Zakon o politinih strankah U-1-249/96 z dne 12/3-1998, Uradni list RS, t. 29/98, Zakon o konfiskaciji premoenja in izvrevanju konfiskacije
PRILOGA I
SKLEP VRHOVNEGA PLENUMA OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA, DA SE KONSTITUIRA V SLOVENSKI NARODNI OSVOBODILNI ODBOR
len 1 : Vrhovni plenum Osvobodilne fronte slovenskega naroda se konstituira v Slovenski narodni osvobodilni odbor. len 2: Slovenski narodni osvobodilni odbor za asa osvobodilne borbe edini predstavlja, zastopa, organizira in vodi slovenski narod na vsem njegovem ozemlju. Vsako organiziranje izven okvira Osvobodilne fronte slovenskega naroda je v asu tujeve okupacije kodljivo borbi za narodno svobodo. len 3: Uresniujo slogo in enotnost narodov Jugoslavije stopa Slovenski narodni osvobodilni odbor v stalno zvezo z enakimi predstavniki drugih narodov Jugoslavije. Sklep je izel v slovenskem poroevalcu, leto II, t. 18, dne 20. septembra 1941
Zbornik 2
Stran 76
UZD-SD

PRILOGA II ODLOK SLOVENSKEGA NARODNEGA OSVOBODILNEGA ODBORA (SNOO) GLEDE ZAITE SLOVENSKEGA NARODA IN NJEGOVEGA GIBANJA ZA OSVOBODITEV IN ZDRUITEV V zaito slovenskega naroda in njegovega gibanja za osvoboditev in zdruitev je SNOO sklenil proti narodnim izdajalcem v sedanjem izrednem stanju, da preprei samovoljo, naslednje izjemne ukrepe:
A. Zaita naroda 1. len Izdajalci se kaznujejo s smrtjo. Izdajalec je: 1. Denunciant. 2. Kdor stopi neposredno ali posredno v stik z oblastniki okupatorjev ali z drugimi sovraniki svobode slovenskega naroda ali z njihovimi zaupniki zaradi unievanja ali trajne okrnitve politine svobode in samostojnosti. 3. Kdor zaradi svoje ali sebine skupinske koristi zbira in odvaja narodne sile za borbo proti osvoboditvi slovenskega naroda ali nudi za tako borbo pomo s kakrnimi koli sredstvi.
B. Zaita narodnega osvobodilnega gibanja 2. len S smrtjo se kaznuje: 1. Kdor izda neposredno ali posredno oblastem okupatorjev ali z namenom izdaje priobi ali iri javnosti organizacije in dela narodnega osvobodilnega gibanja. 2. Kdor izda ali ovadi oblastem okupatorjev osebe, ki vodijo, sodelujejo ali podpirajo narodnoosvobodilno gibanje. 4. Kdor pridobiva oblastem okupatorjev in drugim sovranikom sredstva za borbo proti narodni osvoboditvi. 5. Kdor izstopi ali zapusti narodno osvobodilno gibanje in zakrivi katero izmed dejanj od 1. do 4. lena.
Zbornik 2
Stran 77
UZD-SD

3. len S smrtjo se kaznuje tudi ovaditelj, e je na podlagi njegove lane ovadbe izreena in izvrena smrtna kazen v gornjih primerih. 4. len Izstop iz narodnega osvobodilnega gibanja v nameri, da se onemogoi ali znatno okoduje delo narodnega osvobodilnega gibanja, se kaznuje z narodnim bojkotom, v tejih primerih z unienjem ali zaseenjem imovine odpadnika. 5. len Z isto kaznijo se kaznuje, kdor se drui ali sodeluje z okupatorji na nain, da nudi okupatorjem monost, sklicevati se na naklonjenost in vdanost slovenskega naroda. 6. len V nobenem primeru se kazen ne izpremeni, e je dejanje storjeno iz malomarnosti ali pod pritiskom okupatorjev ali drugih sovranikov svobode slovenskega naroda.
C. Postopek 6. len Dejanja po lenih I. do IV. sodijo posebna sodia. Postopanje je naglo, ustno in tajno. Osebno zaslievanje krivca ni potrebno, izvede pa se, e je dana monost brez kode za narodno osvobodilno gibanje. Proti razsodbi sodia ni pritobe. Kazen se izvri takoj na naina in po osebah, ki jih doloi sodie. Kdor se bo odtegnil sodbi med osvobodilno borbo, bo zasledovan po osvoboditvi. 7. len Ti ukrepi se bodo ukinili s prestankom izjemnega stanja. Odlok je sprejel SNOO na III. Zasedanju vrhovnega plenuma OF 16. septembra 1941. Objavil ga je Slovenski poroevalec, leto II, t. 19, dne 1. oktober 1941. Pripis: v zgodovinskih tudijah ni najti prepriljivega pojasnila o tem, ali gre pri manjkajoi 3. toki iz 2. lena za izkljuno pisno pomoto ali pa je bila vsebina morebitne 3. toke znana le naglim sodiem.
Zbornik 2
Stran 78
UZD-SD
O ZAKONODAJI ZA ZAMOLANE GROBOVE IN NJIHOVE ZRTVE

Pri odkrivanju resnice vzrokov za medvojne poboje civilnega prebivalstva in pripadnikov proti partizanskih enot, kot tudi za e tevilneje povojne poboje, ki vkljuujejo tudi razredne sovranike med civilni prebivalstvom, je odloilnega pomena partizansko revolucionarna zakonodaja, sprejeta e leta 1941 s strani Vrhovnega plenuma OF, preimenovanega v Slovenski narodni osvobodilni odbor. Ta zaetni zakon je bil ODLOK SLOVENSKEGA NARODNEGA OSVOBODILNEGA ODBORA O ZAITI SLOVENSKEGA NARODA IN NJEGOVEGA GIBANJA ZA OSVOBODITEV IN ZDRUITEV. Ta odlok je dejansko pravna podlaga ter pooblastilo in navodilo za medvojne in povojne izvensodne usmrtitve vseh, ki niso delovali v okviru Osvobodilne fronte. Odlok s pripombami navajamo iz knjige RSNZ-ja SR Slovenije Dokumenti o VOS OF 1941-1945, izdani v Ljubljani leta 1976. Zanimiv je vpogled v sodbo Vrhovnega sodia Republike Slovenije iz leta 1997, v kateri imenovani odlok navaja in priznava. Odlok, ki je bil pravzaprav monopol na NOB, v svojem istoimenem zapisu podrobneje razlaga zgodovinar Ivo ajdela. V Ljubljani, 7. junija 1999 Z.Z.
Zbornik 2
Stran 79
UZD-SD
ODLOK SLOVENSKEGA NARODNEGA OSVOBODILNEGA ODBORA O ZAITI SLOVENSKEGA NARODA IN NJEGOVEGA GIBANJA ZA OSVOBODITEV IN ZDRUITEV
Odlok slovenskega narodnega osvobodilnega odbora (SNOO) glede zaite slovenskega naroda in njegovega gibanja za osvoboditev in zdruitev. V zaito slovenskega naroda in njegovega gibanja za osvoboditev in zdruitev je SNOO sklenil proti narodnim izdajalcem v sedanjem izrednem stanju, da preprei samovoljo, naslednje izjemne ukrepe: Dokument je objavil Slovenski poroevalec, leto II, t. 19, z dne 1. oktobra 1941. Dokument je ponatisnjen v Zborniku VI/1, dok. t. 40 in v Dokumentih 1, dok. t. 41; ter v nuderl, Dokumenti dok. t. 6. Odlok je sprejel Slovenski narodno osvobodilni odbor na III. Zasedanju Vrhovnega plenuma OF 16. septembra 1941, ko se je Vrhovni plenum OF proglasil za Slovenski narodni osvobodilni odbor. S tem odlokom je postal vsak Slovenec pred narodom odgovoren za dejanja, ki so nasprotovala interesom slovenskega naroda in njegovega osvobodilnega boja.
A. Zaita naroda 1.len Izdajalci se kaznujejo s smrtjo. Izdajalec je: l. Denunciant. 2.Kdor stopi neposredno ali posredno v stik z oblastniki okupatorjev ali z drugimi sovraniki svobode slovenskega naroda ali z njihovimi zaupniki zaradi unievanja ali trajne okrnitve politine svobode in samostojnosti. 3.Kdor zaradi svoje ali sebine skupinske koristi zbira in odvaja narodne sile za borbo proti osvoboditvi slovenskega naroda ali nudi za tako borbo pomo s kakrnimi koli sredstvi.
Zbornik 2
Stran 80
UZD-SD

B. Zaita narodnega osvobodilnega gibanja 2.len S smrtjo se kaznuje: 1. Kdor izda neposredno ali posredno oblastem okupatorjev ali z namenom izdaje priobi ali iri javnosti organizacije in dela narodnega osvobodilnega gibanja. 2. Kdor izda ali ovadi oblastem okupatorjev osebe, ki vodijo, sodelujejo ali podpirajo narodnoosvobodilno gibanje. 3. Kdor pridobiva oblastem okupatorjev in drugim sovranikom sredstva za borbo proti narodni osvoboditvi. 4. Kdor izstopi ali zapusti narodno osvobodilno gibanje in zakrivi katero izmed dejanj od I. do IV. lena. Izvrni odbor Osvobodilne fronte je v Slovenskem poroevalcu leto III, t. 5, z dne 31. januarja 1942, v zvezi s toko 3 objavil sledee tolmaenje: Na temelju odloka Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora tev. 1. l. 2. in na temelju novoletnega proglasa Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora, Politinega in Izvrnega odbora Osvobodilne fronte toka 9, je Zaitni odlok Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora tevilka 4, (glava A): Zaita naroda, po katerem se izdajalci kaznujejo s smrtjo, besedilo toke 3., ki se glasi: Kdor zaradi svoje ali sebine skupinske koristi zbira in odvaja narodne sile za borbo proti osvoboditvi slovenskega naroda ali nudi za to borbo pomo s kakrnimikoli sredstvi - tolmaiti tako, da se sankcije (smrtna kazen) omenjenega zaitnega odloka raztezajo na vsakogar, ki dela na to, da na ozemlju slovenskega naroda nastane oboroena sila, ki ne raste iz Slovenskih narodnoosvobodilnih partizanskih et in Narodne zaite pod politinim in vojakim vodstvom Osvobodilne fronte. Izvrni odbor oF Tolmaenje je ponatisnjeno v nuderl, Dokumenti, kot dok. t. 21. 3. len S smrtjo se kaznuje tudi ovaditelj, e je na podlagi njegove lane ovadbe izreena in izvrena smrtna kazen v gornjih primerih. 4. len Izstop iz narodnega osvobodilnega gibanja v nameri, da se onemogoi ali znatno okoduje delo narodnega osvobodilnega gibanja, se kaznuje z narodnim bojkotom, v tejih primerih z unienjem ali zaseenjem imovine odpadnika.
Zbornik 2
Stran 81
UZD-SD

5. len Z isto kaznijo se kaznuje, kdor se drui sli sodeluje z okupatorji na nain, da nudi okupatorjem monost, sklicevati se na naklonjenost in vdanost slovenskega naroda. 6. len V nobenem primeru se kazen ne izpremeni, e je dejanje storjeno iz malomarnosti ali pod pritiskom okupatorjev ali drugih sovranikov svobode slovenskega naroda.
C. Postopek 7. len Dejanja po lenih I. do IV. sodijo posebna sodia. Postopanje je naglo, ustno in tajno. Osebno zaslievanje krivca ni potrebno, izvede pa se, e je dana monost brez kode za narodno osvobodilno gibanje. Proti razsodbi sodia ni pritobe. Kazen se izvri takoj na naina in po osebah, ki jih doloi sodie. Kdor se bo odtegnil sodbi med osvobodilno borbo, bo zasledovan po osvoboditvi. 8. len Ti ukrepi se bodo ukinili s prestankom izjemnega stanja. Sodstvo ni mogoe brez jamstva za prisiljevanje, za izvritev kazni. im pa ima to jamstvo, uiva tudi priznanje in poslunost. Odloka v t. 5. (Odlok SNOO o vkljuevanju slovenskih partizanskih et v narodnoosvobodilne partizanske oddelke Jugoslavije) in 10. (Sklep vodstva OF o ustanovitvi Narodne zaite, glej dok. t. 4) sta bila pravna in stvarna garancija za kaznovalno oblast SNOO, ki se je tudi izvajala. S tem odlokom pa je SNOO poleg vojake dobi) tudi e kazensko oblast, dve atribuciji, ki sta bistveni za oblastveni znaaj.
Zbornik 2
Stran 82
UZD-SD

VRHOVNO SODIE REPUBLIKE SLOVENIJE K 53/96I Ips 119/97 SODBA V IMENU LJUDSTVA Vrhovno sodie Republike Slovenije v Ljubljani je v senatu vrhovnih sodnikov svetnika mag. Mitja Deisingerja kot predsednika ter Marka orlija, svetnika mag. tefana Horvata, Fedorja Kosma in Pavla Dolenca kot lanov, s sodelovanjem sodnike pripravnice Alenke Gabrovek kot zapisnikarice, v kazenski zadevi zoper obtoenega, zaradi kaznivega dejanja po l. odstavku 374. lena Kazenskega zakonika Republike Slovenije (v nadaljevanju: KZ), o zahtevi obtoenevih zagovornikov, odvetnikov Milana Lozeja in Tomaa Maruia iz Nove Gorice, za varstvo zakonitosti zoper sklep Okronega sodia v Novi Gorici z dne 11.2.1997, opr. t. Ks 103/96, na seji dne 24.9.1997 Razsodilo: Zahteva zagovornikov obtoenega za varstvo zakonitosti se vrne kot neutemeljena. Obrazloitev: Dne, 1.10.1941 je bil sprejet Odlok slovenskega narodnoosvobodilnega odbora o zaiti slovenskega naroda in njegovega gibanja za osvoboditev, ki je v svojem 7. lenu doloal, da za dejanja (izdajo) odloajo posebna sodia. Jeseni leta 1943 sta bila organizacija sodstva in postopek pred sodii doloena s Pravilnikom za organizacijo, poslovanje in postopek brigadnih in odrednih vojakih sodi in Pravilnikom o organizaciji in poslovanju podronih vojakih sodi, ki ju je dne 5.8. oziroma 20.9.1943. sprejel Glavni tab NOV in PO Slovenije, oddelek za sodstvo. Oba pravilnika sta doloala tudi pristojnost za sojenje civilnim osebam na obmoju krajevnih pristojnosti sodi, natanno sta opisala postopek pred sodiem in izdajo Sodbe kot tudi pogoje za izrek smrtne kazni. Dne 24.10.1941 je Izvrni odbor OF podal izjavo, s katero je v svoji 3. toki zagrozil s smrtno kaznijo vsem tistim, ki bi borbo izkoristili za osebno maevanje, ali dajali duka pobesneli samovolji. Vrhovni tab NOB odredov Jugoslavije je dne 8.11.1941 izdal odredbo o postopku z vojnimi ujetniki, ki je med drugim tudi doloala, da morajo vojake enote spotovati vojaka pravila in je absolutno prepovedala maltretiranje in zapostavljanje prebivalstva na podroju bojev. V Ljubljani, dne 24.9.1997 Zapisnikarica: A.G. Predsednik senata mag. M.D.
Zbornik 2
Stran 83
UZD-SD
MONOPOL NAD NOB

Na tretjem zasedanju Vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte oziroma na prvem zasedanju Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora (SNOO) so sprejeli tiri odloke oziroma revolucionarne zakone (Miku, str. 249). Posebej pomemben je bil drugi, saj je igral kljuno vlogo. Gre za odlok o zaiti naroda. Ta je natanneje usmeril in doloil aktivnosti VOS (Miku, 249); oziroma gre za odlok o kazenskih sankcijah za izdajalce (Irena Mrvi, TV-15, 24.10. 1991). Prvi so bili ti revolucionarni odloki objavljeni v Slovenskem poroevalcu 1. oktobra 1941. Odlok o zaiti naroda je doloil smrtno kazen za izdajalce. Najprej zapie, da je izdajalec tudi oseba, ki zaradi svoje ali sebine skupinske koristi zbira in odvaja narodne sile za borbo proti osvoboditvi slovenskega naroda, ali nudi za tako borbo pomo s kakrnimi koli sredstvi. Sedmi len odloka pravi: Postopanje je naglo, ustno in tajno. Osebno zaslievanje krivca ni potrebno ... Proti razsodbi sodia ni pritobe. (Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji, knjiga 1, Ljubljana 1962, str. 119-120). Decembra 1941 je Vrhovni plenum OF dodal e deveto temeljno toko OF, ki je doloila, da narodna vojska raste iz slovenskih narodnoosvobodilnih et in narodne zaite pod politinim in vojakim vodstvom OF. Ta toka torej izkljuuje kakrno koli drugo narodno vojsko. Izvrilni odbor OF je k tej toki 31. januarja 1942 izdal tolmaenje, da se sankcije (smrtna kazen) iz odloka o zaiti slovenskega naroda raztezajo na vsakogar, ki dela na to, da na ozemlju slovenskega naroda nastane oboroena sila, ki ne raste iz slovenskega naroda, osvobodilnih et in Narodne zaite pod politinim in vojakim vodstvom OF. (Dokumenti 2, Ljubljana 1964, str. 86). Edvard Kardelj je o tem (tolmaenju) v pismu Josipi Brozu Titu 18. maja 1942 zapisal: Tu imamo namre odlok OF, da bo ustreljen vsakdo,
Zbornik 2
Stran 84
UZD-SD

ki bi poskual poleg partizanskih ustanavljati oboroene formacije. (Dokumenti 2, str. 85-86) Izvrni odbor OF je 28. aprila 1942 v Slovenskem poroevalcu objavi) izjavo, v kateri med drugim pie, da se enotna slovenska osvobodilna borba vri izkljuno pod vodstvom Izvrnega odbora OF in Glavnega poveljstva slov. partizanskih et. Na koncu izjave pa: OF je danes edina slovenska narodna oblast. Organiziranje kakrne koli vojake formacije izven partizanskih et in Narodne zaite bo po zakonu OF kaznovano s smrtjo. Vsak poskus zanetiti na Slovenskem dravljansko vojno v korist okupatorjem bo zatrt v kali. Za konec pa e: Kdor pa bo pod kakrnim koli nazivom skual razbijati enotnost slov. narodnega osvobodilnega politinega in vojakega pokreta, bo na slovenskem teritoriju unien. (Dokumenti 2 str. 25-26) 27. maja 1942 je Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih et o tem izdalo posebno izjavo. V njej poslednji opominja: 1. da bo ustreljen vsakdo, ki bo vril priprave za formiranje kakrnih koli oboroenih trup izven partizanskih oziroma podrejenih Glavnemu poveljstvu slovenskih partizanskih et. 2. da bo ustreljen vsakdo, ki bi s kakrnim koli svojim delovanjem pripravljal bratomorno vojno in s tem torej pomagal okupatorjem. 3. Vsem partizanskim oblastem na osvobojenem podroju so izdana povelja, naj na mestu ustrelijo vsakogar, ki bi na tem podroju kakor koli kodoval enotnosti slovenske narodne vojske, ki stoji pod poveljstvom Glavnega taba slovenskih partizanskih et. (Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, del VI., knjiga 2, Ljubljana 1953, str. 287-288). 4. V drugi toki pie, da bo ustreljen vsak, ki bi s kakrnim koli delovanjem pripravljal bratomorno vojno in s tem pomagal okupatorjem. Ta, kakor tudi vsi ostali oitki bi morali veljati predvsem za KPS, OF, Glavno partizansko poveljstvo, VOS, Narodno zaito in druge partijske organizacije, saj so prav ti v asu okupacije; ko je bi) slovenski narod napaden od zunaj, napadli ta narod e od znotraj. 5. Do 27. maja 1942, ko je partizansko poveljstvo izdalo prej citirano izjavo, so prej imenovane organizacije pobile ve sto Slovencev ter s tem povzroile izredno krvavo revolucijo, kar je kasneje povzroilo celo dravljansko vojno, katere posledice utimo e pol stoletja in jih bomo utili e zelo dolgo. I..
Zbornik 2
Stran 85
UZD-SD

Prazno
Zbornik 2
Stran 86
UZD-SD
Po njih besedah in dejanjih jih boste spoznali

(Sveto pismo)
Zbornik 2
Stran 87
UZD-SD

Prazno
Zbornik 2
Stran 88
UZD-SD
PRVA DOBA REVOLUCIJE

V prvem obdobju do maja leta 1942 je partija zelo pazila, da ni pokazala pravega obraza v svoji propagandi in ideolokem planu. Revolucionarne cilje je zakrivala s parolami o narodnoosvobodilnem boju proti okupatorju, za osvoboditev vseh Slovencev, ki ivijo na etninem ozemlju ne glede na nekdanje dravne meje, in pravici vsakega naroda do samoodlobe. Ljudem je obljubljala vse mogoe pravice na socialnem podroju in konec izkorianja ljudi po kapitalu. Propagirala je enakost vseh ljudi, agrarno reformo in razlastitev tovarn, bank, trgovcev. Kljub taki politiki na eni strani (demagogiji za ljudstvo), se ni mogla vzdrati nasilja, tako da je e v letu 1941 v Ljubljanski pokrajini pomorila nad 100 ljudi, seveda Slovencev, od katerih bi redko nali koga, ki bi bil resnino vohun in izdajalec slovenskega naroda. Kako so te komunistine likvidacije potekale, je dovolj pregledno in verodostojno napisano v knjigi Staneta Kosa STALINISTINA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM 19411945, zato v tej smeri objavljamo izvleek od strani 174 do 178.
VOS LIKVIDIRA NASPROTNIKE REVOLUCUE

IOOF in Glavno poveljstvo POS sta dala v zgodnji pomladi 1942 tale ustni ukaz: Med ljudstvom si moramo pridobiti ugled in ljudstvo mora imeti pred nami strah. Zato moramo takoj poistiti z vsem, kar ni z nami. Tudi, e je en sam lan druine proti nam ali je kaj zakrivil proti naim postavam, je treba brezpogojno likvidirati vso druino66. Teh nael seje partija drala e poleti 1941. V ta namen je v avgustu ustanovila Varnostno in obveevalno slubo (VOS). Varnostne grupe, ki so jih zaeli formirati v Ljubljani in po drugih vejih krajih, so tele po pet varnostnikov. Po deeli so opravljali likvidacije najprej domai terenci, kasneje lani Narodne zaite, ------------------66
To je povedal bivi komandant partizanskega bataljona Janez Marn-rtomir (gl.b, 68)
Zbornik 2
Stran 89
UZD-SD

konno vosovci, ki so bili med partizani. Partija je uvrstila v seznam tistih, ki jih je treba likvidirati, vplivne rojake, za katere je vedela, da niso idejno z njo in da utegnejo organizirati osvobodilni boj zunaj nje ali celo proti njej. Na smrt obsojeni so le v prav redkih primerih dobili pred likvidacijo pismeni odlok obsodbe posebnega ljudskega sodia. Od vseh rtev v Ljubljani, na katere je VOS naredila atentat, je le enega prej aretirala, da bi lahko uporabila procesualne predpise. Likvidirani so bili v najve primerih razglaeni za narodne izdajalce ele po umoru. Na deeli je partija pomorila na stotine najboljih Slovencev. Zelo zgovorno je dejstvo, da ni VOS niti enkrat poskuala narediti atentata na kakno vidnejo okupatorjevo osebnost. Pa e to, da niso Italijani v Ljubljani nobenega atentata prepreili ali kasneje atentatorja odkrili, eprav so ti likvidirali svoje rojake pri belem dnevu. Slovensko asopisje je smelo atentate omenjati najve z nekaj vrsticami (do dec. 1941). Ta dejstva je reimski tisk po vojni vsaj delno pojasnil; zapisal je, da je VOS s svojimi nitmi segla tudi v tab 11. italijanskega korpusa67. Partija je v Ljubljani obsodila na smrt 49 Slovencev (do okt. 1942)68. Le izjemoma so bili med temi okupatorjevi konfidentje, pa e od teh najve partizanski dezerterji. Naj navedemo nekaj vosovskih likvidacij, ki so slovensko demokratsko javnost najbolj razburile: - 4. dec. 1941 so na Vodnikovi cesti (vedno piemo krajevna in cestna imena, kot so -----------------------------Miku, NOB I, 206. Po reimskih virih (Ljvil I, 283-289; 11. 476-493; III, 482-486) navajamo nekatere atentate VOS-a: - Ponesreeni atentat na nidaria, Gartringerja, Debeljaka (22. jul. 1941) pod marno goro. - Ponesreeni atentat na Joeta Broliha (30. jul.) na Jeici. - Ustrelitev neimenovanega ( 1. avg.) v iki v Lj. - Ustrelitev neimenovanega (6. avg.) na Brdu pri Ljubljani. - Ustrelitev oronika Joefa Sunika (18. avg.) v D. M. v Polju. - Obstrelitev Vladimirja Kavia (10. sept.) v Linhartovi ulici v Lj. - Ustrelitev Alojzija Notarja (1. okt.) za Beigradom v Lj. - Ponesreeni atentat na gen. Rupnika (1. okt.) na Traki cesti v Lj. Pri temje bil Rupnik ranjen. - Ponesreeni atentat na efa ljubljanske policije Hacina (13. okt.) v Lj. Hacin je bil ranjen. - Ustrelitev Jerneja Chiodija (14. okt.) v Vevah. - Poskus umora Alojzija Reja (14. okt.) v D. M. v Polju. - Ustrelitev Viharjeve druine na Verdu. - Obstrelitev Viktorja umija (26. okt.) v Vevah. - Obstrelitev Jakoba Medveda (12. nov.) na Vodnikovi cesti v Lj. - Obstrelitev Ivana legla (13. nov.) v iki.
68 67
Zbornik 2
Stran 90
UZD-SD

veljala v asu dogajanja) ustrelili ing. Fanoua Emmerja. Ta mladi liberalec je z nekaterimi bivimi ofcirji navezal stike s Slovenskim narodnim gibanjem, skupino mladih katolikih tudentov okrog duhovnika in urednika Franceta Glavaa. Skupaj z njim je zael organizirati prvo Mihajlovievo vojako ilegalo, ki se je neuradno imenovala Slovenski etniki. Emmer je bil med prvimi, ki so prepoznali partijske voditelje revolucije. Ustrelil ga je Edo Brajnik, kasneji narodni heroj. - 11. dec. 1941 so v D. M. v Polju ustrelili vidnega socialdemokrata Vinka Urankarja, predstavnika metalurkega sindikata, kerje odklanjal OF. - 20. feb. 1942 so v Tavarjevi ulici ustrelili predsednika Zveze industrialcev Avgusta Praprotnika, enega vrhov liberalcev. On je po prvih vosovskih likvidacijah predlagal efu ljubljanske policije Hacinu ustanovitev mestne strae. Praprotniku so dali Italijani za osebno strao loveka, ki je bil prista OF; tako je lahko pomagal pripraviti atentat nanj69. - 16. mar. so med belgijsko vojanico in martinsko cesto ustrelili tudenta Franca upca, lana Strae in direktorija OUL - 18. mar. so v Streliki ulici ustrelili tudenta Jaroslava Kiklja, predsednika tudentske KA in lana OUL - 26. maja so v Streliki ulici ustrelili prof. Lamberta Ehrlicha in njegovega ---------------------------------- Ustrelitev policijskega stranika Koelja (19. nov.) v Lj. - Ustrelitev Joefa Karela (19. nov.) v Livarski ulici v Lj. - Teka ranitev bivega stranika Joefa Krabitza (24. nov.) v Lj. - Ustrelitev direktorja Kemine tovarne Valenaka (5. dec.) v Mostah v Lj. - Ustrelitev bivih aktivistov OF Ludvika in Cvetka Hvastja (30. dec.) na Jeici. - Ustrelitev vidnejega lana Slovenske legije Toneta Martinjaka (3. jan. 1942) v Lj. - Ustrelitev vijega policijskega uradnika Ivana Polaka (5. jan.) v Tivoliju v Lj. - Ustrelitev Joefa picerja in teja ranitev Svojmirja Ronerja, bivih aktivistov OF,(18.jan.) v Trnovem v Lj.
- Ustrelitev Antona Jezerka (18. jan.) v Lj.

- Ustrelitev Franca Roia (28. jan). v iki v Lj. - Ustrelitev Janeza Lenia (28. jan.) Pod gradom v Lj. - Ustrelitev Zvonka Pliveria (1. feb.) na Veni poti v Lj. - Ustrelitev Antona Urbania in Marije ulc (1. feb.). - Ustrelitev partizanskega dezerterja Alfonza Jagermana (4. feb.) v Pokopaliki ulici v Lj. - Ustrelitev Ceglarja (13. feb.) za Bellevuejem v Lj. - Ustrelitev partizanskega dezerterja Ivana uteria (18. feb.) v Mostah v Lj. - Ustrelitev partizanskega dezerterja Alojzija aklja z Vrhovcev (20. feb.). - Ustrelitev Branke Gregori (21. feb.) iz Zg. Kalja. - Poskus atentata na vodilnega lana tudentske OUL Lonaria (20. mar.) v Lj. - Ustrelitev Ivane in Janeza Urbanca (25. mar.) iz Sostrega.
- Ranitev efa obveevalne slube Novakovega taba Marjana Strnie (20. avg.).
69
G1. Franek Saje, Belogardizem, 2. izd., Ljubljana, 224.
Zbornik 2
Stran 91
UZD-SD
spremljevalca tudenta Viktorja Rojica. Ehrlich je bil duhovni vodja Strae. Odkrival je partijsko naravo OF in obsojal njen teror. tudenta Rojica so ustrelili po pomoti: mislili so, da je to Ciril ebot, kar so tudi zapisali v Slovenskem poroevalcu, e isti dan pa v novi izdaji istega lista pomoto popravili in ustreljenega Rojica ornili kot narodnega izdajalca. - 26. maja so v Vzajemni zavarovalnici teko ranili njenega visokega uradnika Iva Peruha, poveljnika Slovenske legije za Ljubljano in njenega zastopnika v Novakovem tabu. ez dva dni je v sanatoriju umrl. - 25. avg. so ustrelili uradnika na banovini in upravitelja Rokodelskega doma Fortunata Majdia, Peruhovega naslednika pri vodstvu Slovenske legije. - 8. okt. so teko ranili uradnika ljubljanske policije Kazimirja Kukovia, bivega policijskega komisarja in tedanjega sodelavca obveevalnega urada pri Novakovem tabu. Pri pripravi atentata je pomagal pod ef policije Kant, lan VOS-a. Kukovi je ez tri dni umrl. - 13. okt. so vosovski atentati dosegli viek: njihova rtev je postal bivi ban dravske banovine dr. Marko Natlaen. Stanovalje na tedanji Ciril-Metodovi ulici, nasproti poljanske gimnazije, ki so jo Italijani spremenili v vojanico. Vosovski likvidatorje priel zgodaj dopoldne k njemu, preobleen v duhovnika. Predstavil se je kot kaplan dekana Tomaia iz Trebnjega, e da prinaa njegovo pismeno pronjo za pomo proti partizanom. Medtem ko je Natlaen bral dekanovo pismo, ga je vosovec ustrelil. Atentatorju je kljub temu, da se je z njim spoprijel Natlanov sin Marko, uspelo uiti. Natlanova soproga je klicala na pomo, pa italijanska karabinjerska straa pred vojanico na nasprotni strani ulice svoje posadke ni alarmirala. Natlanov pogreb, ki ga je vodil kof Roman, je spravil Ljubljano pokonci. Udeleile so se ga velike mnoice, kljub temu da so na pomembnih cestnih kriiih stali partijski vohuni in pogrebce zapisovali. Kot represalijo za ta umor so Italijani ustrelili isti dan proti veeru ob zidu nasproti Natlanove vile 24 talcev, eprav je Natlanova vdova Italijane prosila, naj jih ne. Tedaj se je prvikrat zgodilo, da je bil med ustreljenimi talci veji del komunistov. To je partijo preplailo. Prav zaradi tega je bil atentat na Natlana zadnji vosovski umor v Ljubljani. Vosovski likvidatorji so do konca 1941 likvidirali vsega skupaj okrog 100 Slovencev. Kidri je zapisal: Moralno politinemu pritisku vse narodne osvobodilne borbe se prikljuuje e narodnoosvobodilni teror Varnostno obveevalne slube, ki likvidira narodne izdajalce ob belem dnevu, reuje rtve iz okupatorjevihje in tako prepreuje raziritev narodnega izdajstva70. Kidri sam je tako priznal vosovski teror, ki je bil v resnici unievanje naroda. Narodnoosvobodilni teror je svoj posel opravljal temeljito: deela je pred njim trepetala. Po vaseh, kjer ni bilo italijanskih posadk, so ponoi gospodarili terenci, -------------------70
Ljvil II, 21.
Zbornik 2
Stran 92
UZD-SD

Narodna zaita in partizani. Izsiljevali so denar, ive, obleko in pobijali. esar niso ponoi opravili oni, so ez dan dopolnili Italijani. KPS seje znala znebiti tudi tistih svojih sopotnikov, kiji niso bili ve. Eden od nainov je bil ta, da je te sopotnike naznanjala okupatorju. Tak je bil primer dr. Alea Stanovnika, ki so ga Italijani ustrelili v Gramozni jami v Ljubljani.kot talca za umor dr. Ehrlicha. Kot kranski socialist se je bil vkljuil v OF. Kasneje se je zael zavzemati za ustanovitev nekomunistinih partizanov. Partija gaje zato izdala Italijanom. Obstaja sum, da je partija izdala Italijanom celo partizanskega komandanta Krimskega bataljona Ljuba ercerja. Po konani italijanski krimski ofenzivi je priel ercer v Ljubljano (v zaetku nov. 1941): po reimski verziji po navodila za nadaljnji boj, po vseh verjetnih znakih pa zato, da bi se povezal z oficirsko skupino maj. Novaka, saj je bil v kraljevi vojski aktivni oficir. Italijanom gaje izdal mihajlovievsko orientirani oficir, ki pa je bil v resnici vosovec. Partijski sekretar Leskoek je zapisal (sredi maja 1942): Belo gardo streljamo in bomo sedaj izvedli likvidacije vejega obsega, ki stremijo e k iztrebitvi.
DRUGA DOBA REVOLUCIJE

Ta je potekala od maja 1942 do italijanske ofenzive avgusta in septembra 1942, ko je prela e v dravljansko vojno z vzpostavitvijo samoobrambnega oboroenega odpora, zlasti kmekega ljudstva proti partizanom v vsej Ljubljanski pokrajini. Kako nasilni so bili komunisti, priznavajo tudi sami v svojih poroilih vijim organom. Naj jih nekaj citiramo. Poroilo Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih et 1. maja 1942 vrhovnemu tabu: Vsa obveevalna sluba in eksekutiva je v partijskih rokah. Kader se sestoji iz partijcev, kandidatov, skojevcev in simpatizerjev. Organizacijaje vzpostavljena v Ijubljanskem in novomekem okroju, v ostalih pa e ne ali je e v zarodku. Vendar zaradi tega likvidacija v drugih okrojih ne zaostaja, ker to delo vre Narodna zaita in partizani. Kako je partija glorificirala ukazovalce likvidacij in likvidatorje, izhaja dolono in jasno iz govora Borisa Kidria na partijski konferenci na Cinku v Koevskem rogu od 5. do 8. julija 1942. Navedek: Komunist, ki da brez najmanjega usmiljenja streljati, kot lovek nikoli ni surov. Odlika je, da zdruujemo z najbolj neusmiljenim odnosom do sovranika najbolj plemenite instinkte loveka. Kdo so bili sovraniki, bi bili v veliki zmoti, e bi mislili, -------------71
Gl. Duhovno ivljenje, Buenos Aires, jun. 1979, 351.
Zbornik 2
Stran 93
UZD-SD

da so to okupatorji ali njihovi resnini sodelavci, kolaboranti, kar e danes pridigajo in piejo nasledniki partije. Poleg ciganov in nekaj beraev, ki so jih partizani pobili, so bili umorjeni poteni in verni slovenski ljudje, lani raznih katolikih organizacij kot so bile Katolika akcija, Tomevi mladci, Erlichovi straarji in lani fantovskih odsekov Marijinih drub. tevilne rtve so bili duhovniki in bogoslovci, ki so vernike opozarjali na nevarnost komunizma. Med rtvami so bili tudi upani posameznih obin, ki so bili e zmeraj legalni in legitimni predstavniki ljudstva in jim nobena tuja okupacija ali nasilno dejanje partije ni moglo odvzeti mandata, razen smrti. rtve so najprej pobijali ponoi in tajno kar na njihovih domovih. Ker so ljudje prieli obsojati te umore, so rtve aretirali in jih odganjali s seboj. Za njimi je izginila vsaka sled, da bi bili kje e ivi, eprav so komunisti govorili nasprotno. V gozdu v svojem taboriu so imeli as rtve tudi muiti, kar se je v partizanskih enotah na poloaju mnoino dogajalo, o emer priajo tevilni oividci, npr. Joe Javorek z vrha OF, doma iz Velikih La in celo muitelji sami, kakor tudi pozneje najdena, izkopana, zmrcvarjena trupla. rtev si je morala najvekrat sama izkopati grob. Za skrivanje trupel so jim sluile razne krake jame in brezna dolenjsko notranjskega krasa. V Krimsko jamo so metali celo ive ljudi. e v zgoraj citiranem poroilu je B. Kidri e napisal: Bela garda in mihailovievci seveda vodijo v asopisih tudi silovito kampanjo proti voditeljem partije in OF. Imena Kardelj, Kidri, Leskovek, Kocbek itd. so na dnevnem redu. Objavljajo tudi nae fotografije. Vse nas so naslikali kot velike krvoloke. Kot vodilni komunist ni niesar ukrenil proti svojim podrejenim, temve je te zloine celo spodbujal. Ponovno se vraamo na prej navedeno knjigo Staneta Kosa. Prepis strani 185, 186, 187, 188, 189, 190, 191, 192, 193, 194 in 195 z naslovom poglavja REVOLUCIJSKI TEROR. V tem poglavju je opisanih nekaj primerov divjanja rdeih krvnikov na obmoju Ljubljanske pokrajine v letu 1942. Izpostavljena so kot moria zlasti krake jame in brezna.
REVOLUCIJSKI TEROR
Spomladi 1942 je stalinistina revolucija na Slovenskem bila na tem, da propade. Da se to ne bi zgodilo, so revolucionarji segli po najhujem sredstvu, po terorju. Prav zaradi tega je bila ta doba najstraneji as revolucije. o tem je zapisal partizanski komandant: Najhuja doba likvidacij je bila leta 1942 pred ofenzivo (italijansko, poleti 1942 - op. pisca)... Tako so tedaj prili na vrsto tudi komunistini zavezniki, kranski socialisti
Zbornik 2
Stran 94
UZD-SD

in sokoli. Ljudje so zaeli v trumah izginjati... Poleg pisnih zapovedi so bila dana partijcem navodila, naj se otresejo vsakogar, ki bi jim utegnil biti nevaren. Ta navodila so dajali ustno. Bili so najstraneji dnevi komunistinega divjanja, ko ni nihe vedel, ali je pri partijcih v milosti ali nemilosti89. tevilke takrat pobitih civilistov so naravnost neverjetno visoke90. Po podatkih, ki jih je bilo mogoe dobiti pri glavnem poveljstvu ,narodnoosvobodilne vojske', je bilo pri teh istkah pobitih najmanj 1500 lanov vojske91. Partijci so mnogokrat nasprotnike likvidirali brez zaslianja92. V tej dobi je postalo redno sredstvo revolucije muenje. Z njim so hoteli nasprotnike zastraiti in jih odvrniti od tega, da bi se njihovemu poetju uprli. Oividci in izkopana trupla so neovrgljive prie tega terorja. V muenju so se odlikovali tako imenovani vojvode, zveine mladi partijski partizanski poglavarji, ki so na svojem terenu ukrepali povsem samostojno in neobiajno kruto93. Svoje nasprotnike so partijci -----------------------89 b, 73-74. - Pria tega je bil komandant partizanskega bataljona Janez Marn rtomir, ki seje kasneje (1. mar. 1944) pridruil etnikom gen. Prezlja. 90 po zapisniku Janeza Marna-rtomira iz jeseni 1943 naj bi bilo samo spomladi in poleti 1942 likvidiranih nad 3000 civilistov. (Gl. b, 71.) - rne bukve navajajo glavne kraje mnoinih grobov iz tistih dni (gl. 69): - Predel od Blatnega klanca do dolenjskega gradu Klevea. - Gorjanski gozdovi, kjer je bil glavni likvidator Franc Pirkovi-ort. - Blizu Suhorja v Beli krajini je 40 metrov globoka jama, v katero so metali partizani svoje rtve. - Okrog Starega trga pri Koevju. - V okolici Sv. Kria pri Litiji. - Na Notranjskem, predvsem na Krimu, v Krvavi pei in na Robu. - V gozdovih med Koljekom in Rakitno je Krimskajama, v katero so metali partizani rtve iz vasi od Pokojia do Begunj, od Sv. Vida do Blok, od Otav do Rakitne, Borovnice in Iga (gl. kerbec, Krivda II, 119). - Podbevkove jasli pod Tolstim vrhom blizu Vranskega. - Na Velikem Osojniku lei 24 ujetnikov iz sept. 1943. - V Boncarjevem klancuje mnoino grobie pobitih ciganov, njihovih ena in otrok. Nekaj ciganovje bilo pobitih tudi na Ianskem. 91 b, 74. V tej istki je padel okrajni podnaelnik Primoi Lojze. Tedaj je Dermastja sam ustrelil pesnika Toneta okana (kranskega socialista - op. pisca), (Italijanom) so izroili pesnika ampa Ivana (ki so ga Italijani ustrelili - op. pisca) in tako sta po zaslugi komunistov padla tudi filozof Tominec Janez in akademik Klari (oba tudenta in kranska socialista - op. pisca). Od sokolov je ostal samo neki uitelj s komunistinim imenom Matija, a e ta seje pozneje vpisal v partijo. (Prav tam, 74.) 92 Primer: Komandant zahodno dolenjskega odreda an Rome in njegov politini komisar Nace Majcen iz Mokronoga sta nijim poveljnikom dovolila, da streljajo ljudi brez zaslianja, kakor se jim zdi. (Gl. prav tam, 69). 93 Med najbolj slavnimi je bil Duan Pirjevec-Ahac, kasneje literarni zgodovinar. (Gl. Javorek, Nevama razmerja.) V povojnem asu je bil v Sloveniji apostol nihilizma (zavraanja monosti spoznanja resnice, s tem pa ivljenjskega smisla) in tako inspi
Zbornik 2
Stran 95
UZD-SD

likvidirali navadno s streljanjem, vasih pa tudi drugae, s koli, krampi in noi. Dostikrat so rtve metali v ogenj in jih pekli94. Nekateri vodilni partijski komandanti so ast likvidiranja pridrali sebi 95. Naj navedemo nekaj primerov partijskega muenja v letih 1942 in 1943: V knjigi Dr. Anton Strle, Lojze Grozde. Ljubljana 1944, 114-117 stoji: Iz Stine seje (Lojze Grozde, osmoolec klasine gimnazije v Ljubljani, doma iz Mirne; 1. jan. 1943; - op. pisca) odpeljal z vlakom do Trebnjega. Tam je e pozno popoldne prisedel na voz, ki je bil na poti proti Mirni. Na Mirni so voz obstopili partizani in Grozdeta e ob vstopu v vas prijeli. Odpeljali so ga v gostilno ,pri Korainu', kjer se je vrilo prvo zaslievanje. Zaelo se je e nekoliko temniti. Okoli este ure so ga nekaj asa imeli v gostilni pri Vidmarju. Pripovedujejo, da so ga tu slekli in tepli. Dobili so pri njem samo latinski misal, ve knjig o fatimski Materi boji in Hojo za Kristusom; to je bilo vse. Zveer so hodili po hiah in vabili na ,veseloigro', kakor so rekli, v sokolskem domu. Tam so Lojzeta dalj asa grozovito muili, kakor je bilo pozneje videti iz pokodb najdenega trupla. Morda bi bilo muenje trajalo e dalj asa, ako bi ne bilo prilo povelje, da mora vse motvo nemudoma oditi na Primskovo, kjer je bil napad. Zato so Grozdeta odvlekli v gozd ... Dne 23. februarja so ga konno otroci, ki so iskali zvonke, nali v gozdu blizu Mirenskega gradu, dobre etrt ure stran od Mirne v dolini potoka Vejerce, ne zakopanega ... Grozdetovo truplo je bilo popolnoma ohranjeno in brez najmanjega sledu trohnobe, da si je lealo e sedem tednov na prostem in je bila toplota precej nad nilo. Obleeno je bilo v spodnje hlae, srajco, majico in telovnik pa brez pokrivala in evljev. Na nogah so bili dobro vidni znaki muenja: vsi prsti so bili ob koncu prirezani; na rokah so se poznali odtisi vrvi, s katero je bil zvezan, ko so ga muili. Natanno se je videlo, da je bilo odrezano celo desno uho z desnim licem tja preko ustnice do spodnje eljusti. Vsa lina koa je bila potegnjena obenem z uesom z lica. Tudi spodnja polovica levega uesa je bila odrezana. Enako je bilo izrezano desno oko; levo oko paje bilo zabodeno z ostrim predmetom tako, da je izteklo. Na glavi se je poznala okoli osem centimetrov dolga in est centimetrov globoka zevajoa rana. Moral je to biti smrtni udarec s topim orodjem, krampom ali motiko. Tako zapisnik, na katerem je podpisanih deset oividcev Grozdetovega trupla. Kakor razberemo iz dodatnega poroila, je bila velika rana tudi na levi strani pod eljustjo. Tam skozi so mu, kakor pripovedujejo, odrezali jezik v korenini. Na nogi pod kolenom so se nali sledovi, da so mu rezali jermene, na stopalu in podplatih je bila koa deloma sneta... --------rator mladih samomorilskih skupin. Ko je umiral, je prosil za duhovnika - eprav je prej stalno dokazoval, da Boga ni, pa mu ga ena zaradi raznih okoliin ni hotela poklicati. (Gl. Mladika, Trst 1982. t. 5, 68). 94 Gl. b. 69. 95 V Suhi krajini je bil glavni likvidator dr. Marjan Dermastja-Urban. (Gl. b, 69.)
Zbornik 2
Stran 96
UZD-SD

Neko dekle je naslednji dan po Grozdetovi smrti, torej 2. januarja, slialo, kako je neki partizan zatrjeval, da je bil tisti osmoolec ... nedolen in da niso nali pri njem prav ni sumljivega ... V knjigi V znamenju Osvobodilne fronte, Ljubljana 1943. stoji: V Primostku v Beli Krajini so nali ljudje zakopanega pri Krivoglavikih njivah Tomca Franca. Glava je bila v zemlji, noge pa so mu trlele iz zemlje. Roke je imel zvezane na hrbtu, uesa odrezana, lase populjene. Zgleda, da so ga ivega zakopali (127-128). Juno Janeza iz Dobravic v Beli Krajini so partizani ivega pekli. Privezali so ga na bukev z glavo navzdol in pod glavo zakurili ogenj (129). Iz t. Jerneja so odvedli Zagorc Marijo in njeno herko. Z njima so napravili grozno plesno zabavo. Slekli so ju do nagega in uganjali z njima najostudneje stvari. Ko je surovost dosegla viek, so ju naloili na grmado in grmado zagali. Ko sta zbeali z grmade, so ju vrgli nazaj z besedami: ,Ajdi na ples na grmado!' Konno so ju ustrelili (130). Dne 3. junija (1942 - op. pisca) ob pol enajstih ponoi so prili partizani v Hrovao pri Ribnici na stanovanje uiteljice gospe Ivanke Novakove, ki je bila nosea. Stanovanje so ji popolnoma uniili in razbili, njo pa v stanovanju pretepli do krvi ter tako vso krvaveo odpeljali v svoje taborie. Ko sojo pripeljali v gozd na pripravno mesto, soji ukazali, naj si sama izkoplje grob. Prosila in rotila jih je, da bi jo vsaj toliko asa pustili pri ivljenju, da bi otrok priel na svet. Priakovala ga je z blaenim upanjem in veseljem, kakor priakuje vsaka mlada mati prvega otroka, ki bi ga rada vzela v naroje in ga zibala. Ni bila usliana. Morala je kopati naprej. Toda preutrujena v temni noi ni mogla izkopati globoke jame. Izkopala jo je le na pol metra. Potem so jo zadavili in ji razbili lobanjo s kolom, ji zdrobili spodnjo eljust ter jo zavalili v plitvo jamo (130). V Gorenji vasi pri marjeti ob Novem mestu so komunistini partizani poleg toliko drugih rtev ubili tudi 28-letnega krojaa Stanka Grahuta. Grahut je dobil v prsi 7 bodljajev, dva v levo stran vratu, na desni strani pa mu je bil vrat do polovice prerezan. Tri zabodla jo je dobil v trebuh; obraz, zlasti pa spodnja eljust, pa sta bila popolnoma razsekana... (130). Znano Malnarkovo herko iz Sada, obina t. Vid, so obsodili na smrt samo zato, ker je nekega dne la v t. Vid po kilogram soli Ko se je ni hudega slute vrnila domov, sta jo e priakovala v zasedi dva partizana, jo uklenila in kljub zatrjevanju matere, da je popolnoma nedolna, odvedla na ,komando' v gozd. Tukaj sojo privezali na bukev. Pri zaslieval ju je politini komisar dekle vpraal, kaj je delala v t. Vidu. Po sol sem la, je dekle odgovorila. ,Lae!' jo je nahrulil. Ko je hotela e nekaj odgovoriti, jo je straar udaril po ustih s palico. Zaslievanje je bilo s tem konano in istoasno je padla tudi smrtna obsodba. Nato so se zaeli partizani prikati, kdo bo izvril sodbo, ker je bilo ve takih, ki bi jo radi izvrili. e celo partizanke so z divjim krikom zahtevale soudelebo pri justifikaciji. reb je zadel dva partizana, ki sta slovela po svoji krutosti pod lanima imenoma Tiger in Ris. Trpinenje se je prielo. ,Tri dni sem
Zbornik 2
Stran 97
UZD-SD

prost in zato imam as tri dni te trpiniti: punara, dosegla bo rekord!' se ji je zareal v obraz. Odel je nekam v grmovje in se kmalu vrnil z dolgim, ozkim bodalom v rokah. Pomolil ji ga je pod nos in ji obljubil, da ga bo dobila vsake pol ure dva centimetra ve med rebra. Dekle, ki je medtem omedlelo, se je zopet zavedlo in hotelo izpregovoriti, toda zaradi pokodbe na ustnicah ni moglo. Nato jo je zael muiti. Da ne bi dekle krialo, ji je v usta zaril veliko kepo ilovice. Nato ji je no spretno porinil v vrat, pri tem pa pazil, da ni prerezal glavne ile. Vmes je govoril: ,Nikar ne misli, da bo kmalu poginila! Niti kapljica krvi ti ne bo pritekla skozi rano.' Ko je bila e isto onemogla, se je zruila k tlom, v kolikor so ji vezi dopuale. Tedaj ji je strani ,Tiger' odrezal vezi in dekle seje zakotalilo po tleh. Strogo seje dral obljube in ji porival vsake pol ure no dalje v vrat. Po nekaj urah je bodalo na sprednji strani pogledalo ven. Ko se je tako v groznih boleinah zvijala po tleh, je z zadnjimi momi, v kolikor so ji dopuale vezi na rokah, skuala izpuliti bodalo iz vratu. A e jo je udaril rabelj s kopitom po roki. To trpinenje seje ponavljalo ves tisti dan, dokler proti veeru ni popolnoma omagala in brez zavesti obleala na tleh. Umrla je po hudem muenju ele proti poldnevu tretjega dne (130-133). Ista knjiga objavlja tri zapisnike o izkopanih truplih ljudi, ki so jih komunisti muili in ubili. Uradni zapisnik o pregledu stopikih rtev je bil napisan 29. okt. 1942. Podpisalo ga je est ljudi: zdravnik in pet pri. Glasi se: 1. Na truplu pokojnega upana Brulca Janeza je bilo mogoe ugotoviti sledee: Na glavi: zdrobljene nosne kosti, oi in veke grobo iztrgane, porezani ali posekani zgornja in spodnja ustnica, jezik iztrgan ali pri korenu izrezan, ker ni bilo mogoe ugotoviti niti ostankov jezika, odrezano ali odtrgano levo uho. Na desni strani obraza popolnoma zdrobljeni spodnja eljust in lina kost. Na truplu spredaj obirne rdee podplutbe, deloma ogana koa in povrni defekti kot posledica silnih udarcev in paljenja z ognjem. Na desni roki manjkajo prvi trije prsti, na levi dva prsta. Nobena teh pokodb ni bila naravnost smrtna, tako da je mogoe skoraj z gotovostjo soditi, kar kaejo tudi nekatere pokodbe, da je bil iv zakopan. 2. Na truplu Brulca Joeta, sina prve rtve, je bilo ugotovljeno: Na glavi: oi z okolnim tkivom grobo iztaknjene, nos popolnoma zdrobljen, levo uho odtrgano, desno uho do polovice odsekano, spodnja eljust popolnoma zdrobljena, isto deloma tudi zgornja eljust. Desna roka na treh mestih zlomljena. Na levi podlaktnici mone pokodbe in podplutbe. Pokojnik je umrl verjetno zaradi pokodbe moganov, kot posledice silnih udarcev po glavi. 3. Truplo tretje rtve, Turka Franceta, posestnika iz Zajjega vrha 6, kae sledee nasilne pokodbe: Na glavi: na elu velika rana, desna lina kost popolnoma zdrobljena, levo oko z okolico izbito iz lobanje, odbita ali odtrgana desna polovica nosu; najteja, smrtna pokodba je zadaj za levim uesom, na tem mestu je popolnoma zdrobljena lobanja in gotovo tudi pokodovani mogani. Desna roka v zapestju zlomljena, zlomljen je tudi palec na tej roki. Na obeh rokah so na obeh zapestjih globoke
Zbornik 2
Stran 98
UZD-SD

odrgnine kot posledica vrvi ali verige, s katero je moral biti pokojnik zvezan. 4. Truplo pokojnega Vidmarja Antona, roj. 12. januarja 1912, iz t. Jota t. 15, kae, da je bil pokojnik z vehementno silo udarjen po glavi tako, da mu je ta sila zlomila tilnik; kot posledica tega udarca je tudi popolnoma zdrobljena desna stran obraza. 5. Na truplu Vidmarja Lojzeta, rojen 23. marca 1913, iz t. Jota tev. 15, je ugotovljeno, da ima popolnoma zdrobljen zatilnik in je bila ta pokodba gotovo smrtna. Na obeh rokah ima hude pokodbe desna je v komolcu vsa zbita, leva ima popolnoma zdrobljeno zapestje. 6. Na truplu pokojnega Ovnika Franceta, roj. 11. novembra 1905, iz Zajjega vrha t. 4, je spredaj na prsih... na levi strani vidna urezana rana, ki sega skozi srce in je vidna tudi na levi hrbtni strani na odgovarjajoem mestu; soditi je, da je bil s silo zaboden, lee na hrbtu. Razen te smrtne pokodbe ima pokojna rtev popolnoma zdrobljeno desno zapestje. Razen teh natetih pokodb je na vseh truplih najti sledove peenja z ognjem in podplutbe na mnogih mestih po telesih, ki kaejo,. da so bile vse rtve prav kanibalsko muene, preden jih je smrt reila trpljenja (134-136). Zapisnik o truplu Matija Turka, posestnika v Verdunu t. 6, roj. 10. maja 1903, ki so ga partizani umorili in je bil pokopan 29. okt. 1942. Zapisnik je podpisalo est pri, med njimi duhovnik. Ogled se je vril v mrtvanici v Stopiah. - Ugotovili smo sledee: Leva lina kost mono udarjena in zdrobljena, oi izkopane, nosna kost zdrobljena zaradi udarca, po vsem telesu, zlasti po gornjem delu prsi mone podplutbe (137). Zapisnik o treh rtvah komunistinega nasilja, ki so bile izkopane in prenesene na pokopalie v Stopie 29. okt. 1942. Zapisnik je podpisalo pet pri, med njimi duhovnik. tular Joe (Dol 13 - op. pisca)je leal na trebuhu, roke je imel s srobotom na hrbtu zvezane, zanke iz srobota je imel tudi okrog vratu. Bil je ustreljen v prsi, sredi prsnega koa na gornjem delu prsi. Ravnik Joe (Mali Orehek - op. pisca) je imel prestreljeno lobanjo in hude pokodbe na prsnem kou, polomljena rebra. Roke je imel.zvezane z ico. Kastrevc Alojzij: telo je oividno lealo v vlani zemlji, zato je bilo e tako razpadlo, da ni bilo mogoe ugotoviti pokodb (137). Ista knjiga poroa o mnoinem grobu rtev revolucije v Krimski jami. Septembra 1942 je prila do nje vaka straa iz Begunj in okolikih vasi: Jama lei v gozdovih med vasjo Koljek in Rakitno. Oividec, ki se je spustil po vrvi vanjo, pripoveduje: e je prostor v Krimski jami! - a gronja mi je ... ostala v spominu od vsega, s imer so me partizanski komisarji muili pri zaslievanju tri ure v globeli Zale ... zmeraj sem se z grozo spominjal samo Krimske jame. In z grozo so seje spominjali slednjo no pozimi in spomladi po vseh vaseh od Pokojia do Begunj, Sv. Vida do Blok, od Otav
Zbornik 2
Stran 99
UZD-SD

do Rakitne in Borovnice in Iga. Vsako no je porla koga iz naih krajev. Ljudje so si epetali, ... da partizani svoje obsojence ive meejo vanjo. Vsako no se iz nje razlega tuljenje, kakor da poginjajo v njej volkovi, so pravili. Kakni volkovi - bili so fantje iz hribovskih vasi, ki niso marali v rdeo svobodo, bili so ,nezanesljivi' izmed partizanov samih, bilo je morda tistih osemdeset sokolov partizanov, ki so jih pobili kot morebitno belo gardo, bila so dekleta iz Begunj, bile enske iz Cerknice, ki so jih zvabili, e da bodo videle odpeljanega moa... (138139). Ista knjiga objavlja (151, 158) faksimile dveh partizanskih dokumentov. Drugega ponatis kujemo z vsemi slovninimi napakami: Kom. 1. ete bataljona - ,LJUBE ERCERJA' KRO - Dne 5. jul. 1942 - Na poloaju. TABU BATALJONA, LJUBE ERCERJA' KRO - Na poloaju Danes smo ustrelili eno gestapovca, ter vohunko Miro Lampretovo, roj. Rozman, dne 5. XII. 1916 na Igu, bivajoa v Ljubljani, ter herko staro okrog 4 leta... Komandir: Maks - Politkomisarja nadomestuje: Maks (151). Knjiga rne bukve navaja pod poglavjem Unievanje slovenskih ivljenj opise, sezname in fotografije rtev komunistinega muenja. Omenimo nekatere primere: Blizu Suhorja so imeli 40 metrov globoko jamo, v katero so rtve tudi ive metali (69). V osvobodilno vojsko sta prila neki astnik iz Nia s komunistinim imenom ,Svetozar', ter absolvent Srednje tehnine ole Simo. Kmalu so ju zaeli doliti, da sta Mihajlovieva vohuna. Nekega dne so ju v zgodnjih jutranjih urah prijeli in zvezali... Zaslievanje in muenje je vodil Dermastja. astnika so privezali na bukev, zakurili pod njim ter ga zaeli ivega pei... Pekli so ga ves dan do noi... Proti veeru je astnik e isto onemogel, ele potem so ga ustrelili v glavo. Njegovega tovaria Sima so po kratkem muenju tudi ustrelili (72-73). dne 8. junija 1942 so odpeljali Franca Kraeyca, bivega trgovskega pomonika (iz Loke doline - op. pisca) v gozd in ga po lastnih izjavah (muiteljev - op. pisca) najprej oslepili, mu zlomili roke in vrgli v jamo... (82). Meseca julija so ustrelili pod Markovim hribom Janeza Kandareta iz Dan, e prej pa so mu oi iztaknili (82). V Vievku je bil ubit Tomi Alojzij (2. sept. 1942 - op. pisca), ko je beal iz goree hie in klical na pomo. Njegova ena Terezija je iva zgorela (84). V Danah... so komunisti zagali hio in zdelali Franiko (Hauptman - op. pisca) tako, da je iva zgorela (84). V jamo, en kilometer oddaljeno od Vrhnike v Loki dolini, so septembra 1942 vrgli obstreljena Palia Jakoba in Ivana. (85). 14. septembra 1942 so iz Pudoba proti Sneniku odpeljali est fantov pred jamo Kozlevko, jih tam s streli le ranili in ive pometali v jamo. (88) Mulc je pristopil k vaki strai, da rei ivljenje sebi in druini... Njegova 17 letna hi Ivana je pobegnila v gozd in prepustila oeta usodi. Leto dni je poiljala
Zbornik 2
Stran 100
UZD-SD

poto v vas, da bo oeta sama ustrelila. Morda bi bila to nakano res izvrila, toda oe je bil skrit in so ga nali ele naslednji dan. Ko so ga nali, je pristopila k njemu, ga z desnico poboala po licu: ,No, Rajdek, zdaj bo el v smrt, ker si bil tako lepo priden!' Oe ji je vprio vseh tolovajev pljunil v obraz, zato gaje dala e isti veer ubiti (88). Dne 3. novembra 1942 so domaini potegnili iz Poljaneve jame, 2 km od Potoka pri Muljavi, dve trupli, od katerih je bilo eno truplo neznanega dekleta, drugi pa 39-letni tesar Janez Drobni iz Potoka pri Krki, oe osmih otrok. Truplo je bilo brez rok in glave (121). V noi na 22. april 1942 so komunisti vdrli v Jakopinovo hio v Ponovi vasi pri Grosupljem in neloveko poklali vso druino: moa, eno Marjeto, 18-letnega sina Joeta, 17letno her Anico, 11-letnega Slavka in 9-letnega tefana (122). Dne 26. decembra 1942 so komunisti v Dobu zajeli Mavsarjevo druino iz Prapro pri t. Rupertu. Zvezali so jo v hlevu, jo ves dan muili, nato pa vrgli na ogenj, da je iva zgorela. Zgoreli so: oe Joe, mati Terezija, sin Darko Mavsar, znani portnik in balkanski prvak v metanju kopja, 17-letni Ciril, 16-letna Marija, 14-letni Peter in 9-letni Stanko. - Dne 23. marca 1943 so ustrelili 11-letnega Vilka Mavsarja, meseca maja je bil ubit e Dolfi Mavsar, tako da so komunisti poklali devet lanov te slovenske druine (122). V zaetku meseca januarja 1943 so nali truplo prof. Antona Ovna, znanega slovenskega kulturnega delavca iz Bele Krajine, ki so ga komunisti odpeljali 5. maja, ubili pa 19. maja. Na truplu so ugotovili znake strahotnega muenja: obe roki in obe nogi zlomljeni, hrbtenica zlomljena, leva stran lobanje razbita (122). 17. novembra 1942 so izkopali pri Sv. Duhu na Polevem trupli sester Francke in Julke nidari iz Gorenje vasi, obina Stina, ter Antona Hribarja in njegove ene Alojzije iz Mevc, obina Krka. Uradni zapisnik o pokodbah in vzrokih smrti pravi, da so komunisti iva pokopali 71-letno starko Francko nidari in delavca Antona Hribarja... (122). 22. marca 1943 so odkopali v Krmarjevi hosti med Troinami in Blisko vasjo 19letnega Franca Jakoa in njegovega oeta Franca iz Dobrunj. Oe je imel prerezan vrat, sin pa razbito in preklano eljust (124). 2. aprila 1943 so pod Tokim elom odkopali tri Kunstljeve, Nika Juvana, Pepco Bajd in e dva domaina. Na njihovih truplih seje videlo, da so jih pred smrtjo kruto muili (124). V gozdu kratovec nad Globodolom so izkopali truplo Marije Mavec, por. Make, ki so jo partizani ubili 21. julija 1942. Ko so jo 22. aprila (1943 - op. pisca) izkopali, so videli, da je umorjenka imela izbito desno oko in vse zobe, razbito desno eljust in vso desno stran obraza, levo nogo pod kolenom odsekano, prav tako odsekano desno roko v zapestju (124). Krojaa Roliha Janeza so 16. aprila 1942 odpeljali na partizansko poveljstvo v Novi Lipi v Beli Krajini, mu tam razsekali glavo in nato nagega pokopali za vasjo (124).
Zbornik 2
Stran 101
UZD-SD

25. avgusta 1942 so z Rudnika pri Ljubljani odpeljali zakonca Cirila in Hedviko Lipovec; ona je bila nosea. V gozdu so ju komunisti pobili s koli in gorjaami (124). I7. julija 1942 so partizani ubili upnika Janka Komljanca iz Prene. Ko so ga izkopali, so videli, da ima zdrobljeno desno spodnjo eljust, linico in zadnji del lobanje. Gornja ustnica mu je manjkala (124). 21. julija 1942 so partizani odpeljali Joefa Razpotnika, obinskega tajnika iz Tomilja, ga kruto muili in nazadnje ustrelili (124). Knjiga Matica mrtvih, I. zv., Cleveland, 1968, navaja te primere: Partizani so 13. maja 1942 na Bistrici pri Mokronogu odpeljali Zavodnikovo druino oeta, mater in 28-letno herko in jih po ve dnevnem muenju z noi poklali na Blatnem klancu (50). Nekaj dni pozneje so umorili Uharnikovo druino iz Mirne - oeta, mater in 14 letno herko - ki so jih prej muili (51). 17. junija 1942 so aretirali entruperskega upnika Franca Nachtigala, kaplana Franca Cvara, posestnika Alojzija Jakoa in Antona Jamnika ter Alojzija, Franceta in Stanka Griarja iz Dol. Jesenic. Vse aretirane so e naslednji dan ... umorili v gozdu Podhrastano. Po stranem muenju so jih s krampom potolkli (51). 17. maja 1942 so iz Jakoeve hie pod Sv. Urhom partizani odpeljali oeta Franca, sina Francija, neaka Franceta Jakoa iz Bizovika in Janeza Pavia. Odvedli so jih na Polico, kjer se je zael proces. Zaslievanje in muenje je trajalo ves dan v ponedeljek v presledkih, ko pa seje sonce nagnilo, so jih odvedli do roba blinjega gozda. Sami so si morali kopati grob, kamor so jih nage podrli in napol ive zasuli (54). 29. maja 1942 je prila partizanska patrulja h Kozinovim v Zapotoku. Hoteli so imeti Franceta. Odpeljali so ga v Sodraico in ga na vse naine muili... Francetov grob smo nali v gozdu 19. avgusta 1942. Takoj sem spoznal njegovo truplo. Glava je bila razmesarjena... Tako je zapisal njegov brat duhovnika. 26. avgusta so spet prili. Oeta so odpeljali v klet, kjer ga je partizan udaril s pukinim kopitom po glavi. Potem so ustrelili pohabljenega sina Janeza. Konno so loili mater od treh malih herk, jo odvedli v klet in tam ustrelili (55-58). 13. junija 1942 so partizani po desetih zveer iz nekega hleva v Hinjah pripeljali hinjskega kaplana Novaka in tamkajnjo uiteljico Darinko ebulj. Oba so bili slekli do golega. Prisilni partizanski mobiliziranec je pozneje povedal: Zavili smo v gozd. Takoj ob obronku zagledamo nekega starejega moa, kije bil privezan na drevo, glava mu je bila poveena, skoraj brez ivljenja, nepremino: od muk je e popolnoma oslabel. Bil je to bivi oronik Ivan van ... Pridemo na malo ravnico. Tam je kaplana in uiteljico zaslieval poveljnik koevskega odreda Jot. Krvnik Bosanec Mate je kaplana med zaslievanjem vekrat pretepal. Po izpraevanju je ---------------------95a v brouri Komunizem, kot ga jaz poznam (Brentwood, California, 4. izd., 1978) in v knjigi Slovenia, the land of my joy and sorrow (Toronto-Cleveland 1980).
Zbornik 2
Stran 102
UZD-SD

komisar Jovo Smrke izroil kaplana in uiteljico Mateju. Nato se je vsa grua dvignila in premaknila kakih trideset korakov v dolinico, kjer je gorel velik ogenj. Tolovaji so izvlekli iz goree grmade veliko rdee razbeljeno elezno ploo. Rabelj veli kaplanu Novaku, naj stopi na elezno ploo. Gospod kaplan se ni ni obotavljal, marve je stopil z obema nogama v sredino eleza, da je zacvralo loveko meso. Kadar je vsled nevzdrnosti na areem elezu odskoil, so ga okoli stojei tolovaji z bajoneti in pukinimi kopiti prisilili nazaj na ploo. Muenec se ni smel pripogniti, toda naenkrat se je sesedel. Tolovaj ga zgrabi in postavi na noge, e da mora stati na ploi. ez as so mu dovolili oddih na travi. Toda kak oddih? Zaeli so z novo muko. Potiskali so mu ivanke za nohte na rokah in nogah. Ko so s tem konali,. so ga zopet spravili na ploo, dokler se ni popolnoma izrpan kot mrtev sesedel. Tedaj je pa Bosanec prinesel ,atlaho' (to je kratko nasajena podolgasta iroka sekira), s katero je kaplanu odsekal obe roki v zapestju in obe peeni nogi v glenjih. Nato so ga muili e na drugih delih telesa. - Privlekli so tudi povezanega vana in mu vbadali ivanke, a je bil e brezuten, kar pa rabljev ni motilo ... Mislil sem na uiteljico. Odmaknili sojo od gospoda kaplana v primerno razdaljo in pohotne hijene v loveki podobi so se nasievale nad ubogo ensko. Kake muke je morala prestajati! - ez as zasliim zapored tri strele. Vsak od teh muencev je konal s kroglo v elo (63-65). Ivan Basti je bil upan v Horjulu. Dne 19. junija 1942 so ob 10. uri zveer obkolili njegovo hio in vdrli vanjo, zjutraj 20. junija pa so njega in eno Marijano odgnali po stranskih poteh kak kilometer pro od doma, ju tam najprej silno muili in nato oba umorili (66). 13. junija 1942 so prili partizani ob enih ponoi na Brezovico pri Ljubljani in s silo vdrli v ugledno katoliko Mravljetovo hio. Tu so vprio ene oziroma matere ustrelili v hii oeta Antona in dva sinova, Franca in Vinka. Najstarejega sina Antona pa so odpeljali in ga po hudem muenju umorili in pokopali v gozdu (68). (Po oetovi smrti rojeni sin ivi v ZDA.) Feliks Poganik je bil podupan v obini Polje pri Ljubljani, zaveden katolian. Bilje poroen z Marijo Peri. Rodili so se jima tirje otroci, ki so bili 1942 stari 13, 10, 4 in 1 leto in pol. 2. avgusta 1942 so Poganikovo eno na poti v Podlipoglav potegnili z voza. epravje bila nosea, sojo drugi dan najprej strano muili, nato pa obesili. Ostale tri rtve, ki so jih isti dan pripeljali v Podlipoglav (frizerjevo eno Podbevek in pekovo eno Krmec, obe iz Polja, in Joeta Cankarja iz Sostrega), so s krampom pobili in zmetali v skupni grob na Pugledu. V noi od 6. na 7. avgust so partizani prili po Feliksa Poganika. Vzeli so tudi njegovega sina Branka. Odpeljali so ju v olsko taborie blizu Javorja. Oeta so do kraja pretepli. No sta oe in sin prebila skupaj. Proti jutru so prili po oeta. Feliksu so zvezali roke na hrbtu, nato so ga obesili na vejo bukve tako, da je napol visel, napol pa se s prsti dotikal tal... tako so komunisti muili na vse mogoe naine nesrenega moa in oeta, ki se je zvijal v stranih boleinah, da se je odrgnilo lubje od bukove veje, na kateri je visel, kar seje na bukvi videlo e eno leto po tem
Zbornik 2
Stran 103
UZD-SD

dogodku. - e na pol mrtvega so konno ustrelili... (69-74). Sina Branka je imel nase navezanega partizan-domain, kranski socialist Edvard Reek, in ga vlail s seboj. V italijanski ofenzivi je Reek padel, nanj navezanega Branka so pa ujeli Italijani. (Branko ivi sedaj v ZDA.) Ta brezvestni partizanski teror je prisilil demokratine Slovence k samoobrambi v obliki vakih stra.
KOMUNISTINI POBOJI V MEDVOJNI LJUBLJANSKI POKRAJINI

Komunistina partija Slovenije (v nadaljnjem besedilu partija) je e ob svoji ustanovitvi aprila 1937 na ebinah nad Zagorjem ob Savi nartovala nasilen prevzem oblasti, ko bodo nastale ugodne drubenopolitine razmere v Kraljevini Jugoslaviji in Sloveniji. Sprejela je boljeviki, sovjetski sistem bodoe organizacije drube in svoje oblasti v njej. Ker tega v mirnem obdobju v dravi ne bi nikoli mogla, se je njena politika osredotoila na bliajoe se vojne razmere v Evropi, na vzpon nacistine Nemije in faistine Italije, ki bosta kmalu prieli z agresijo na svoje sosede. Leta 1939 v jeseni se je konala panska dravljanska vojna z zmago panskih falangistov nad komunisti in anarhisti ter drugimi levimi silami. Dne 1. 9. 1939 se je z napadom Hitlerjeve Nemije na Poljsko priela druga svetovna vojna. V veljavo je stopil sovjetsko-nemki pakt o nenapadanju ter delitvi interesnih sfer v vzhodni Evropi, zato je Stalinova Rusija z vzhoda nebranjeno Poljsko napadla nekaj dni za Nemci ter nekaj mesecev pozneje v Katinskem gozdu pomorila 11.000 poljskih oficirjev. Partija je ob napadu Nemije, Italije in Madarske na Jugoslavijo 6. aprila 1941 ustanovila Proti imperialistino fronto (PIF), usmerjeno zlasti proti Angliji in Franciji. ele po Hitlerjevem napadu na Sovjetsko zvezo dne 22. junija 1941 se je ta organizacija preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Vanjo so se vkljuile poleg vodilne partije le posamezne ozke skupine intelektualcev, levi sokoli in Kocbekovi kranski socialisti. S porastom okupatorjevega nasilja zlasti na tajerskem, Gorenjskem in v Posavju, z mnoinim pregonom Slovencev v Nemijo, na Hrvako in v Srbijo je priel rasti odpor proti okupatorju, ki ga je spretno izrabila partija za poveanje svojega vpliva med ljudstvom. Partiji je pomagalo tudi streljanje talcev in zapiranje Slovencev v koncentracijska taboria. Kljub
Zbornik 2
Stran 104
UZD-SD

okupatorjevemu nasilju je veino slovenskega naroda e zmeraj obvladovala slovenska ljudska stranka pod vodstvom zadnjega predvojnega bana dravske banovine dr. Marka Natlaena, ki so ga komunisti zmeraj bolj ornjevali, dokler ga niso dne 13. 10. 1942 likvidirali. Tako so komunisti na Slovenskem prieli propagandno in fizino unievati e zmeraj legitimno oblast, hkrati pa nasilno vsiljevati svojo pod krinko OF. Komunisti so iz dneva v dan zaostrovali svoj boj zoper posamezne sloje slovenskega naroda. Pisali so vedno nove sezname svojih nasprotnikov ter jih prieli pobijati. Najbolj brutalno so nastopili proti katolikim organizacijam in njenim lanom. Duhovniki, ki so javno branili kranska naela po farah, so bili prvi umorjeni, za njimi so pobili lane katolikih organizacij, laike, zlasti katolike akcije, fantovskih odsekov Marijinih drub in vplivne, ugledne moe, upane. V posameznih primerih so pobili cele druine. Na udaru so bili tudi poteni narodnjaki. Govorili so o preoblikovanju slovenskega narodnega znaaja, da ta ne bo ve kleeplazen, pobojakarski, ubogljiv do farjev in oblastnikov. Ustvariti je potrebno loveka materialista in ateista, mu spodrezati tisoletne kranske korenine in ga vzgojiti na povsem novi revolucionarni drubeni osnovi. Partiji je v tej smeri dejansko uspelo v dolgi povojni dobi preoblikovati povprenega Slovenca v nekega levo usmerjenega subjekta, kar danes pelje v moralni propad, in pria smo izginotju slovenskega naroda zaradi hitrega upadanja rojstev. Komunisti so dan za dnem pobijali ljudi, jih pred smrtjo veinoma hudo muili na sto in en nain, sadistino, vasih cel dan, e so imeli as. V kasnejih poroilih celo sami priznavajo te grdobije, npr. Poroilo sekretarja 10 OF Borisa Kidria dne 14. 12. 1942 CK KPJ: Nai so pretiravali glede likvidacij in predvsem glede naina likvidacij. To se je dogajalo posebno v partizanskih enotah, kjer se je uporabljalo tudi muenje sumljivih civilistov. Stvari so prile v javnost in precej pomagale resnini beli gardi. Odnos partizanskih enot do civilnega prebivalstva je bil v mnogo primerih nepravilen.
POBOJI V LETIH 1941, 1942 IN 1943

Prietek komunistinih politinih umorov - Fanou Emmerja dne 4. 12. 1941 in socialista Vinka Vrankarja, predstavnika metalurkega sindikata, ker se ni hotel pridruiti komunistini OF: Bilo je e neteto drugih umorov in njihovih poskusov,
Zbornik 2
Stran 105
UZD-SD

izvrenih e proti koncu leta 1941, nato pa se je v letu 1942 pobijanje Slovencev tako zgostilo, da so kaken dan komunisti umorili tudi po est ljudi, zlasti v Ljubljani in okoli nje. Za seboj so puali trupla pomorjenih, kar je pri ljudeh vzbujalo vedno huji odpor. Z odkritega naina pobijanja in atentatov so sasoma preli na tajne, skrite likvidacije, tako da so ljudi z njihovih domov prieli jemati s seboj. Prihajali so najve ponoi in loveka odgnali, da je izginil brez sledu. ele po delni vzpostavitvi samoobrambe pred partizani v poletju in jeseni 1942 z ustanovitvijo vakih stra se je to pobijanje na podeelju deloma ustavilo. Sorodniki so prieli iskati skrite grobove ter izkopavati trupla in jih pokopavali v posveeno zemljo. Najvekrat so nali razbita in iznakaena trupla ljudi, kar je dokazovalo, da so komunisti rtve telesno in duevno muili do smrti. Zakaj in emu toliko pobojev? Vse izhaja iz venega lovekega egoizma in nevoljivosti. Teko je ubijati kar tako neorganizirano, brez doloenih razlogov, samo za nasilno spremembo oblasti in pridobivanje tujega premoenja. Treba je bilo doloiti nekatere principe, ideologijo in cilje ter jih imbolj objektivizirati in demagoko popularizirati, da jih bo zagovarjal iri krog ljudi. Mimo zakonito postavljene oblasti kaj takega ni mono, zato so komunisti akali na vojno, da bodo v skladu s ebinskimi sklepi iz leta 1937 tudi v Sloveniji nasilno prevzeli oblast in se oklicali za edine legitimne zastopnike ljudstva. To so storili po napadu Hitlerjeve Nemije na Stalinovo Sovjetsko zvezo dne 22. junija 1941. Ker je kominterna (komunistina internacionala) zahtevala enoten nastop vseh evropskih komunistov proti nacizmu in faizmu, s katerim so bile v vojni skoraj vse evropske demokratine drave, tudi Kraljevina Jugoslavija od 6. 4. 1941 dalje, ko so Stalin in evropski komunisti e paktirali s Hitlerjem, so tudi komunisti v Sloveniji iz Proti imperialistine fronte (PIF) preli v Osvobodilno fronto (OF) slovenskega naroda. Pod krinko narodnoosvobodilnega boja (NOB) so prieli izvajati komunistino revolucijo. Prilastili so si pravico ubijanja svojih sonarodnjakov nasprotnikov komunizma, ne z resninimi nagibi, temve z izmiljenimi oznakami sodelavci okupatorja, izdajalci in podobnimi obtobami. Vsi odporniki ali njihovi sodelavci so bili e vnaprej obsojeni na smrt po tako imenovanem Beblerjevem partizanskem zakonu oz. Odloku o zaiti slovenskega naroda z dne 16.9.1941. Teroristina organizacija VOS, ki je bila ustanovljena e 15.8.1941 (ustanovitelji Edvard Kardelj, Zdenka Kidri in Franc Ravbar Vitez), je dobila iroka pooblastila za pobijanje nasprotnikov partije. Ker so komunisti svoje
Zbornik 2
Stran 106
UZD-SD

nasprotnike e pobijali, je VOS dobila pravno pokritje za svoje prejnje in bodoe usmrtitve ljudi. Tem voditeljem slovenske eke po vzoru iz Sovjetske zveze, VOS-a (varnostno obveevalne slube), se je decembra 1941 pridruil e dr. Vito Kraigher - Marjan, aprila 1945 po domobranski policiji ubit na Turjaku. Edvard Kardelj je odel na novo funkcijo v Vrhovni tab jugoslovanske partizanske vojske v Srbijo. Tudi Franca Ravbarja - Viteza, ki je do decembra 1941 vodil likvidacije v Ljubljani in okolici, je zamenjal dr. Marjan Dermastja - Urban do aprila 1942, ko je odel v Zapadno dolenjski odred, njega pa Edo Brajnik - tefan; ki je bil komandant vosovskih likvidatorjev vse do maja 1943. Najbolj znani vosovci, ki jih omenja Ivo ajdela v svoji Knjigi Zasuta usta iz leta 1996, so bili Zvonimir Runko - Pavle, tefan Babnik, Franc Stadler - Pepe, Ladislav Riha Toma, Majda Peruzzi - Urka, Milan Poganik - Toma, Silvo Hrast - Didi, Franc Pokovec Poki, Andrej Bricelj in Duan Burja - Peter. Katere so bile te vodstvene strukture revolucije, v katerih je bila skrita vodilna in dejansko odloujoa partija, je pregledno in izrpno pojasnjeno v Knjigi Staneta Kosa Stalinistina revolucija na Slovenskem 1941 1945 I. del, izdana v Rimu, junija 1984. V izogib ponavljanju objavljamo prepis te knjige od 128. do 137. strani pod poglavjem STRUKTURE REVOLUCIJE: OF, PARTIZANSTVO.
Na zahtevo kominterne je torej KPS zaela z oboroenim odporom proti okupatorjem: prepriana je bila, da bo vojne v nekaj mesecih konec, zatem bo pa prila tudi sama na oblast. Slovenski narod ni pri tej odloitvi ni sodeloval.
STRUKTURE REVOLUCIJE
KPS si je za svojo blodno in usodno pustolovino zgradila posebno politino in vojako strukturo: e omenjeno OF in partizane.' - OF Po vnaprejnjem vzorcu je zaela partija od zgoraj navzdol organizirati OF takole: - Vrhovni plenum OF (kasneje imenovan tudi Slovenski narodnoosvobodilni odbor, SNOO). - Izvrni odbor OF (IOOF). - Pokrajinski odbori OF (POOF). - Okroni odbori OF.
Zbornik 2
Stran 107
UZD-SD

- Okrajni (rajonski) odbori OF. - Terenski odbori OF. Ta nart se je seveda gradil dokaj poasi. V vseh odborih OF so imeli kljuna mesta v rokah partijci. V tem smislu sta Kardelj in Bebler pisala lanom KPS na Gorenjskem (jun. 1942): Popularizirajte partijo kot avantgardo osvobodilne borbe. Postavljajte povsod odbore Osvobodilne fronte kot organe oblasti. Glejte pa, da bodo v odbore izvoljeni samo aktivisti partije34. Do srede 1944 je bilo sredie celotnega dela OF v Ljubljani, potem je bilo zelo unieno. OF je bila razlenjena v razne sekcije, ki so bile: - Narodna zaita, pomona vojaka ustanova za zbiranje partizanskih kadrov, oroja in obleke. - Varnostno obveevalna sluba (VOS) za vohunjenje in likvidiranje nasprotnikov. VOS je bila docela v partijskih rokah. O njej je Kardelj rekel: Dejansko je ves aparat sestavljen iz lanov partije in tega nai ne dajo iz rok, niti ne dovolijo kontrole35. VOS je vodila Kidrieva ena Zdenka-Ana (tudi Marjeta) Armi. - Tehnika za propagando po tisku in radiu, pripravo skrivali, ponarejevanje dokumentov, zvezo med centralo in terenom. Tudi tehnika je bila povsem v rokah KP. - Slovenska narodna pomo, za zbiranje denarja, za pravno in zdravstveno pomo36. - Mladinska OF, za vkljuevanje mladine v delo OF37.
Kasneje (1944)je Kidri zapisal, da seje v OF zdruilo preko dvajset politinih, kulturnih in drugih skupin in organizacij in da je OF zato tudi s formalne plati postala edini upravieni predstavnik slovenskega naroda38. To trditev je mogoe razumeti le kot propagando, ki je hotela zakriti resnico. Ne le da je Kidri, od teh preko dvajsetih skupin in organizacij potem z imeni navedel le 14 skupin temve so istoasno te predstavljale le neznatno manjino Slovencev. To je razvidno tudi iz reimskega pisanja, da sta bili klerikalna stranka in JNS ... v temelju in naelno nasprotni39. Prav ti dve stranki sta pa vkljuevali 90% Slovencev. Poleg tega so po istem pisanju druge politine skupine ... pekulativno akale, kaj e bo40
---------------------b, 18. - Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji, knj. 2, Ljubljana 1964, 208209. Ljubljana v ilegali IH, Ljubljana 1967, 20. - Citiram: Ljvil III. 36 Slovensko Protifaistino ensko Zvezo (SPZ ali AF) so ustanovili ele januarja 1943. 37 Mladinska OF je bila pozneje preosnovana v Zvezo slovenske mladine (ZSM), v katero so vkljuili tudi dotedanje mladinske organizacije ostalih ustanovnih skupin OF. Glasilo ZSM je postala Mlada Slovenija. 38 Ljvil 1, 43. 39 Ljvil II, 387.
35 34
Zbornik 2
Stran 108
UZD-SD
- PARTIZANSTVO Partizansko vojsko, ki se je spoetka imenovala Partizanski odredi Slovenije (POS), pozneje pa Narodno-osvobodilna vojska (NOV), so sestavljale dokaj zasilno oboroene formacije, ki so na gverilski nain uresnievale revolucijske narte KP. Partizanski zakon, nekaken katekizem gverilcev, je bil izdelan po izkunjah iz panske dravljanske vojne41, torej docela partijska stvaritev42. Partizanske vojake enote so sestavljali vodi, ete, bataljoni, brigade in odredi, ni pa ni bilo doloeno, kako velike naj bodo te enote: neredko je eto sestavljalo manj kot 10 ljudi, brigade pogosto niso bile veje kot bataljoni redne vojske. Bombastini naslovi vojakih enot so javnost zavestno zavajali: ustvarjali so videz mnoinosti in pomembnosti. Partizanski zakon je uvedel - po sovjetskem zgledu - tudi funkcijo politinega komisarja. Te je po vseh enotah postavljajo glavno poveljstvo, njihova naloga pa je bila skrbeti za marksistino vzgojo partizanov. Vsa partizanska vojska je bila prepletena s komunistinimi celicami, tako da so imeli partijci ne partijce pod popolno kontrolo. Kidri je o tem zapisal: Za nas, slovensko partizansko vojsko, velja: zavedati se, da smo politina vojska s politinimi nalogami in dolnostmi, vojska, ki mora na slovenski narod politino vplivati43. Pa e: Avantgardistina vloga partije je v tem, da ima partija v rokah vse pozicije, ki bi jih lahko izkoristil kdo drugi44. Znailno za partijsko taktiko je bilo, da so partizani ve mesecev v zaetku revolucije nosili vojake kape brez rdee zvezde, ampak z jugoslovansko kokardo45, kranski socialisti med njimi pa s slovensko zastavico s kricem. Narod pa ni smel vedeti, za kaj pri NOB v resnici gre.V nekaterih krajih so partizani nastopali kot etniki. --------------------Prav tam. Miku. NOB I, 159. 42 Po zgledu panske komunistine gverile in mednarodnih brigad - v eni od teh se je bojeval tudi Bebler, ki je v Sloveniji sestavil Partizanski zakon - so si privzeli tudi ime partizani. To ime se pojavi prvi prav v panski dravljanski vojni: tako so se nazivali predvsem borci mednarodnih brigad. (Francoski izraz partisan, ki pomeni pristaa iste strani, somiljenika, so panci spremenili v el partisan.) Izrazje potem uporabljal tudi Stalin, npr. pri povelju 6. jul. 1941. 43 Slovenski partizan, Ljubljana, leto II, t. 5, sredi nov. 1942. 44 b. 16. 45 Vrhovnl tab s Titom na elu je na zborovanju v Stolicah (26. in 27. sept. 1941) doloil, ... naj bo znak partizana nacionalna trobojnica z rdeo peterokrako zvezdo nad njo, naj bo zastava odredov trobojnica z zvezdo v sredini, partizanski pozdrav pa stisnjena desna pest poleg senca. (Vlado Strugar, Osvobodilna vojna v Jugoslaviji, Ljubljana 1967, 44). Takrat so uvedli tudi pozdrav: Smrt faizmusvoboda narodu! Z uvedbo titovke je kokarda z narodno tribarvnico izginila in ostala je samo rdea zvezda.
41 40
Zbornik 2
Stran 109
UZD-SD

Navodila za politino plat partizanske gverile je dal Kardelj (sept. 1941). V njih je govoril predvsem o prehodu iz defenzive v ofenzivo z nenehnim napadanjem manjih oddelkov in o nujnosti obveevalne slube, ker bi bila brez nje resna in trajna akcija partizanov nemogoa. Pa e: Brez neusmiljenega fizinega trebljenja vsake vrste ovaduhov in sovranikovih agentov partizani ne bodo osigurali varnosti svojega gibanja'46. Kdo je ovaduh in sovranikov agent, je doloala KPS. Pomemben dejavnik v partizanski vojski so bili bivi borci iz panske dravljanske vojne, ki so se takoj vkljuili v prve partizanske enote. Od tiso dvesto Jugoslovanov, ki so se kot prostovoljci borili v paniji, je bila tretjina Slovencev47. Ti so kot komandirji ali komisarji vnaali v prve partizanske ete svoje izkunje iz bojev v paniji48. Vsi bivi panski borci so bili partijci. Glavno partizansko poveljstvo je ustanovilo mobilizacijsko komisijo, ki je z vsemi monimi pritiski in zvijaami novaila za partizane, in intendanco, ki je imela na skrbi opremo partizanskih et - zdravil, odej in denarja je dala najve Ljubljana. Skupina zdravnikov in bolniark je skrbela za partizanske ranjence. V zimi 1941/42 je bilo precej teh odpeljanih v Ljubljano, v sanatorij Emona (dr. Derganc), kasneje so se zdravili v primitivnih ambulantah po koevskih in notranjskih gozdovih.
KPS SI JE OBLAST PRILASTILA NEDEMOKRATSKO

Pri uresnievanju revolucije se je partija vedno znova sklicevala na ljudsko oblast. To oblast naj bi predstavljali v bazi e terenski odbori OF. Po partijskih izjavah je sleherno vejo akcijo zaelo ljudstvo, ele kasneje jo je z odlokom uzakonil Vrhovni plenum OF49. V skladu s tem je partija stalno in dosledno poudarjala, da je osvobodilno gibanje demokratino, torej po volji ljudstva. Takno govorjenje je pri mnogih ljudeh, zlasti v zaetku, ustvarjalo vtis, da sestavljajo slovensko ljudstvo le komunisti in pristai OF, vsi ostali Slovenci so pa narodni odpadniki, ali v partijskem argonu okupatorjevi hlapci, ovaduhi, bela garda, peta kolona, narodni izdajalci ali pa sredina, ki se frontalno bori proti narodni enotnosti50. Na 3. zasedanju Vrhovnega plenuma OF v Ljubljani (16. sept. 1941) je bil najvaneji sklep ta, da se Vrhovni plenum OF konstituira v Slovenski narodni osvobodilni odbor (SNOO). S tem je ta sam sebe razglasil za edino narodno predstavnitvo, s tem pa e tudi za prihodnjo vrhovno dravno oblast na Slovenskem51. --------------------46 47
Delo. Ljubljana, sept. 1941. Ljvil II, 78. - Bilo jih je dejansko 1400, od tega Slovencev 300. 48 Prav tam 49 Gl. NOV 298. 50 Kidri v Ljvil 1. 41.
Zbornik 2
Stran 110
UZD-SD

4. Vrhovni plenum OF v Ljubljani (1. nov. 1941) je formuliral dokonni program OF, kije znan kot Temeljne toke OF. 6. in 7. toka tega programa se glasita: 6. Po narodni osvoboditvi prevzame na slovenskem ozemlju oblast OF slovenskega naroda v celoti. - 7. Po narodni osvoboditvi uvede OF dosledno ljudsko demokracijo52. O teh dveh tokah piejo danes reimski zgodovinarji: S prevzemom oblasti po organih OF v smislu 6. in 7. temeljne toke OF so bili dokonno odpravljeni kakrnikoli ostanki bivih jugoslovanskih oblastvenih organov, kakor koli ohranjeni tudi v organih okupacijskih oblasti53. Ostaja dejstvo, da sije KPS prilastila oblast nad slovenskim narodom ne demokratsko in z nasiljem.
NEMORALNA SREDSTVA PRI URESNIEVANJU REVOLUCIJE

e vemo, da je bila KPS v zaetku okupacije Slovenije le neznatna politina stranka imela je tedaj, kot reeno, manj kot 1000 lanov - se nam sami od sebe vrivata dve vpraanji: 1. Kako sije sploh drznila z revolucijo zaeti? 2. Kako seji je posreilo, da je z njo uspela? 1. KPS je revolucijo zaela, ker ji jo je ukazala kominterna, katere lanica je bila. Njeni voditelji so pri tem raunali, da bo konec vojne e 1941, seveda z zmago Rdee armade nad Hitlerjem. Treba pa je dodati, da je bil izredno moan motiv pri vodilnih komunistih njihova predanost ideji svetovne revolucije. In v revolucijo je KPS vpregla disciplino svojih lanov, ki je bila zelo stroga, in pa naivni in kratkovidni idealizem svojih zaveznikov, katerega znailni primer je bil Edvard Kocbek. 2. Glavni razlog, da je partiji revolucija uspela, je bila mednarodna podpora. Najprej s strani kominterne v obliki navodil in opozoril. e bolj materialna podpora, ki so jo v pozni jeseni 1943 zaeli partizanom dajati zahodni zavezniki - tedaj so zavrgli Mihajlova. In konno politina podpora teh zaveznikov od srede junija 1944 naprej, ko je postal predsednik jugoslovanske begunske vlade bivi hrvaki ban dr. ubai - postavil gaje sam Churchill - z nalogo, da mora dosei sporazum s Titom; taka je bila tedaj angleka odloitev! Vaen razlog za uspeh revolucije je bil tudi ta, da se partija ni pomiljala za dosego zmage uporabljati vsakrna nemoralna sredstva.
Brez dvoma bi bila NOB ena najvejih epopej v slovenski zgodovini, ko bi bil njen cilj res osvoboditev naroda, ne pa zamenjava ene diktature z drugo, in ko bi uporabljala le potena sredstva. A v tem primeru bi to ne bila ve stalinistina revolucijo!
-----------------51 52
Gl. Ljvil II, 390. Slovenski poroevalec, Ljubljana, 6. jan. 1942. 53 NOV, 300.
Zbornik 2
Stran 111
UZD-SD

V vrsti nemoralnih sredstev, ki jih je KPS v revoluciji uporabljala, navajajo tele:
- Brezvestnost
Slovenski partiji se slovenska kri ni smilila. rtve morajo biti! je bilo geslo, s katerim je pred slovensko javnostjo opravievala partizanska izzivanja italijanskega in nemkega okupatorja. Zakoniti narodni predstavniki so z oboroeno vstajo proti okupatorju akali prav zato, da se ne bi slovenska kri prelivala po nepotrebnem. Partizani so okupatorja netetokrat gverilsko napadli iz nezaitenih naselij. Takoj po napadu so se umaknili, domaine pa prepustili okupatorjevim represalijam. Na ta nain so dobili v partizane fante in moe, ki so se morali pred okupatorjem umakniti, da so si reili ivljenje. V netetih primerih so Italijani in Nemci po partizanskem napadu domaine postrelili kar na kraju samem. - Prevara z monopolizacijo oboroenega odpora. Koliko potenjakov je partija zvabila v sodelovanje z njo pod pretvezo boja za narodno osvoboditev. Ti so ji tako prevarani pomagali pri njenem medvojnem terorju in uvedbi povojne diktature. Prevarala je lane ustanovnih skupin OF, ki jim je ob njeni ustanovitvi obljubila, da bodo njeni enakopravni partnerji, pozneje (z dolomitsko izjavo, 28. feb. 1943) jih je pa prisilila, da so se odpovedali politinemu delu svojih skupin in to v celoti prepustili partiji. Prevarala je zahodne zaveznike, ki so jo med vojno vojako podpirali samo zato, ker je obljubljala, da bo po vojni uvedla demokracijo. Prevarala je slovenski narod, ker mu je po vojni obetala demokracijo, namesto nje pa uvedla komunistino diktaturo. - Ne priznavanje demokratskega naela veine KPS je slovenski narod izdala, ker je proti volji njegovih zakonitih predstavnikov zaela oboroen boj proti okupatorju in izrabila najteji as okupacije v svoj prid. Obenem je pa tiste, ki so revolucijo odklonili, proglasila za narodne izdajalce.
- La
Partija je med vojno stalno trdila - kar poenjajo reimski zgodovinarji e danes - da predstavlja OF veino naroda, ko je v resnici prestavljala, zlasti v zaetku, le majhen del Slovencev, na viku svojega razvoja (jun. 1942) pa morda kvejemu etrtino54. Tudi podatki o posameznih dogodkih med revolucijo (boji, zmage, izgube ...), kijih reimska zgodovina e danes ponavlja, so nezanesljivi: gre za enostranska prikazovanja, pretiravanja, olepavanja... ---------------Spomladi 1942je imela OF v Ljubljani in njeni severovzhodni okolici za seboj javno mnenje v tem smislu je imela tu veino. Ta veina je pa jela upadati z italijanskimi racijami (konec jun. 1942), za katere so dali povod komunisti, in zaradi za OF in partizane poraznih poroilih italijanske ofenzive (jul. - nov. 1942).
54
Zbornik 2
Stran 112
UZD-SD
- Klevete
Tiste, ki revolucije niso sprejeli, je partija blatila z vsem mogoim in nemogoim. Tistega, ki gaje likvidirala, je pred likvidacijo ali po njej proglasila za narodnega izdajalca, ko je lo v resnici v skoraj vseh primerih za potenjake.
- Ustrahovanje
O tem je pisal Kardelj Titu: Ko iejo (Italijani - op. pisca) ljudi za funkcije, dobivajo odgovor: se bojimo, da nas bo OF ubila... Tovarnarji se bolj bojijo OF kot italijanske oblasti... Nobena policijska zaita ne rei tistih, kijih vosovci (tako jim pravijo tukaj) vzamejo ,na muho'... aretirajo ljudi na cesti, jih odvedejo in zasliujejo (poklicati Italijane na pomo se prijeti ne upajo, ker je OF izdala odlok, da bo vsak na mestu ustreljen, e bi se obrnil za pomo na okupatorske oblasti)55. Komunisti so ljudi na deeli ustrahovali zlasti pri prisilnih mobilizacijah v partizane in pri nasilnih rekvizicijah ivea.
- Muenja
V asu, ko je bilo na tem, da revolucija propade (zlasti v prvi polovici 1942 ob italijanski ofenivi), je partija uporabljala muenje kot redno in nartno sredstvo: ljudi je hotela zastraiti, da bi se ji ne uprli.
- Likvidacije, najkruteje sredstvo revolucije

SNOO je doloil (16. sept. 1941), da s smrtjo kaznujejo izdajalce posebna sodia, katerih postopek je nagel, usten in tajen ... posebno zaslievanje krivca ni potrebno... Proti sodbi sodi ni pritobe, kazen je treba izvriti takoj56. Vse navedeno je zaobseeno v Kidrievi ugotovitvi (Jan. 1942), da se je moralnopolitinemu pritisku narodnoosvobodilne borbe prikljuil e narodnoosvobodilni teror.. 57.
- Skriti stiki z okupatorjem

O teh stikih pie reimski zgodovinar povsem jasno58. Precej splono znano je bilo, da je partizanska intendanca zlasti v Ljubljani kupovala od Italijanov oroje ---------------------Ljvili III, 20-22. 56 Miku, NOB I, 20. Prav tam. 352. 58 Gl. Viadimir Dedijer, Novi prilozi za biografiju Josipa Broza Tita, 1. del, Rijeka 1981. - Milovan Djilas, Une guerre dans la guerre, Parjz 1979. Angleki naslov: VVartime, Lon-don 1977. -Zbornik Svobodne Slovenije 1973-1975, Bue-nos Aires (Pavel Fajdiga, KPJ in Jugoslavija - o uradnih dokumentih glede nemko-partizanskih pogajanj v Zagrebu /spomladi 1943/, op. 11: ..Fotokopije nemkih originalov /o teh pogajanjih - op. pisca/ so pod tev. NOKW 1088 v amerikem dravnem arhivu v Washingtonu).
57 55
Zbornik 2
Stran 113
UZD-SD

in vojako opremo in poiljala cele vagone obojega v partizane - iz okupirane Ljubljane. Pri tem so bistveno pomagali elezniarji. In Kardelj sam omenja v poroilih Titu partijske kanale, ki so segali do visokih italijanskih mest. Da so v to vpregli enske, je bilo tedaj splono znano. *** Za stalinistino revolucijo na Slovenskem je e neka znailnost. Medtem ko je kominterna slovenski partiji naroila pripravljati in uresnievati revolucijo z vidika predzadnje etape - tj. voditi narodnoosvobodilni boj kot demokratino-meansko revolucijo s pritegnitvijo vseh proti nacistinih strank in skupin - se je KPS odloila za uresnievanje revolucije z vidika zadnje etape. Zato je oboroeni boj proti okupatorju takoj monopolizirala, po dveh letih odpravila koalicijo v OF, skoraj vse sposobne politine nasprotnike demokratskega tabora pa likvidirala ali vsaj onemogoila. V tem je bila bolj radikalna kot Stalin sam. Zaradi te odloitve je bila KPS, pa tudi cela KPJ, do konca 1943 vekrat delena Stalinove kritike, ker se je Stalin bal reakcije pri zahodnih zaveznikih. Ko pa so ti zavrgli Mihajlovia, je tudi ta kritika s strani Stalina in kominterne prenehala.
Zbornik 2
Stran 114
UZD-SD
SVOBODA V RAZVALINAH GRARICE - TURJAK - KOEVJE V USODNIH DNEH

Ob pogledu na preobrat ob koncu druge svetovne vojne nam zastaja dih. udno se nam zdi, da je komunistina revolucija v Sloveniji mogla ves drubeni, socialni in moralni red postaviti na glavo. Ne moremo spregledati, kaj vse je komunizem s svojimi protinaravnimi in nelovekimi naeli povzroil narodu in tako zaasno zavrl' njegov naravni razvoj, pozabljamo pa, da do tega ni prilo kar ez no. Vasih mislimo, da bi se ob dravskem mostu pri Borovljah na Korokem v maju 1945. leta dalo popraviti vse zamujeno, toda to ni res. Pogledati moramo nazaj, v prve dni vojne, in videli bomo, da so veliki dogodki zoreli e tedaj. Na alost ni bilo loveka, ki bi se v tistem zamotanem poloaju znael, komunisti pa so to izrabili in se pripravili na odloilni udar. Najveja tragika pa je v tem, da so komunisti izrabili kaos in zmedo vojne ter trpljenje naih ljudi pod okupatorjem z enim samim ciljem: da se polastijo oblasti. To so malo poznana dejstva, zato se nam zdijo nepomembna in jih radi spregledamo. Ker pa konca ni brez zaetka in ne reakcije brez zaetne akcije in ker mora zgodovina podajati celotna dogajanja z vsemi vzroki in posledicami, smo dolni pogledati v tiste prve dni in najti vzroke za na narodni upor proti komunizmu.
PRVI DNEVI OKUPACIJE

Ko iz daljave skoraj dvajsetih let gledamo na aprilske dni leta 1941, se nam vse skupaj zdi kakor dolge, teke sanje. Spomin, ki je odsev resninega
Zbornik 2
Stran 115
UZD-SD

ivljenja, pa nam govori, da ne sanjamo, ampak ivimo, eprav ne moremo verjeti dogodkom, ki so nas vlekli s seboj. e se spominjamo skrivnostnih priepetavanj proti kraljevi Jugoslaviji, proti obstojeemu redu, o nesmiselnosti obrambe slovenskih meja proti Italiji in Nemiji, o brezpravnosti slovenskih ljudi pod Jugoslavijo, o izkorianju Slovenije in podobnem. Najbolj glasni so bili nekateri kranski socialisti in naprednjaki iz levega krila Sokola. Mnogi od teh so se oklenili KP in udarili po Jugoslaviji. Za asa jugoslovanske mobilizacije je KP v Ljubljani izdala letak, s katerim je pozivala vse rezervne oficirje in podoficirje, naj se ne odzovejo mobilizaciji. Poudarjali so, da Hitler ne predstavlja nobene nevarnosti Jugoslaviji, ampak je zaitnik delovne mase..., zato ima mobilizacija znaaj odkrite priprave za pahnitev drave v vojno. Vojna je bila neizogibna, komunisti pa so e vnaprej obljubljali: Ako bo Jugoslavija nekega dne napadena od Italije ali katere druge sile, mi komunisti odklanjamo vso odgovornost pred narodom za obrambo drave. (Koledar Svobodne Slovenije, 1951, str. 112.) To se pravi: ne bomo se borili. To ni bil le sluaj, ampak del dobro premiljenega in natanno izdelanega narta KP, kako obrniti poloaj v prid svetovnega komunizma. Po bombardiranju Beograda so na sovjetskem poslanitvu namre nali dva narta za revolucijo v Jugoslaviji, ki sta predvidevala obe monosti: 1. e Jugoslavija pristopi k trojnemu paktu, sklenjenemu med Hitlerjevo Nemijo, Italijo in Japonsko; 2. e stopi na stran zaveznikov. Komunisti so bili odtono za Nemijo, ki je tedaj bila po pogodbi zvezana s Sovjetsko zvezo. Dne 27. marca 1941 sta voditelja sokolov Joe Rus in Lubej izjavila: Potrebno je, da Jugoslavija s podpisom pakta prevzete obveznosti lojalno izpolni, kajti narodni interesi so dovolj zavarovani s paktom Hitler-Stalin. Bili pa so odlono proti temu, da bi se Jugoslavija postavila na stran zahodnih sil. Isti Rus je rekel: Jugoslovani moramo skupno z Nemci in Rusi korakati proti reakcionarnim Angleem! (Koledar Svobodne Slovenije, 1951, str. 115 in 116.) Namen vsega tega je bil jasen: uniiti Jugoslavijo, napraviti zmedo in preplah ter zasejati razdor, nezadovoljstvo in sovratvo. Dobro so vedeli, da svojih revolucionarnih idej v rednih razmerah ne bodo mogli nikdar uresniiti. Ne razpoloenje in navelianost sta rasla; skrb, kdaj bo Jugoslavija za
Zbornik 2
Stran 116
UZD-SD

nesena v vojno vihro, je bila vsak dan bolj iva. Nihe ni resno premislil, kaj bo potem, ampak je slepo verjel hladilni rosi raznih skritih komunistinih agitatorjev in prerokov, ki so govorili: Naj pride kar koli, slabe ne bo, kot je bilo! To je bila prva dobljena igra komunistinih plaancev: razbili so Jugoslavijo... Kidri je nato v majski tevilki Dela zapisal: Ponosen sem, da smo zruili ta jugoslovanski nestvor! Verjetno ni takrat nihe razen vodilnih komunistov vedel za ozadje te grde igre. Priznati moramo, da na tiste dni nismo bili pripravljeni. Svoboda iz leta 1918 naega naroda po tisoletnem suenjstvu e ni sprostila, da bi znal trezno presoditi poloaj. Zavest, da je tako zelo tepen in zanievan v svoji pravini borbi za obstoj preivel turke napade in se otresel avstroogrske oblasti, ni dopuala verjetnosti, da bi se v lastnem narodu nael tretji, ki za tuje interese ne bi hotel samo narodove krvi kot nekdaj Turki, ne le njegove zemlje, ki sega v Trst, kot nekdaj Habsburani, ampak oboje: narod in zemljo. To je bil konni nart komunistov, unienje in razkosanje Jugoslavije pa le prvi korak do tega cilja. Pri tem moramo v prvi vrsti omeniti okoliino, ki jo preprost lovek rad spregleda, a je zelo pomembna za karakteristiko boja proti okupatorju, ki so si ga komunisti v propagandni knjigi zapisali na prvo stran. S tem bojem so zakrili svoj pravi obraz in namen ter tako preslepili narod, z istim bojem proti okupatorju so opravievali svoje najpodleje zloine nad lastnimi brati in konno dobili priznanje svobodnega sveta. Ta njihov boj od vsega zaetka nima nobene zveze z resninim bojem proti tujcu - okupatorju. as od 6. aprila do 22. junija 1941 je bil prav tako as okupacije kot naslednja tiri leta; narod je trpel: z Gorenjske in tajerske so bili pregnani skoraj vsi izobraenci, padli so prvi talci... Dejstvo je, da nihe od komunistov tedaj ni oklical boja proti okupatorju, eprav je bil pritisk na nae narodno ivljenje tako krut. Za to trditev govori ve izjav samih komunistov: Milovan Djilas je na proslavi obletnice ruske revolucije 1941 dejal: Mi smo pozvali narod na upor, ko je Nemija napadla Sovjetsko zvezo. Kardelj pa pravi: Tono je: prvi upor se je zael po 22. juniju 1941. In naravno je, da je tako. (Put Jugoslavije) Namesto da bi tedaj vsaj mislili na upor, so se postavili v slubo tujcu in mu pomagali unievati slovenski narod. Vodilni komunisti: dr. Joe Vilfan, ki je zdaj podpredsednik vlade LR Slovenije, dr. Ale Stanovnik in
Zbornik 2
Stran 117
UZD-SD

dr. Joe Pokorn so bili takoj prve tedne v kofovih zavodih v t. Vidu, kjer je bil zbirni in preseljevalni center, postavljeni za urejanje kartotek tistih ljudi, katere je gestapo nameraval izseliti (Koledar Svobodne Slovenije, 1952, str. 211). Komunisti in njihovi simpatizerji so se vraali domov, nekomunistini Slovenci pa so bili poslani v Srbijo in kasneje v Nemijo. To je bilo mogoe, ker so po Pickovi odredbi t. 35-277 z dne 22. oktobra1935 nemki komunisti li masovno v gestapo, kjer jih je bilo na zaetku vojne kakih 5000. Tako so komunisti vseh narodov tedaj skupno izvrevali naloge KI (Komunistine internacionale). (Alejandro Betozaris v ilski reviji Estudios, avgust 1948.) To skupno unievanje je jasno dokazal italijanski naelnik OVRE Onis, ki je v zaporu sprejel 30 glavnih slovenskih komunistov, med katerimi so bili Kardelj, Kidri, Kraigher in drugi. Preden jih je izpustil iz ljubljanskega zapora, jim je dejal: Skupni cilj, za katerega smo se borili mi in vi unienje Jugoslavije - smo dosegli! Zdaj pa mirujte! S temi ljudmi so imeli Italijani v rokah vodstvo vse pozneje revolucije, a so jih izpustili, takoj nato pa so bili aretirani nacionalisti: in. Makovek, dr. Verbi, dr. vigelj, dr. Majaron, kar gotovo ni brez medsebojne vzrone zveze. (Koledar Svobodne Slovenije, 1951, str. 120.)
PO NEMKEM NAPADU NA SOVJETSKO ZVEZO

Ko je 22. junija 1941 Nemija napadla Sovjetsko zvezo, so se slovenski komunisti kar ez no znali pred novimi ukazi, ki so jih dobili iz Moskve. e naprej so obdrali najtesneje vezi z nacisti na Gorenjskem in tajerskem ter s faisti v Ljubljanski pokrajini. Vedeli so, da bodo (e v sodelovanju s sovranim tujcem narod pritisnili ob tla in mu stopili za vrat. Poznali so klenost slovenskega znaaja, e posebno slovensko kmeko duo, zato so pravilno presojali, da je slovenski lovek za komunistina naela nesprejemljiv. Narod si je namre zares elel samo svobodo. Ta klic po svobodi, ki je kot ogenj gorel v vsakem zavednem Slovencu, so izkoristili v svoje skrite zloinske namene. e julija 1941 so osnovali svojo revolucionarno organizacijo, s katero so se preprostim in iskrenim ljudem, ki niso vedeli, komu nasedajo, predstavili kot Osvobodilna fronta (OF), ki bo pregnala okupatorja. To je bila tista nesrena zanka, v katero se je v zaetku ujelo toliko potenih ljudi. Ko pa so bili zraven,
Zbornik 2
Stran 118
UZD-SD
zanje ni bilo reitve, saj bi jih pobili kolovodje sami ali pa okupator, kateremu bi jih komunisti ovadili. Nasproti temu odlino organiziranemu komunistinemu nastopu, ki je razpolagal z razmeroma majhnim kadrom preizkuenih in izvebanih borcev, udarnikov in dresiranih pijonov, je na drugi strani stala skupina demokratinih organizacij iz bive Jugoslavije. To so bile politine stranke, ki so predstavljale veino naroda. Z okupatorjevo zasedbo deele je bilo politino delo strank razbito, ostala pa je zavest, da je treba narod pripraviti za borbo proti tujcu. Posamezne stranke so svoja motva vsaka zase oblikovale v tajne vojake formacije. SLS je ustanovila Slovensko legijo (SL), medtem ko so tevilne skupine naprednega bloka organizirale Sokolsko legijo. Pobratim in kranski socialisti pa so leta 1943 formirali Narodno legijo. Te formacije so bile legalizirane za borbo proti okupatorju, ne pa za kakno dravljansko vojno. Komunistini teror in pobijanje narodno zavednih Slovencev, e posebno pa pojav njihovih oboroenih oddelkov na terenu, so sodelovanje omenjenih legij zelo ovirali. Komunistom ta aktivnost ni la v raun, eprav niso te formacije tedaj privedle praktino e do nobenih zakljukov. Vedeli so, da bo narod, ki eli na svoji zemlji ostati veren in poten, el za tistimi, ki mu hoejo dobro, zato so si zadali nalogo, uniiti vse vodilne moe, kmeke veljake in vse one, ki bi mogli pred narodom razkrinkati OF ali ga celo pridobiti za borbo proti njej. Z ustanovitvijo OF so si hoteli zagotoviti monopol pri odporu proti okupatorju in za vsako ceno prepreiti, da se v Sloveniji organizira kakna nacionalna skupina, ki bi se resnino borila proti tujcu in si tako pridobila pravico za prevzem oblasti po vojni. KP si je hotela podrediti vse. Vse, ki se ji niso podredili, je razglasila za izdajalce. S svojo lano propagando je dokazovala, da se le ona resnino bori proti okupatorju ter da povezuje in predstavlja vse bive politine stranke. Pri svojem delu z okupatorjem komunisti niso imeli posebnih teav. Okupator je vedel, da oni e dale ne predstavljajo svojega naroda, zato se je z njimi brezskrbno povezoval v skupnem nartu: uniiti zdrave sile naroda, kateremu so tako eni kot drugi napovedali boj na ivljenje in smrt. To so bili resnini cilji komunistov, skrili pa so jih pod krinko OF. Pod to krinko so se zrinili na vse pomembne poloaje, kjer so spoznavali vodilne moe, katere so potem ovajali okupatorju kot nevarne in sovrane elemente. Tako kot na Gorenjskem - to smo e videli - so komunisti sodelovali tudi pri splonih aretacijah in racijah v Ljubljanski pokrajini.
Zbornik 2
Stran 119
UZD-SD

Kdor je el skozi preiskovalne zapore v Ljubljani, se bo gotovo spominjal, kako nas je italijanska straa vodila po hodniku mimo zamreenih okenc, za katerimi so stale loveke postave, katerim smo videli samo oi. To so bili komunisti, ki so odloali, kdo naj bo izpuen, kdo pa poslan v internacijo. Na prste lahko pretejemo slovenske vasi po Dolenjskem in Notranjskem, ki ne bi imele nikogar v italijanskih koncentracijskih taboriih lakote in smrti. Na drugi strani pa je bilo toliko vplivnih komunistov, ki so uli iz zapora, ki so se prebili iz Srbije in ki so preiveli tevilne italijanske ofenzive. Resnica je, da je bilo vse to delo komunistov, ki so v imenu OF spravljali s sodelovanjem okupatorjev iz zaporov svoje vidneje pristae in so, kadar je bilo sodelovanje e tako oitno, morali Italijani pripraviti ofenzivo, svoje terence in partizanske odredie pa pravoasno obveati o nameravanih akcijah.
UMORI
Komunistina zarota ni ostala samo pri izdajstvu. Strah pred narodom jim je narekoval, da morajo tako prestraiti ljudi, da bodo v zmedi in strahu za ivljenje postali dovzetni za boljeviki nauk. Dvomili so, da bo to delo opravil okupator sam, kajti nai ljudje so se zaeli izmikati in skrivati pred okupatorjevimi racijami. Osvobodilna fronta tega ni mogla dopuati, ker se je bala, da bo njena zloinska igra s temi ljudmi razkrita, zato so vzeli nadaljnje delo v svoje roke. Organizirali so morilske trojke, ki so zaele moriti najprej po Ljubljani. Vrhovna slovenska trojka KP je bila: Kardelj, Kidri, Leskovek. Padel je in. Emer Fanu, za njim Praprotnik, Sunik, Martinjak in drugi. Istoasno so se partizani pojavili tudi na podeelju, kjer so zaeli pripravljati teren za delo Osvobodilne fronte. Posebno so se vrgli na zavedna katolika sredia, kot so bile Velike Lae, t. Jot nad Vrhniko in Loki Potok. e jeseni 1941. leta so organizirali terenske odbore OF, ki so mlade ljudi nagovarjali k sodelovanju s partizani, na svojih zaupnih sestankih pa sestavljali sezname oseb, ki jih je treba likvidirati. (Msgr. M. kerbec: Krivda rdee fronte, 2. del, str. 61.) Jeseni 1941 so se tu in tam e pojavili prvi odredii, ki so v praksi kazali ta boj proti okupatorju: kmetom so odganjali ivino, jim kradli e tako pila ivila in obleko, obenem pa grozili s smrtjo vsem, ki so se
Zbornik 2
Stran 120
UZD-SD
temu upirali. Ravnali so se po Leninovem geslu: Tu gre samo za ,za' ali ,proti'. Kdor je proti hajd' ob zid! V tem obdobju so bili nosilci komunistine revolucije na deeli prikriti terenci, partizani pa le izvrevalci ukazov vodstva, predvsem umorov. Kmekemu loveku je e posebej dalo misliti to, da so bili voditelji teh osvobodilnih grupic bivi kriminalci vseh vrst, od tatov do roparjev in morilcev, razni delomrznei, propadli tudentje in zanikrni kmetje, ki so v enakosti videli svojo sreo. Po vaseh so partizane v glavnem podpirali mnogi bivi liberalci, nekateri sokoli, ki so na zdravo ivljenje in naravni razvoj slovenskega katolikega loveka vedno gledali s prezirom in sovratvom. Slovenski kmet, ki je stoletja stal kot trdnjava in zdral vse navale, se je uprl tudi tem komunistinim izvrkom lastnega naroda. Ostal je trden in dosleden pri svojih naelih in tako dajal porotvo, da v Sloveniji komunizem ne bo uspel. Ko jim kmeki fantje kljub vsem prizadevanjem in strahovanjem niso nasedli, so spomladi 1942. leta zaeli z drugo taktiko, in to z namenom, da bodo mlade moke prisilili oditi v gozd. Po dogovoru z okupatorskimi oblastmi so zdaj tukaj zdaj tam iz zasede oddali nekaj strelov ez glave italijanskih in nemkih vojakov, potem se pa vselej hitro umaknili. Okupator v teh primerih ni nikoli iskal in sledil partizanov, ampak se je vedno maeval nad nedolnim ljudstvom: poigal je cele vasi, streljal je talce, druge pa masovno odganjal v taboria in jee. Dne 16. marca 1942 je v Ljubljani padel pod streli komunistov visokoolec Franek upec, 18. marca pa Jaroslav Kikelj. Italijani morilcev niso izsledili, ker jih niso iskali, pa pa so po zaslugi komunistov e 19. marca aretirali jugoslovanske oficirje, ki so takrat bivali v Ljubljanski pokrajini, in jih odpeljali v koncentracijska taboria v Gonars. Prie govore, da so Italijani izvedli to akcijo na pobudo partizanov, ki so tiste dni veini oficirjev razposlali naravnost na njihove domove poziv za vstop v OF, in to na odprtih dopisnicah. Tako so imeli Italijani popoln seznam oficirjev in so jih polovili, ker niso hoteli k partizanom. Obenem je v tem mesecu naraajoih umorov poveljnik ljubljanske italijanske oblasti general Robotti e izdal predlog, naj se izven Ljubljanske pokrajine pripravijo taboria za internacijo sumljivih oseb, kajti v Ljubljani jih je priprl e 200 in je bilo priakovati, da bo tevilo naraslo na 1000. To je bilo torej e meseca februarja 1942! Ni pa mogel najti nikogar, ki bi izvajal atentate na potene Slovence. (Koledar Svobodne Slovenije, 1953, str. 238.)
Zbornik 2
Stran 121
UZD-SD

Na podeelju so zaeli pod partizanskimi streli in krampi padati najbolj zavedni Slovenci: duhovniki, ki so v tistih tekih dneh ljudstvo tolaili in bodrili; prosvetni in socialni delavci, ki so z vsemi momi delali za dobro svojega naroda; dijaki, ki so se pripravljali, da bi kot zreli in sposobni ljudje neko sluili preprostemu loveku. Vsi ti so bili partizanom v napoto, zato so morali pasti. Tako so v mesecu maju v Podlipoglavu pri Ljubljani privezali konju za rep uiteljinika Pavia in ga tako dolgo vlaili po gozdu, da je izdihnil; 18. junija so na Brezovici pri Ljubljani z bajoneti zaklali tiri iz Mravljetove druine; nekaj tednov potem so ugrabili Janka in Zdravka Novaka in ju potem pobili. Padel je upan Basti v Horjulu, zagali so Mavsarjevo druino v t. Rupertu, razrezali Lojzeta Grozdeta itd. Gre za vrsto tisoe pomorjenih v znamenju OF, z obtobo zdajstva in sodelovanja z okupatorjem. Kdo je bil po sodbi partizanov izdajalec, nam jasno pove Ivan Marn, ki je bil takrat e poveljnik enega od partizanskih bataljonov. Takole pravi: Pri vsakem obisku je glavno poveljstvo dalo povelje: Poistiti z vsem, kar ni z nami! Tudi e je en sam druinski lan proti nam, se mora likvidirati cela druina. Nae kazni morajo biti eksemplarine; le tako si bomo med ustrahovanim ljudstvom zagotovili svoj obstoj! Nato opisuje morilsko prakso: Pri umorih niso nikdar iskali dokazov in resnine krivde. Cilj je bil: ustrahovati ljudi. im so kaknega osumljenca dobili, so ga takoj ubili. ele potem, ko je bil mrtev, so proti njemu uprizorili najostudnejo kampanjo. Kdor je mrtev, se ne more ve braniti... Zato: Najprej ubij, potem pa politino razjasni, zakaj si ga ubil! - Tako je bilo naroilo poveljstva in po tem so se tudi zgledovali. (Koledar Svobodne Slovenije, 1953, str. 241.) Marn nadaljuje prav tam: Politkomisar je dobil ukaz, da je treba globoko verne ljudi in lane Katolike akcije (KA) spraviti s poti, ker so zaradi svoje naelnosti najbolj nevarni njihovemu revolucionarnemu gibanju. Morilska strast se je med partizani tako razdivjala, da niso mogli sproti pobijati vseh, katere so pobrali. Dostikrat so jih vodili v tab po cele kolone, po 15 do 20. Te rtve so muili najve 14 ali 15 let stari pobalini; dostikrat se je zgodilo, da so se stepli, kdo bo muil nedolno rtev. Isti poroa, da so bile rtve do poletja 1942 pred usmrtitvijo grozno muene, najpogosteja obtoba proti njim pa je bila, da ustanavljajo belo gardo, katere pa takrat e nikjer ni bilo. Razni terenci, ki niso vedeli, da je v osnovnem pravilu
Zbornik 2
Stran 122
UZD-SD

komunistine znanstveno vodene revolucije obstoj bele garde nujen, so se zaradi takih obtob pritoevali. Dokazano je, da vse do poletja 1942 ime bela garda v slovenskem proti komunistinem taboru sploh ni obstajalo, pa pa ga pri komunistih najdemo pri vseh revolucijah, tako v Rusiji in paniji. Za Slovence pa e posebej velja, da je bil govor o slovenskih faistih, ki snujejo naklepe proti ljudstvu, e na samem ustanovnem sestanku KPS, ki je bil pod vodstvom Kardelja na samotni kmetiji na poboju Planine nad Zagorjem v noi od 17. na 18. april 1937. Do poletja 1942 se je borila proti tujcu - okupatorju samo ilegalna jugoslovanska vojska pod poveljstvom generala Drae Mihajlovia. Ker je bila za sodelovanje s partizani vedno pripravljena, partizansko gibanje ni imelo vidnega nasprotnika, zato si ga je moralo ustvariti. Ustanovitev bele garde je bila cilj voditeljev revolucije e vse od zaetka, uresniili in tako reko izsilili pa so jo z mnoinimi umori spomladi in poleti 1942. leta. Tak je bil torej zaetek Osvobodilne fronte, katero smemo mirno imenovati - morilska fronta Slovenije. Okupator se je mirno sprehajal po slovenskih mestih in vaseh, pod streli partizanov pa so padali Slovenci. Nastop OF je bil nastop proti lastnemu narodu ali - kakor jo je 7. maja 1942 v Lokem Potoku zaupno prikazal komunistini priganja uitelj Skok: Glavni cilj OF ni boj proti Nemcem in Italijanom, ampak boj proti narodno zavednim Slovencem. Da se za vedno unii njihova mo, je treba uniiti vodilne osebnosti, ki so vse obsojene na smrt. Za tako izjavo ni treba pojasnil, dodati je treba le to, da je bilo tako poetje mogoe le v sporazumu z okupatorjem, ki se je na klice in pronje partizanskih rtev za pomo zapiral v bunkerje in molal, pozneje pa se umaknil s podroij, ki so jih partizani zahtevali - ali pa tudi ne - za svoja osvobojena ozemlja in svobodne republike. Tako je bilo v t. Jotu, Lokem Potoku, Koevju, Novem mestu, pod Gorjanci in drugod. Na ta nain je Tito priel do svoje Bihake (Uike, op. ured.) svobodne republike. V aprilu 1942 so imeli slovenski partizani sestanek s hrvakimi partizani, da bi jim oni povedali, kako jim uspeva ustanavljanje svobodnih teritorijev. Po prejemu navodil so e 1. maja 1942 dobili svobodno republiko, ki je obsegala skoraj celo Dolenjsko in Notranjsko. Italijani so se umaknili brez potrebe in osvobojena ozemlja so nam padla v naroje, pie Novak. Tone Fajfar pa pravi: Italijani so iz neznanih vzrokov prili po
Zbornik 2
Stran 123
UZD-SD

svoje posadke v uemberk in jih poslali v Novo mesto. Tako je bilo oieno vse ozemlje med novomeko in koevsko eleznico. (18. maja 1942 je na to ozemlje odel iz Ljubljane tudi IOOF, tj. rdea vlada, ki se je utaborila v Tisovcu v Suhi krajini.) Vse to se je v Ljubljanski pokrajini godilo pod oblastjo generala Robottija. General Roatta, ki je do poletja 1942 na Hrvakem sam oboroil 30.000 partizanov in prisilil Hrvako k sklenitvi takih pogodb, ki so onemogoale praktino borbo proti komunistinim partizanom, pa je na vse to leta 1945 dejal: Moja glavna naloga v Jugoslaviji je bila, da podpiram komunistino vojsko. (Koledar Svobodne Slovenije, 1952, str. 205.) Po istem vzorcu so z Italijani sklenili tajni sporazum tudi slovenski komunistini partizani. Ta kolaboracija komunistov z Italijani je bila tono nakazana in doloena s posebnim sporazumom v Karteljevem pri Novem mestu, ki je bil 17. decembra 1942. Dogovor je doloal: 1. Italijani bodo partizane podpirali s hrano, obleko in orojem; 2. sklenjen je bil dogovor o medsebojnem nenapadanju; 3. italijanska vojska bo ovirala in omejevala delovanje vakih stra (VS). To komunistino delovanje je zahtevalo zdruitev narodnih sil in tako je bila na pobudo vseh politinih strank aprila 1942 organizirana Slovenska zaveza (SZ), ki naj bi bila najviji politini forum, in je imela nalogo koordinacije med politinim in vojakim podtalnim delovanjem. Glavni odbor, ki je tel sedem lanov, je imel dve mesti rezervirani za komunistino stranko, pa za sluaj, e bi se odloili in se pridruili skupnim interesom in naporom za narodno osvoboditev. Komunisti pa so odlono odklanjali vsako sodelovanje. Bolj kot za politine stranke se je vojako vodstvo, ki je e bilo osnovano, trudilo, da komuniste pripravi k sodelovanju. Organizatorji JVvD (Jugoslovanska vojska v domovini) so to poskuali na raznih sestankih. Poveljnik JVvD je to osebno poskual, a vse skupaj ni rodilo nobenih uspehov, pa pa je prineslo polno novih razoaranj. Komunistina partija je preko svoje OF s polnim zaletom nadaljevala e zaeto revolucijo in skuala v kali zatreti vsako nacionalno podtalno delovanje, zlasti pa uniiti organizacijo JVvD. Slovenska zaveza je skuala svoje delo raziriti po vsej pokrajini. To delo je bilo na eni strani zelo otekoeno zaradi partizanskih represalij, na drugi pa zaradi nesoglasij med posameznimi strankami, ki so bile zastopane v Slovenski zavezi. Trenja so
Zbornik 2
Stran 124
UZD-SD

bila najve zaradi vodenja in organiziranja vojakih odredov in vojakih operacij. To obdobje Ivan Drar takole oznauje: eprav je bilo jasno, da je za skupen nastop proti komunistinemu podtalnemu delovanju nujno potrebna povezanost in borbena pripravljenost, je bilo v odloilnih trenutkih treba vedno iskati kompromise in menjavati narte, saj ni bilo enotnosti in strnjenosti, ki ju je poloaj zahteval. Nihanje in obotavljanje posameznikov v trenutkih, ko so bili potrebni hitri in jasni ukrepi, je bil eden od glavnih in usodnih vzvodov za nae poraze. Na deeli je bilo drugae; odloitev za ali proti komunizmu je bila tako reko trenutna... (arhiv) Poloaj, ki je nastajal, je vpil po samoobrambi.
UPOR PROTI NASILJU

Poteni ljudje so bili obsojeni na smrt s strelom ali pod krampom komunistov, katerim sta pomagala nacist in faist. Pomoi in zaite ni bilo priakovati od nikoder. Komandant JVvD je nujno, toda brez uspeha, pozival slovenske voditelje, da imprej organizirajo in postavijo na teren oddelke slovenske vojske. Podtalno delovanje organiziranih legij je napredovalo zelo poasi. Prenekateri so v Mihajlovievem pozivu spet videli srbsko nadvlado in so zato z nezaupanjem gledali na celotno akcijo, na drugi strani pa je v veliki veini prevladalo mnenje, da je treba nae udarne sile uvati za zadnji in odloilni trenutek. Kljub tem trenjem jim je v tej usodni uri vendarle uspelo organizirati prvo ilegalno proti komunistino skupino, ki je bila formirana na vsenarodni bazi. Zbiralii sta bili v Hrastju pri Mirni Pei in v mihelu pri Novem mestu. Prvi borci so odli v Hrastje iz Ljubljane (tirje) 2. aprila 1942. Ker so mirnopeki voditelji nasprotovali ilegali, so odli v mihel, kjer bi morali dobiti 15 fantov, dva mitraljeza, eno mulo in nekaj drugega vojakega materiala. Ker so tudi tu naleteli na nerazumevanje, so se vrnili v Ljubljano. Potem je komanda JVvD za Slovenijo odredila, naj vse legije prispevajo motvo in naj se ilegala zbere pod Sv. Urhom. Odzvale so se: Slovenska legija, Sokolska legija, Narodna legija z nekaj lani, nekaj pa jih je bilo izven legij. Prvi so se zaeli zbirati 10. maja 1942. Tabor bi moral biti poln in oditi bi morali proti Dolenjski e 12. maja, kar pa se je zavleklo zaradi nezadostnega oroja in premajhnega tevila borcev. Zbiranje se je vleklo od 10. do 17. maja in bi se e dalje, e ne bi 14. maja partizani zbiralia izsledili in
Zbornik 2
Stran 125
UZD-SD

ponoi odgnali nekaj zaupnikov. e ob odhodu s Sv. Urha so partizani pomorili Jakoevo druino, kmalu potem pa e Feliksa Poganika in njegovo eno, ker so pomagali pri odpravi in oboroitvi teh 17 fantov. V zbiralie je priel sam komandant JVvD za Slovenijo major Karel Novak in ukazal odhod na teren. Ta prva enota je odla ob polnoi med 17. in 18. majem 1942. Doslej je ostalo nepojasnjeno, zakaj ni bila ta zaetna skupina moneje podprta in zakaj poveljstvom legij in Slovenske zaveze v tisti odloilni uri ni uspelo spraviti na teren vsaj nekaj sto, e e ne ve tiso mo. Ko bi se to zgodilo, potem v slovenskih gozdovih za partizane ne bi bilo ve prostora. Iz Srbije so bili partizani vreni v Bosno, e pa bi bili pregnani tudi iz Slovenije, bi bila partizanska vojska lokalizirana v predelih Bosne in bi kot taka imela v oeh Angleev malo ali sploh nobene vrednosti. Brez dvoma je bila v tistem trenutku Slovenija tista, ki je na tehtnici sil v Jugoslaviji odloila v korist partizanov. Usoda je hotela drugae. Ko se je ta prva skupina s teavo prebijala skozi Suho krajino proti Gorjancem, je tam opazovala ele razvijajoe se partizanstvo. e 25. maja so jih pri Starem Gradu zahrbtno napadli partizani, ki so se zbrali v Suhi krajini. V kali so hoteli zatreti vsako proti komunistino akcijo. Tako je 25. maj 1942 rojstni dan krvave revolucije na Slovenskem.
PRVA VAKA STRAA

Drugana slika se nam kae iz okolice Ljubljane in Notranjske. Skoraj istoasno, ko je zgoraj omenjena skupina bila svoje prve boje na Gorjancih, je rdei teror v Dolomitih in na Notranjskem postal nevzdren. Najhuje je bilo v okolici t.Jota in v obini Loki Potok, kjer so partizanske brigade gradile svoja taboria. Prebivalstvo so nadlegovali celo pri belem dnevu. Ropi in umori so bili na dnevnem redu. Po vseh vaseh so mobilizirali ljudi za svoje zloinske tolpe. Fantje oziroma moje so se upirali temu rdeemu terorju; veina od njih si ni ve upala spati doma, ampak se je v skupinah skrivala v gozdu in na polju. Partizani so se nad njimi maevali s tem, da so jim ropali domove. Ko so odhajali z naropanim blagom in prisilnimi mobiliziranci, pa je prihajal okupator in najbolj odlone proti komuniste streljal kot talce,
Zbornik 2
Stran 126
UZD-SD

druge odganjal v internacijo, njihove domove pa poigal. Poloaj je bil obupen, upanje na italijansko zaito vsak dan bolj prazno, slovenski lovek pa je hotel iveti. Iz te volje po ivljenju je izkopal skrite puke in se uprl. ***
VOJNA LETA 1941-1945 V SLOVENIJI

Med zgodovinarji so e vedno mnoga sporna vpraanja o dogajanjih med drugo svetovno vojno v Sloveniji. Ena od ugotovitev pa je e sedaj nesporna: V Sloveniji je bila med drugo svetovno vojno revolucija, ki je bila v nekaterih pogledih celo huja kot na ostalem ozemlju razkosane bive Jugoslavije.(1) Bila je revolucija v asu okupacije z vsemi njenimi grozotami. Istoasno pa je po napadu Nemije na Sovjetsko zvezo tudi KPS ustanovila odporniko gibanje pod imenom OF. Ta je imela poleg osvoboditve izpod okupatorja eno glavnih nalog izvedbo socialne revolucije.,Odnos OF do ilegalnih skupin izven njenega gibanja pojasnjujejo Kardeljeve ugotovitve v zaetku avgusta 1941, ko pravi, da so te skupine ilegalna protirevolucionarna organizacija, ki se skriva za demagokimi gesli. V zaetku leta 1942 je OF objavila, da bo vsak odpor proti okupatorju izven OF imela za izdajstvo in ga kaznovala s smrtjo. Politino ozraje med Slovenci je postajalo vse bolj napeto, ko pa so se s strani VOS in partizanov zaele likvidacije, tudi vse bolj krvavo.(2) Do pomladi 1942 je v Ljubljani padlo pod streli OF 60 ljudi, v celotni takratni Ljubljanski pokrajini pa nekaj sto. Ubijanje je bilo vedno huje. Sam Kardelj pie sredi junija 1942, da je na podroju II. grupe odredov (Dolomiti) pobitih vsak mesec v povpreju do 60 ljudi.(3) Pritiski na ugledne ljudi, na katoliko usmerjene ljudi in iskanje izdajalcev je bilo vedno huje. Likvidacije celih skupin ljudi, druin z otroki in celo muenja posameznikov so bila vedno pogosteja. Zaradi tega je popuala med ljudmi naklonjenost do partizanov in gibanja OF. Vedno bolj so se pojavljale zahteve po zaiti pred naraajoim nasiljem. Poleti in jeseni 1942 so se pojavile vake strae. Istoasno pa so prili na teren tudi prvi odredi nacionalne ilegale.(4) Vedno veja nasprotja so vodila v vedno veje spopade in iskanje pomoi pri okupatorju. Pri tem pa ni lo za simpatije do okupatorja, ampak prvenstveno za samoobrambno akcijo. lo je za funkcionalno sodelovanje z okupatorjem,
Zbornik 2
Stran 127
UZD-SD

katerega nosilci so ugotovili, da so komunisti nevarneji od okupatorja. (Kar noveja zgodovina razkriva in potrjuje). Ob kapitulaciji Italije jeseni 1943 so partizani zajeli veliko tevilo svojih idejnih nasprotnikov. Partizansko vodstvo ni kazalo nobene volje do premirja, kaj ele do sodelovanja v skupnem boju proti okupatorju. Najve so jih zajeli na Turjaku in v Graricah. Na Turjaku so zajeli pripadnike vakih stra, na Graricah pa borce nacionalne ilegale (JVvD). Obe postojanki so partizani uniili s pomojo tekih topov, ki so jih upravljali italijanski vojaki in oficirji.(5) Poleg obsodb na montiranem procesu v Koevju in na izrednih vojakih sodiih so brez sodbe pobili skoraj vse zajete idejne nasprotnike.(6) Iz tega pekla se je uspelo reiti le peici. Vsi, ki so uli pokolu, so pribeali na ozemlje, ki je bilo pod nadzorom Nemcev. Ta neusmiljeni obraun s svojimi politinimi in idejnimi nasprotniki in tevilni begunci s partizanskega ozemlja so prepriali velik del javnosti, da je potrebno nadaljevati s samoobrambnimi akcijami. Tako so nastali Slovenski domobranci v jeseni 1943. lo je za neke vrste slovensko narodno vojsko, ki bo branila prebivalce pred komunistinim nasiljem. Naloga torej, ki predstavlja nadaljevanje vakih stra. Seveda pa so bili domobranci vojako bolje organizirani in oboroeni in s tem tudi bolj uinkoviti. V zaetku je bilo omejeno samo na Ljubljansko pokrajino, kasneje pa se je razirilo tudi na Primorsko in Gorenjsko. Ob koncu druge svetovne vojne so zmagovalci podobno kot v jeseni 1943 ponovno krvavo obraunali tudi z domobranci in drugimi civilisti. Uredila: France Grum in Stane Pleko CLEVELAND 1961 VIRI: 1. Jera Voduek Stari: Druga svetovna vojna v Sloveniji, Sporna vpraanja v zgodovinopisju. Referat na 27. letni nacionalni konvenciji American Association for the Advance - , ment of Slavic Studies (AAASS), Washington, DC, 26. do 29. oktobra 1995. 2 B. Mlakar: Kolaboracija in dravljanska vojna v Sloveniji, Zgodovina v oli ZRS, IV. in V. letnik, Aktualne teme, Ljubljana 3 B. Petranovi : Revolucija i kontrarevolucija u Jugoslaviji, I. del Rad, Beograd 1983, str. 323-324 in str. 487 (opombe). 4 I. Koroec: Prva nacionalna ilegala. Ilex-Impex Ljubljana, 1993. 5 Monografija ercerjeve brigade, v odstavku Grarice - ercerjeva brigada pokona plavo gardo pie na str. 338: Ko so nato postavili ujetnike v vrsto, so jih preteli 126. Pozabili niso tudi na tri italijanske oficirje - artileriste. V neki hii so jim pripravili imenitno kosilo - vsak je dobil peeno koko. 6 T. Ferenc: Leto 1943 - as velikih zmag protifaistine koalicije: Ob petdesetletnici. Preernov koledar za leto 1993 tr. 122-124.
Zbornik 2
Stran 128
UZD-SD

Poveljstvo Vojske dravne varnosti Dne 15. marca 1944.
A445780
32
DNEVNO POVELJE
POVELJSTVA VOJSKE DRAVNE VARNOSTI

Prehajamo v novo dobo narodno osvobodilne borbe, v dobo graditve narodne oblasti in Slovenske dravnosti v okviru federativne Jugoslavije na temeljih prave ljudske demokracije. Osnovala se je I. Brigada VDV, ki je sestavni del Narodno osvobodilne vojske Jugoslavije. Kakor je NOV glavna sila nae borbe proti okupatorju, je Vojska dravne varnosti tista, ki bo obvarovala slovenski narod pred notranjimi in zunanjimi sovraniki. Naa glavna naloga je neusmiljeno iztrebljati notranje sovranike, ki hoejo ruiti ali kriti narodno oblast. Kontrolirati kraje, ki so ogroeni od nemkih vohunov, ter belo-plavih izdajalcev. Vriti aretacije in preiskave ter legitimiranje sumljivih oseb. Samovoljne preiskave, aretacije, likvidacije itd., niso dovoljene, razen v nujnih primerih, e je potrebna takojnja izvrite. VDV ne vri rekvizicij. Poleg teh nalog morajo ete, bataljoni, brigade VDV unievati in izganjati okupatorja iz nae zemlje. Naa borba zahteva najbolje borce za izvrevanje teh nalog. Zato mora biti VDV predana stvari slovenskega naroda in disciplinirana.To se ne dosee s sklicevanjem, da smo najbolji, ampak maramo z borbenostjo, predanostjo in disciplino sami dokazati. Vse naloge se morajo brezpogojno izpolnjevati. Odnosi do civilnega prebivalstva, politinih in upravnih delavcev, narodnih oblasti in NOV morajo biti dokaz, da smo resnini zaitniki demokratinih nael. Vsem podoficirjem, oficirjem ter ostalim funkcionarjem NOV in VDV se mora izkazovati dolno spotovanje z naim vojakim pozdravom. Vse funkcionarje narodnih oblasti se mora prav tako pozdravljati. Vsak vojak VDV mora stremeti, da se im bolj usposobi v taktiki vojevanja in ravnanja z orojem, kakor tudi, da postane dober poznavalec razvoja narodno osvobodilne borbe jugoslovanskih narodov. Tovarii borci, komandirji, komandanti, politkomisarji, hrabro izpolnjujte naloge, ki vam jih nalaga slovenski narod ter neusmiljeno uniujte vse sovranike slovenskega naroda ! ivela Narodno osvobodilna vojaka Jugoslavije ! ivel maral Jugoslavije, tov. Tito ! ivela Rdea armada ! ivel voditelj in uitelj vseh zasunjenih narodov tov. Stalin! iveli nai zavezniki! Smrt faizmu - Svobodo narodu ! Komandant podpolkovnik: Bojan Polak Stjenka (l.r.) P. S.: Prebrati pred vsemi edinicami VDV ! Politkomisar: Xxx Toma
Zbornik 2
Stran 129
UZD-SD
MORIA IN MRTVI*
Streljanja sodelavcev okupatorja po posebnih pooblastilih za Ozno, enkrat e ukinjenega za VOS je, kakor kae, konec. Toda kot podaljana in udarna roka partije smo vedno bolj grobarski. Doslej smo o izvensodnih ustrelitvah odloali in jih organizirali sami, enote slovenske Narodne obrambe Knoja pa so izvajale strelske in grobarske posle. Sedaj pa, ko je te straljive, tudi za stare skojevce, partizane in policaje nerazumljive partijske in vojake naloge konec, smo kar naenkrat postali grobarji grobarjev. Zakaj? Iz vseh krajev nae osvobojene domovine nam ne samo zlonamerni proti ljudski elementi, ampak tudi dobronamerni, ljudski oblasti naklonjeni ljudje sporoajo, da na mnogih krajih odkrivajo nekakna mnoina grobia. Iz zemlje gledajo od ivali obrta trupla, kosti in e kaj. Takih sporoil je vedno ve in ve. Ukrepati moramo. Mariborski tajerci imamo najve teav s pobitimi, ki spadajo pod oznako ustai, eprav so bili to le v manji meri, sicer pa pripadniki hrvatske dravne uprave, hrvatski domobrani in seveda civilisti, tudi otroci, pa e kdo. Vse to so le v manjem tevilu zajele nae partizanske enote pri Mariboru in Celju, medtem ko je glavnina prila iz korokega Pliberka, kjer Anglei niso hoteli prevzeti njihove vdaje. Baje jih je bilo e tam precej pobitih pred anglekimi kolonialnimi omi. Vse druge pa so tedaj enote e jugoslovanske vojske, natanneje 3. armade JA, preteno sestavljene iz preusmerjenih etnikov, kar nekaj dni gonile po Dravski dolini, prek Maribora in Ptuja vse do Maclja. Nai, slovenski krvavi knojevci so jim na mariborskem mostu iz usmiljenja dajali hrano in pijao. V etapah so ostajali v pancergrabnih na Teznem, v gramoznicah v terntalu in pri Maclju. ------------*Iz knjige Zdenka Zavadlava: Iz dnevnikih zapiskov mariborskega oznovca, Ljubljana 1990
Zbornik 2
Stran 130
UZD-SD

Nekateri so se umikali tudi po drugih poteh ter so zali tja proti Hudi luknji, Zgornji Bistrici in Celju. Za vse te so poskrbele takratne enote jugoslovanske vojske, ki so tako in tako prile nekaj dni prepozno v Maribor. Nas pa so tam imele za skrivake vabe. ele 12. maja so dognale, da se Jugoslavija konuje pravzaprav na Korokem. Vse te grobarske posle imamo sedaj na grbi slovenski tajerski oznovci in knojevci. O grobarskih teavah oznovcev iz drugih slovenskih pokrajin pa ne vemo kdove kaj. Vemo sicer za najvejo likvidacijsko akcijo na Koevskem, kjer so konali vojni ujetniki iz Vetrinja, slovenski domobranci. Tudi za Teharje vemo, eprav menim, da sprva ni bilo namenjeno pokonevanju domobrancev. Mogoe so k njemu bolj prispevale transportne teave, pa tudi boljevika zagnanost tistih v Celju. Izvedeli smo tudi za kofjo Loko. udno, udno se konuje ta naa narodnoosvobodilna borba! Ne vem, zakaj prav mene v tej osvobodilni borbi in obveevalni slubi kar naprej spremlja smrt? Moje sreanje s smrtjo je bilo, ko sem bil pripadnik mladinske Osvobodilne fronte v Gorici. Kot starega skojevca me je partijski organizator Tone Veluek (takrat smo se e pozdravljali: Delu ast in oblast!) zadolil za likvidacijo novinarja Kemperla in publicista dr.Kralja, ki da sta potencialna sovranika nae narodnoosvobodilne organizacije. Kralj je bil tedaj v Rimu, Kemperle pa v Gorici. Dodelili so mi tudi likvidatorja, ki naj bi streljal na Kemperla. Obveevalno sem organiziral celoten scenarij, ki pa se ni uresniil. Kemperle je ostal iv, jaz tudi. Potem pa sva se kot jetnika sreala v gorikih zaporih, le da so Kemperla takoj izpustili, medtem ko sem jaz presedel kar kakno leto in pol. Potem sem se sreal s smrtjo, ko bi moral iti na partijski teaj v epovan, a je potekal v Cerknem. e do danes ni razieno, kdo je zakrivil izdajstvo tega teaja, ki je bil en dan poprej premeen. Nekaj pa je jasno. V cerkvenem stolpu ni bilo nobenega mitraljeza, ki naj bi streljal na teajnike, tudi v Skoj sprejeto Milojko trukljevo ne. Za vsem je bilo nekaj drugega: tisti gestapovski agent iz gorenjskih partizanskih enot Bojan tih mi je neko povedal, da je bil zelo nasprotoval izvensodni ustrelitvi krivcev, med katerimi sta bila tudi dva duhovnika. Tudi tisti Schif z Vukom in njegovo eno sta, etudi mrtva, e zmeraj z mano. Kdo je pobil Vuka? Kdo si je izmislil rno roko na Primorskem?
Zbornik 2
Stran 131
UZD-SD

Na eni strani je bil kranski socialist Vuk, na drugi strani organizacija partizanske Ozne na Primorskem in v Trstu z Duanom in Vitkom. Pa Vukova zaita gorike Ozne, z vsem iskanjem obveevalnih resnic in s Schifovo ustrelitvijo? Kaj je res? Dobili smo resno povelje iz Ljubljane, da moramo napraviti seznam in popis vseh grobi, ki smo jih zakrivili ne samo mi, slovenska Ozna, ampak tudi jugoslovanske enote, ki so le ez na teren. Imenovana je nekakna komisija, ki vkljuuje tudi okrajne pooblaence Ozne. Po pravici povedano, na mariborsko-tajerskem podroju nimamo z izvensodno ustreljenimi preve problemov. Huje je s problemi v zvezi z jugoslovanskimi enotami, ki so svoje ustae pobijale kar v vsaki luknji. Gre za pancergrabne na Teznem, za gramoznice v terntalu in Maclju in za zaklonie v Bistrici. Grobia tistih, ki jih je izvensodno postrelila tajerska Ozna, so manj problematina. To so tiri organizirana grobia na Pohorju, pa neorganizirana grobia po posameznih okrajih, kjer so bili nai nasprotniki pobiti v prvem osvoboditvenem navalu. V nai bliini je problematino tudi manje izkopano grobie v Zgornji Bistrici, kjer je likvidacije organiziral okrajni pooblaenec Mojmir. Tam je bil namre cel problem z umetno nogo, ki naj bi pripadala grofu Atemsu. trlela je iz zemlje ven in so jo, kot pravijo, vsi prepoznali. V zvezi z grofom Atemsom, ki naj bi ne bil ni kriv, so pooblaenca okrivili tudi oropanja druinskega zaklada Atemsov iz Slovenske Bistrice. Moj naelnik mi je naprtil preiskavo v tej zadevi, ker sem tisti kraj poznal e iz partizanskih asov. Vendar nisem mogel dognati niesar, ker je bil kot pooblaenec pametneji od mene. Drugo takno odprto grobie je pod razvalino gradu nad Framom. Kae, da so se politini aktivisti takrat bavili z napadom na vabe, domai vojaki obveevalci pa so se li komando mesta in so vse tiste vabe, ki bi jih lahko sami izselili, kar gladko popokali. Sestaviti smo morali seznam in nart vseh grobi, potem pa s Knojem vred organizirati njihovo zakamufliranje ter unievanje trupel s polivanjem s klorovim apnom, nanaanjem zemlje in zasajanjem rastlinstva. To je naa ne samo podaljana, ampak tudi poglobljena roka Ozne, ki sega ne le pod zemljo, ampak tudi v onstranstvo ... Nisem verujo, vendar me vse to hudo prizadene. e bolj pa prizadeva sodelujoe verujoe knojevce, ki nekateri med njimi celo menijo, da bi morali grobia oznaiti, tako kot so oznaeni drugi grobovi. O njihovem mnenju sem raji tiho.
Zbornik 2
Stran 132
UZD-SD

Vse, sezname, skice in poroila o ukrepih, smo poslali v Ljubljano, v Slavijo. O grobiih pa so e dodatno seznanjeni tudi lokalni organi za notranje zadeve, da bi prepreevali kakrno koli alovanje svojcev na krajih, kjer so grobia. Z.Z.
NEKAJ LISTOV IZ RNIH BUKEV

Poleg tega prievanja so pri roki tudi drugi, ni manj stvarni dokazi o zvezah in sodelovanju med Osvobodilno fronto in med cesarsko savojsko vojsko. General Cerutti, poveljnik divizije Isonzo v Novem mestu, je 10. junija 1945 pred slovenskimi priami povedal, da je od komunistine narodno-osvobodilne vojske dobil vabilo za pogajanja in da se bo teh pogajanj udeleil bodisi sam bodisi po svojih zastopnikih. Tako je tudi storil. Pogajanja med zastopniki narodno-osvobodilne vojske in zastopstvom cesarskega poveljstva iz Novega mesta so bila 15. junija 1943 v Strai pri Novem mestu. Oividec pripoveduje o teh pogajanjih takole: Dne 12. junija 1943 je ob 18. uri na poveljstvo cesarske posadke v Strai prilo 17-letno dekle, neakinja Rezike Godine, najemnice gostilne Sitar v Toplicah. Dekle je od poveljstva narodno-osvobodilne vojske prineslo tja pismo. V okolici Toplic so tedaj bile tri brigade komunistov. Poveljstvo cesarske savojske vojske v Strai je poslalo po nekega trgovca in njegovo sestro, da bi pismo prevedla. Pismo je imelo naslednjo vsebino: Na poloaju, dne 12. junija 1943... Z ozirom na Va dopis sporoamo, da smo pripravljeni nadaljevati pogajanja. e ste s tem sporazumni, prosimo, da nam sporoite do 24. ure danes. e ne bo do tega roka odgovora, bomo smatrali, da nadaljnja pogajanja niso mogoa. e na na predlog pristanete, bi se sestala dva naa oboroena komandanta in en tolma, od Vas pa tudi oboroena oficirja in en dober tolma. Poveljstvo cesarske vojske je oitno bilo pripravljeno pogajati se e naprej, zakaj ob 22. uri tega dne so od Toplic prijahali proti Vavti vasi trije komunisti: dva dobro obleena poveljnika narodno osvobodilnih et in tolma. Na mostu, kjer je bil blok, sta jih sprejela dva cesarska astnika iz Strae in tolma. Po kratkem pogovoru so vsi odli ez most na italijansko poveljstvo. Od ondod so takoj poslali v gostilno Jenko vojaka po liter ganja in po tiri kozarce. Prie, ki so vse to opazovale, so ugotovile, da so se posvetovanja med zastopniki komunistov ter med zastopniki cesarske savojske vojske nadaljevala do jutra. Eden izmed komunistov je medtem odjahal proti Toplicam, od koder se je vrnil ez kakno uro. Dva komunista sta odla iz Strae zjutraj pred esto uro, eden pa je e ostal tam. Ljudje so ga videli, kako se je po jutranji mai sprehajal s cesarskim poveljnikom
Zbornik 2
Stran 133
UZD-SD
iz Strae in njegovim pribonikom. Odjahal je iz Strae okrog osmih. Nekaj ez pol deveto uro so se z dvema avtomobiloma iz Novega mesta pripeljali polkovnik Rossi ter tabna astnika Marotta in De Furis. Odli so takoj v astniko jedilnico v Vintarjevi hii. ez pol ure se je vrnil v Strao eden izmed poveljnikov narodno-osvobodilne vojske, ki je e ponoi sodeloval pri razgovorih. Ta seje z zastopniki divizije Isonzo razgovarjal do pol enajstih, nakar je spet odjahal proti Toplicam.
Uradna pogajanja med odposlanci slovenskih komunistinih tolp ter med zastopniki cesarske savojske vojske v Novem mestu 9. septembra 1943 (X = polkovnik Sordi, poveljnik 24. polka v Novem mestu; X X = italijanski topniki polkovnik; X X X = Volodja, Vladimir Kneevi, prvi komunistini poveljnik Novega mesta; X X X X = tovariica liisulin Avsecova, zastopnica vrhovnega poveljstva narodno-osvobodilne vojske.
Naslednje jutro so se iz Novega mesta z dvema oklepnima, enim tovornim ter dvema osebnima avtomobiloma odpeljali naelnik taba pri diviziji Isonzo podpolkovnik Rossi, poveljnik karabinerjev pri diviziji Isonzo De Furis ter poveljnik teritorialnih karabinjerjev kapitan Marotta. Z vso naglico so odpotovali proti Strai, kjer sojih akali zastopniki narodnoosvobodilne vojske; Petrovi Negu, odvetnik Nedeljkovi iz Nikia in Boris Kidri, tajnik izvrnega odbora Osvobodilne fronte. Ti so zastopstvu cesarske savojske vojske predloili za pogajanja med drugim naslednje toke: 1. Komunistine ete naj se priznajo kot redna oboroena sila (!). 2. Prizna naj se doloeno ozemlje za komuniste. 3. Sklene naj se pogodba o obojestranskem nenapadanju.
Zbornik 2
Stran 134
UZD-SD

4. Izpustijo naj se vsi komunistini interniranci in ujetniki. 5. Razpustijo in razoroijo naj se vake strae. 6. Oficirji vakih stra naj se izroe komunistom (da jih likvidirajo). 7. Svoboden prehod za komuniste na Hrvako in v Nemijo. 8. Izmenjava ranjencev med Italijani in narodno-osvobodilno vojsko. Pogajanja so oitno uspela, zakaj cesarska vojska je izpraznila Strao ter ustavila elezniki promet med Novim mestom in Toplicami. Edini vlak, ki je e peljal tja,je peljal nekaj asa po teh pogajanjih. Z njim je general Cerutti poslal v Strao tri vagone oroja, streliva ter italijanskih vojakih oblek za narodno-osvobodilno vojsko. Ta je v vsej okolici Strae mobilizirala voznike, ki so to okupatorjevo blago na 52 vozeh speljali v razna skrivalia. To je bil isti general Cerutti, ki se je 9. septembra v Novem mestu uradno zvezal z vodstvom Osvobodilne fronte, ki je komunistini narodno-osvobodilni vojski uradno izroil vse teko oroje, topove, tanke, avtomobile in skladia divizije Isonzo v Novem mestu ter s tem pripomogel k poznejemu unievanju nae domovine po komunistinih tolpah. Isti general Cerutti je iz Novega mesta poslal okrog 1500 slovenskih protikomunistov v smeri proti Strai, da bi padli v komunistine zasede. Bili bi vsi pobiti, e ne bi bili te Ceruttijeve nakane zadnji trenutek opazili in se reili! Isti general Ceruttije iz Novega mesta pripeljal 15. septembra 1943 leta 2000 svojih vojakov na Bloke, prevzel vodstvo napada na to vas, kjer so se zbirali proti komunistini borci, ter s svojim topnitvom pomagal neznatni peici komunistov, da je kraj delno poruila, ga zavzela in zaela na debelo pobijati. Isti Cerutti se je po tem slavnem vojakem dejanju proti Slovencem udeleil slavnostne pojedine na Blokah ter s lanoma izvrnega odbora Osvobodilne fronte Borisom Kidriem in Edvardom Kocbekom ter poveljnikom rdee divizije Perom Popivodo sredi podrtin popival v proslavo svoje poslednje zmage nad slovenskim narodom. *** O zvezah med gnilo cesarsko vojsko in med Osvobodilno fronto zgovorno pria tudi komedija z njenim bojem proti komunizmu. Tega boja in groenj o njem so bili polni vsi govori in razglasi cesarskih poveljnikov, dejansko pa o njem ni bilo sledu. Vsi vojaki nastopi cesarske vojske proti slovenskim komunistom so bili le dogovorjena igra in pesek v oi, hkrati pa pretveza, da je lahko deset in deset tisoe vojakov lenarilo na varnem po Ljubljanski pokrajini in v Ljubljani in jim ni bilo treba iti na fronte. A ne samo to! Ko so se po sili razmer in zaradi politine igre Osvobodilne fronte in cesarske vojske zaele ustanavljati pri nas samoobrambne vojake strae, je cesarska vojska e v zaetku onemogoila vsak njihov nastop proti komunistinim tolpam. Komunistini oddelki so bili v jeseni 1942 tevilno tako slabotni ter pri ljudstvu tako zelo zasovraeni, da bi jih bila celo tako skromna in slabo oboroena sila, kakor so bile vake strae, sama uniila, samo e bi ji bila cesarska savojska vojska dovolila svobodno nastopati proti njim. Toda cesarska vojska je vedela, da bi s tem, ko bi
Zbornik 2
Stran 135
UZD-SD

Slovenci sami obraunali s komunistino Osvobodilno fronto, bilo slovensko ljudstvo spet edino in torej neprikladno za uresnievanje konnega cilja, ki gaje glede njega imela. Zaradi tega je vakim straam strogo prepovedovala vsak nastop izven kraja, v tab 1.bataljona Ljube ercerja tev. 416 Na poloaju Dne 3.februarja 1943 Strogo zaupno
KOMANDANT DOLOMITSKEGA ODREDA NA POLOAJU
Po ustni odredbi odredbi Komandanta 3 grupe, se morajo vsi na novo mobiliziranci komisijsko pregledati in kateri naj bi se pregledali in sicer komisija se naj sestoji od 3 5 100% komunistov, kateri jim naj izpraajo kaj je komunizem, kaken je cilj komunizma in kateri so svetovno znani vodje komunistov, isto naj se postopa e se sluajno ugrabi, kaknega Italijana, ali Nemca Kateri ljudi znajo odgovarjati na zgornja vpraanja in kaejo zanimanje za komunizem, se jih uvrsti zaenkrat, dokler ni oroja v delovne oddelke na ta nain bodemo lahko napravili 100% isto komunistini kader. Vse one, kateri ne vejo ni o zgodovini komunizma in nimajo zanimanja zato se jih likvidira. Kolikor kae danes stanje, je pobegnilo iz naih edinic od novih mobilizirancev ni manj kot 95% to je od 15 decembra do danes. Tega se ve ne sme pojaviti. Likvidacije obsojencev na smrt se mora izvriti v najveji tajnosti. Odgovorni ste za vsako dejanje za katero bi morebiti javnost izvedela. V tono izvritev. Smrt faizmu - svoboda narodu: Politkomisar: Fric Novak (l.r.) Eden izmed netetih uradnih dokazov za komunistini znaaj Osvobodilne fronte je gornji dokument. Razvoj Osvobodilne fronte je leta 1943. el tako dale v komunizem, da je narodnoosvobodilna vojska zapovedala pobijati vse prisilne mobilizirance, ki ne vedo ni o komunizmu ter ne kaejo zanj zanimanja...
Zbornik 2
Stran 136
UZD-SD

katerem so bile. Prepovedovala je vsako zvezo med posameznimi posadkami. Ni dovoljevala nobenega enotnega poveljstva ali vojakega urjenja: Posadke vakih stra so morale epeti za ico ter akati, kdaj jih bodo komunistini oddelki iz neposredne bliine napadli. Zvezni oficirji, ki jih je poveljstvo XI. armadnega zbora postavljalo vojakim straam, so imeli - po naroilu zveze s komunisti v gozdu in v kraju ter dajali narodno-osvobodilni vojski tone podatke o vakih straah. V vsako posadko so vsilili vsaj po enega loveka, ki gaje ves kraj poznal kot zaupnika komunistov. Primerov o takem delu cesarskih zveznih oficirjev in o tem; kako je savojska vojska nartno onemogoila vsak uspeen boj' Slovencev proti komunistom, je vse polno.
2. eta 1. bataljona "Ljubo erceja" NO t.22. 8.VI.1942. Na poloaju
tabu l.batoljna "Ljube ercerja"
Na polaaja Podatki treh tov. So sledei: Anur Fani rojena 21.XII.1925, v Ljubljani stanujo Ljub.Ianska cesta 140 Magon Vida rojena 24.VII.1925 v Ljubljani stanujo Ljub.Dolenjska ces.48 Janei Olga rojena 30.XII.1921. v Ljubljani stanujo Ljub.Ianska cesta 3. Sodba se bo izvrila danes zveer pod pretvezo, da jih poljemo v 3.eto. Smrt faizmu svoboda narodu! Komandir: (podpisani) Gaper polit.komisar: (podpisani) Puntar Joko
e en dokument o usmrtitvi treh rtev v asu rdeih likvidacij spomladi 1942
Zbornik 2
Stran 137
UZD-SD
Kako se bori slovenska narodno-osvobodilna vojska pria gornji poziv na vdajo, ki ga je tab XIII. udarne brigade poslal poveljniku nemke posadke v Koevju, stotniku Guthu ob napadu na mesto 11. decembra 1993.
Uradno dokazilo o tem, da je narodno-osvobodilna vojska po nalogu Osvobodilne fronte streljala talce - Slovence.
Zbornik 2
Stran 138
UZD-SD
II. POGLAVJE
Zbornik 2
Stran 139
UZD-SD

Prazno
Zbornik 2
Stran 140
UZD-SD

Minister za notranje zadeve v prvi revolucionarni vladi Ljudske Republike Slovenije 1945, tovari Zoran Poli, izda navodila: VSEM OKRONIM NOO! (narodnoosvobodilnim odborom) Zoran Poli se je rodil leta 1912 v Lenardu - Slovenske gorice. V OF je vstopil kot komunist in lan nekaknega levega krila SOKOL a. Kaj kmalu pa se je tesno povezal v samem partijskem vrhu in sodeloval z Mihom Marinkom, Borisom Kidriem in Edvardom Kardeljem. Tako je e med samo bratomorno revolucijo postal vidneji partijski funkcionar. Tako je Zoran Poli bil e leta 1944 opazen, ko sta v sodelovanju z Radkom Poliem (s katerimi pa nista v sorodstvu, kajti Radko izhaja iz grosupeljskega okroja) bila nosilca projekta, da so morali terenci - skojevci na terenu sestavljati sezname sumljivih ali pa tudi ljudi, do katerih je terenec imel le osebno sovratvo, za likvidacijo. V takem seznamu, ki obsega v treh zvezkih po ca 170 do 180 strani, je evidentiranih skupaj ca 500 ljudi. Ta seznam se je zakljueval in izdeloval v znani Polievi zidanici v Stranem vrhu nad rnomljem, kjer je imela svoj znameniti tab (brlog) takratna VOS oziroma OZNA. Take sezname se je seveda pred letom 1990 masovno unievalo, da bi se tako zakrili zloini partijskega vodstva. Dokaz, fotokopiji takega seznama, 52. in 124. stran iz enega od treh zvezkov. Samo v enem zvezku je na 172 straneh napisanih 4072 imen, najve z obsodbo za likvidacijo s strani takratne OZNE. Ta seznam se je delal v drugi polovici leta 1944. --52------------------------------------------------------------------------------------------------------1525 Koir Retje 57 DMB 1526 Rudolf Dol. Straa DMB, sokrivda 10 umorov in 3 zaporov -------------------------------------------------------------------------------------------------------
Zbornik 2
Stran 141
UZD-SD

1527 Komrlj Anton Retje 25 narodno izdaj., e ob sojen na izgon iz kraja bivalia in na teko prisilno delo po osvoboditvi narodno izdaj. bega, likvidiran bega, obsojen bega bega, likvidiran DMB stotnik narodno izdaj. (sodelovanje pri izseljevanju) DMB, moralna pomo okupatorju DMB DMB bega DMB, 66 sumljiv 10 umorov in 1 zapora DMB DMB bega DMB DMB moralna pomo okupatorju DMB, udeleba pri zaporu, sumljiv umora DMB, pri Dobrovi udeleba pri zaporu, sumljiv umora kulturbund, sodeloval je pri deportacijah in konfiskacijah bega, DMB DMB nadporonik
1528 Komrlj Ivan 1529 Komrlj Ivan 1530 Komrlj Joe 1531 Komrlj Leopold 1532 Komrlj Ludvik 1533 Komrlj Franjo 1534 Kota Albin, evljar
Retje 100 Retje 100 Mala Loka 28 Retje 11(ali 9) (roj. 1905 v Hribu) Dravograd
1555 Kotar Alojzij
t.Vid nad Lj. kovec 4 Iglenik 11 (roj.1924) Kalec pri Mirni
1536 Kotar Anton 1537 Kotar Joe 1538 Kotar Joe -Martin 1539 Kotar Lado
1540 Kotar Ladislav 1541 Kotar Leopold 1542 Kotar Stanislav-Lovro 1543 Kotar Stanko 1544 Kotluek Matjaev 1545 Kotnik Franc 1546 Kova 1547 Kova
Trebanjski vrh Igljenik 11 (Trebnje) (roj.29. 6. 1923 v Dragi) Iglenik Vel. Slivnica Ljubljana Stranska vas pri Dobrovi Stranska vas
1548 Kovatsch Adolf
Slov. Konjice
1549 Kova Anton 1560 Kova Avgust
Breg pri Borovnici
Zbornik 2
Stran 142
UZD-SD

3064 Sekulec 3065 Solak Ignacij 3067 Sekula Lojzka 3067 Selak Ivan 3068 Selan 3069 Seljakove nekatere here, Ivana Seljaka, vulgo Homca 3070 Seljak Janez Homev 3071 Seljak Janez 3072 Seljak Joe 3073 Seljak Joe 3074 Semeni Franc-Martin 3075 Semi 3076 Senar Ernest 3077 Senekovi Hugo 3078 Senica Anton-Joe 3079 Senica Jaroslav (deloval na Barju) Gri - t. Peter Nova gora (stara okrog 50 let) Planina izdaja (deloval na Rakeku) iri DMB nadporonik bega izdaja (posledice neznane) (poig) DMB narodno izdajstvo (ovadutvo)
iri Stara vas 9, Obina iri (deloval na Vrhniki) Cerknica 199 (roj.1911) Vipava Ljubljana, Prekmurska 5 Semi (roj.1920)
DMB, 2 aretaciji (povzroitev 1 umora) DMB 1 teko neast no dejanje, sostorilec 2 ropov DMB (se predal NOV) bega likvidiran bega DMB izdaja, tatvina bega ,sodelovanje pri 3 umorih bega bega, teko neastno dejanje gestapo, sodelovanje deloval v Kamniku pri 12 umorih in 4 poigih kulturbund, rna roka, SS DMB podpredsednik vojakega sodia moralna pomo okupatorju DMB polic. Ljubljana
Menika vas pri Toplicah 3080 Senoetnik Alojzij (rojen 1906 v Gozdu) Zabrezovnik 3081 Serjanc, zobotehnik 3082 Seek Ivan,sodnik 3083 Sever, prof. 3084 Sever Slov. Bistriva Novo mesto Jeica pri Ljubljani (star 34 let)
Zbornik 2
Stran 143
UZD-SD

Naslednji dokument, ki je datiran 12. 6. 1945, nazorno prikazuje zloin proti lovetvu slovenskemu narodu, kjer minister za notranje zadeve z lastnoronim podpisom, dne 12.6.1945, torej le dva dni za tem, ko se je peljalo na morie iz Ljubljane v Koevje zadnjo registrirano kompozicijo ljudi, izda okronico
MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE tev. 334/45 Dne, l2.junija 1945. Vsem Okronim NOO Okupator je svoj poizkus padjarmljenja in iztrebljenja naega naroda plaal z velikim tevilom mrtvih. Svoje mrtvece je prenaal v mesta,/sredia svojih postojank/ in jih tam pokopaval z velikimi astmi ob sodelovanju domaih izdajalcev. Tako so v bliini vseh naih mest nastala tevilna skrbno urejena okupatorjeva pokopalia. Tako je postopal okupator, ker nas je hotel popolnoma uniiti in ker ni poznal nobenega usmiljenja z nami. Naa naloga je danes, da im preje zacelimo teke rane preteklosti, da im preje odstranimo vse, kar spominja na faistino okupacijo v nai deeli in da predvsem im preje odstranimo sledove okupatorskih zloincev in domaih izdajalcev. Zato je izdalo zvezno ministrstvo za notranja zadeva 18.V.1945 nalog po katerem morajo NOO ukreniti vse potrebno, da se takoj odstranijo /zravnajo z zemljo/ vsa pokopalia kakor tudi posamezni grobovi okupatorjev in domaih izdajalcev in tako izbrie vsaka sled za njimi. Partizanskim grobovom pa morajo posvetiti NOO odbori vso potrebno skrb in nego, da bodo resnino postali spomeniki hvalenosti naim najvejim junakom. NOO morajo ljudstvu razloiti zakaj moramo odstraniti grobove okupatorja in domaih izdajalcev. Obvestite na, kaj ste ukrenili glede odstranitve grobov in kaken odmev ima odstranitev pri ljudstvu. Smrt faizmu - svobodo narodu! Minister za notranje zadeve l.r.
peat Zoran Poli
Faksimile dokumenta t. 334/45 Ministrstva za notranje zadeve z dne 12. 6. 1945.
Zbornik 2
Stran 144
UZD-SD

Ta uradni dokument je e eden od jasnih dokazov skrunitve najveje loveke kulture in pietete - kakrno je zmoglo le zloglasno vodstvo boljevizma - Komunistina partija Slovenije. Takni in podobni dokumenti, kakrni se najdejo e danes, so lahko zgovoren in neizpodbiten dokaz prave slike komunistine revolucije v takratnem obdobju, torej od leta 1941 do 1946. Nesporno je, da je bil cilj takratne OF pod vodstvom boljevistine komunistine partije le prevzeti oblast s krvavo revolucijo, torej bratomorno vojno, po panskem konceptu in to e celo s pomojo angloamerianov. KP ni v prvi vrsti vodila boja proti mnogo premonemu okupatorju v svoji deeli, kakor e nazorno prikae sam dr. Aleksander Bajt, takratna partizanska eminenca v samem partijskemu vodstvu, ki v svojem obirnem zbranem gradivu Bermanov dosje, izdanem leta 1999, dokumentirano dokazuje, da je bil cilj partije fizino odstraniti takratne napredne intelektualce, veletrgovce, posestnike, duhovino, skratka vse, ki so kakor koli nasprotovali takratni komunistini doktrini, da je partijsko vodstvo lahko neovirano prevzelo oblast v celotni Jugoslaviji in ne le v Sloveniji. Za vse to pa je bila ljudska cena v nai domovini ena najkrutejih in procentualno najtevilnejih v celotni Evropi. Za takno revolucionarno usodo Slovenije je na znani ebinski noi aprila 1937 odloalo enajst prekaljenih komunistov: To so bili: Edvard Kardelj, Pepca Maek, Miha Marinko, Albin Vipotnik, Franc Leskovek, Ivan Tominec, Franc Salamon, Janez Marenti, Joe Butinar, France Franik in Lojze Hohkraut. MILAN MUHI
Zbornik 2
Stran 145
UZD-SD
MEDVOJNI IN POVOJNI MNOINI POBOJI, ZAMOLANI GROBOVI IN MNOINA GROBIA

Slovenska zgodovina je kot zgodovina ostalih narodov. Sestavljena iz zmag, porazov, proslav in alovanja. Povej mi, kako va narod asti svoje zmage in kako aluje za zmote, in povem ti vse o tvojem narodu. Izrek Rimljanov. Narod, ki z navduenjem proslavlja zmage, pozablja pa na svoje zmote, poraze in zloine ter zamoli najstraneji del svoje zgodovine, nima svoje polne zgodovine. Zgodovina vsakega naroda je tesno povezana s svojo zemljo, grobovi svojih prednikov, civilizacijskim pokopom prednikov, vero, jezikom, pisano knjigo, egami in navadami, zmagami in porazi, praznovanji in alovanji. Narod, ki pozna samo zmage, jih praznuje, mrtve pa ne pokoplje, jim ne da pravico do groba in spomina ter za njimi ne aluje, nima zakljuenega kroga svoje zgodovine in nima mesta med civiliziranimi narodi. Rimske legije so po bitkah in po zmagi sovranike pokopale, na spominsko ploo pa napisale Ultra cineres hotium ira non seperest (do nasprotnikovih kosti nimamo ve sovratva). Slovenci pa e preperelih nasprotnikovih kosti ne smemo pokopati, komaj da smemo obeleiti njihova grobia in moria. Naa noveja zgodovina moli o najveji tragediji naega naroda od naselitve na tej zemlji. Moli. Zamolali smo mnoina grobia. Iz zgodovine smo eleli izbrisati cvet slovenske mladosti, 13 tiso slovenskih domobrancev, trgovce, industrijalce, skratka meanski sloj prebivalstva. Oistili smo tako imenovano nemko manjino. Kako smo jo oistili, molimo. Kje so njihova zadnja poivalia? Transporti smrti? e danes laemo o njihovi tragediji. Tudi o ,Koevarjih', ki se niso eleli izseliti leta 1941 in so ostali na svojih domovih, izgnani pa so bili junija 1945. leta, molimo. Komunizem in njegov totalitarni sistem sta zgodovina, ne moremo pa mimo njihovih zamolanih grobi in rtev.
Zbornik 2
Stran 146
UZD-SD

Brez dvoma je pliberka tragedija del nae najveje tragedije in zgodovina ne more mimo nje. Zgodila se je 'principielno strateko', e do danes ne v celoti pojasnjena. Koncem maja 1945 se je izroilo; poleg vseh mednarodnih konvencij o lovekovih pravicah in brez upotevanja enevskih konvencij o vojnih ujetnikih, 12 tiso slovenskih domobrancev, 18 tiso Hrvatov in 6 tiso Nedievih dobrovoljcev in Ljotievih policistov. Ta tragedija (zloin) je ostala pol stoletja politino neproduno zaprta, politino tajna. Zagotovo nosijo velik del odgovornosti angleki astniki 8. armade, s komandantom te armade maralom Heroldom Georgiom Aleksandrom, ki je na vpraanje komandanta 5. Oklepne divizije na Korokem, generala Keighyla,. kaj storiti z ujetniki v Pliberku, 'izrekel z arogantsko diplomatsko retoriko zmagovalca', naj se oisti paluba! Slovenski domobranci in ostali so bili samo e odveni balast in vreni v morje, v smrt. Moralna dekadenca zahoda je tudi tukaj odigrala v visokem stilu svojo vlogo kolonialnega zmagovalca v imperialistinem slogu. Tudi Odbor narodne reitve ni brez greha. Vedel je za izroitev e 17. maja, pa je domobrancem zamolal. e bi jih reil nekaj tiso, bi bil uspeh. Da bomo tudi Slovenci imeli popolno zgodovino, zaprt krog zgodovine, moramo poznati ne samo izreka, naj se oisti paluba, ampak tudi strane besede Josipa Broza 2. maja na balkonu Univerze ob prisotnosti utemeljitelja blaenih umorov, verujoega Edvarda Kocbeka. Tito: Kar se tie onih izdajalcev, ki so bili v dravi sami, v vsakem narodu posebej, to je stvar preteklosti. Roka pravice, roka maevalka naega ljudstva je e dosegla ogromno veino, a samo manjemu delu izdajalcev se je posreilo pobegniti pod okrilje pokroviteljev izven nae deele. Ta manjina ne bo nikdar gledala naih prelepih planin, naih cvetoih polj. e bi se to vendarle zgodilo, bo to trajalo zelo kratek as. Ta govor potrjuje, da bodo vse nae politine nasprotnike pobili, likvidirali. Te besede so zapoznele za nekaj dni. Kri je e tekla v potokih od 17. maja okrog Maribora; pa ne samo Hrvati, tudi cele slovenske druine so padale v protitankovski jarek na Bohodem paniku. Pokol hrvake vlade, ustavljene pri Jesenicah, je bil izvren 15., 16. in 17. maja v gozdu Lancovo pri Radovljici. Ostanek vlade pa 23., 24. in 25. maja v gozdu pri Crnem grobu. Skupno: v Lancovu 1500, v Crnem Grobu 190. Masovni pokoli so se zaeli v Brkinih e 10. maja. Enako v fojbah pod Grgarjem in nad Tolminom.
Zbornik 2
Stran 147
UZD-SD

Pobijanje je organizirala komunistina oblast. Vse je bilo skrbno nartovano e novembra leta 1944, v bazi 24 na Ostronem vrhu pri rnomlju. Nemajhno vlogo pri teh pobojih so imeli slovenski komunisti, saj so bili v samem vrhu komunistine jugoslovanske piramide, na elu z Edvardom Kardeljem. Ne moremo mimo zahtevka AFJ, ki je imela kongres 25. maja v Unionski dvorani. Kongres je pozdravil tudi Josip Broz. Na vpraanje, kaj storiti z onimi tamo izdajalci, so mu enoglasno odgovorile: pobit kot so oni pobijali nae sinove! Ta knjiga in zgodovina ne moreta mimo sabotae na elezniki postaji v Ljubljani 25. maja. Ob eksploziji morskih min je bilo poruenih in pokodovanih precej objektov ob Kolodvorski ulici (posledice so e sedaj vidne). Mediji so prikazovali to sabotao kot ostanek izdajalcev domobranskih band, ki se e skrivajo po deeli. Vse v znamenju maevanja in unienju band. Sovratvo v zgodovini ne pozna meja; od Nerona, ki je dal leta 64 pogati Rim, da je lahko obraunal s Kristjani, do poiga Reichstaga 27. februarja 1933. leta, da je Hitler lahko obraunal s komunisti in opozicijo. Tudi ta sabotaa je imela isti namen - maevanje - in zato pridobiti ljudske mnoice. Ne moremo mimo stavkov, ki jih je Tone Selikar napisal 25. maja v Slovenskem Poroevalcu. Toda tudi to smo e premagali. In premagali bomo tudi vse druge pomisleke, ki nam bi ovirali izvrevati to maevalno poslanstvo, kajti rtve morajo biti maevane, da bo to maevanje seglo do samih najglobljih korenin. Mi ne bomo posekali samo gnilega drevesa, mi bomo tudi njegove korenine izruvali in jih pogali, in zemljo, v kateri je raslo tako drevo, bomo deset klafter globoko prekopali, da ne bo ostalo za takim drevesom niti najmanje kali. Vse te Selikarjeve besede in stavki, ta manjina ne bo nikdar ve gledala naih divnih planin, naih cvetoih polj, zahtevek AFJ na kongresu, pobiti kot so oni pobijali nae sinove, stavki v medijih ob nemirni sabotai komunistov na elezniki postaji, pobiti, samo pobiti in samo maevanje. Vsi ti nartovani izbruhi po maevanju in krvi so zaeli najveje in najstraneje pobijanje neoboroenih ljudi v Sloveniji. Kri je tekla v potokih do amnestije 7. oktobra, nato pa po manjih skupinah do leta 1952. Zadnji veji izvensodni poboj kmetov iz ptujskega in dravskega polja je bil v pitaliu. Njih edini greh je bil, da se niso mogli loiti od svojih kmetij. S 13. junijem 1945 je zaelo delovati Sodie slovenske narodne asti. To je bil nov zloinski akt, ki je bil sprejet za reitev nemkega ivljenja
Zbornik 2
Stran 148
UZD-SD
VRHOVNO SODIE REPUBLIKE SLOVENIJE 1000 Ljubljana p.p. 639 U 688/94-7
SODBA VIMENULJUDSTVA Vrhovno sodie Republike Slovenije v Ljubljani je v senatu pod predsedstvom vrhovnega sodnika Janeza Breznika, ob sodelovanju vrhovnih sodnikov Vasilija Polia in Milojke Modrijan kot lanov senata ter okrone sodnice Marije Lepa Dolniar kot zapisnikarice, v upravnem sporu, ki ga je sproila toea stranka Drutvo za ureditev zamolanih grobov Slovenije, Ob Ljubljanici 42, Ljubljana, ki ga zastopa predsednik drutva Franc Perme, ki ga zastopa Metod Tavar, odvetnik iz Seane, proti toeni stranki Ministrstvu za gospodarske dejavnosti v Ljubljani, zaradi priglasitve gradnje spominskega obeleja, o tobi toee stranke proti odlobi toene stranke t. 351-03/O10-94-KU z dne 10.3.1994, na nejavni seji dne 29.8.1996 od1oilo : Toba se zavrne. Obrazloitev 2 izpodbijano odlobo je toena stranka zavrnila pritobo toee stranke proti odlobi Sekretariata za urejanje prostora obine Ljubljana Center t. 351-953/93-07/RM z dne 17.1.1994 s katero je navedeni. prvostopni organ na podlagi 3. odstavka 46. lena zakona o graditvi objektov prepovedal postavitev spominskega obeleja na Orlovem vrhu na zemljiu parc. t. 49/2 k.o. Prule. o razloitvi izpodbijane odlobe toena stranka citira dolobe 6. in 46. lena zakona o graditvi objektov. Ker gre pri postavitvi spominskega obeleja za postavitev objekta, za katerega je predpisano lokacijsko dovoljenje oziroma izdaja potrdila (pravilno: odlobe) po 62. lenu zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, bo, po mnenju toene stranke, morala toea stranka v skladu z navedenim zakonom zahtevati izdajo predpisanega dovoljenja.
v Sloveniji. Na podlagi tega akta so se organizirala koncentracijska taboria na tajerskem. Najveje, ki je sprejelo preko pet tiso ljudi, je bilo terntal, sedaj Kidrievo, grad Hrastovec pri Mariboru, Studenci pri Mariboru, Brestrnica pri Mariboru. Grobia teh rtev so v samem terntalu, Hokem Pohorju, okoli gradu Hrastovec, pitaliu, Slovenski
Zbornik 2
Stran 149
UZD-SD

Bistrici in okoli Maribora. Za ugotavljanje, kdo je nemke narodnosti, je bilo predvsem premoenje. Izginile so celo bogateje kmeke druine, obrtniki in izobraenci. tevilo teh rtev ne bo nikoli ugotovljeno. Ocenjuje se od pet do sedem tiso. Kljub raziskavam nimamo e dokonanega seznama mori in grobi. V javnosti se vekrat pojavljajo imena krajev, to so razne ugreznine v Zasavskem hribovju, pojavljajo se tudi imena grobi, ki so pozidana z objekti, predvsem okoli Celja, najvekrat pa spremenjena v gozd ali odlagalia materialov ali smeti. V nadaljevanju so grobia prikazana po skupinah. Vezana so na taboria, transport in krajevno. Zagotovo so tudi v popisu napake, zaradi krajevno spremenjenih imen in razline lokalne izgovorjave. S tem popisom smo eleli dati vsaj pisni spomin. Mogoe bo le priel as, ko Slovenci ne bomo ve imeli dobrih in slabih mrliev in bodo tudi rtve dobile pravico do groba in spomina. Noveje slovensko zgodovinopisje bo e naprej molalo o najstraneji dobi nae zgodovine, saj je vodstvo zgodovinskih intitutov ostalo isto, preimenovalo se je samo ime intituta. Zato naj velja za njih prievanje iz Evangelija po Mateju 23:
Gorje vam pismouki in farizeji, hinavci, ker ste podobni pobeljenim grobovom, ki se od zunaj kaejo edni, znotraj pa so polni mrtvakih kosti in vsake gnusobe; tako se tudi Vi od zunaj ljudem kaete pravini, znotraj pa ste polni hinavine in krivic.
Koliko asa bo slovenska zgodovina e dekla revolucionarjem?
Slika podrtega kria na Orlovem vrhu na Ljubljanskem gradu, 1993
Zbornik 2
Stran 150
UZD-SD

Eden od kriev, ki jih je po letu 1990 postavilo drutvo na domobranskem pokopaliu na Orlovem vrhu pri Ljubljani. Neznanci so krie sproti odnaali, zato je drutvo zaelo postopek za priglasitev postavitve kria. Po mnogih poskusih je Vrhovno sodie RS njihovo vlogo v celoti zavrnilo.
Krimska jama. Razpelo je delo akademskega slikarja Staneta Jarma.
Zbornik 2
Stran 151
UZD-SD
lani drutva postavljajo spominski kri ob grobu Hudnikove - Marinieve druine.
Blagoslov kria na grobiu v Makovcu 30. oktobra 1994. Mao za pokojnimi je imel dekan iz Ribnice g. Maks Ipavec.
Zbornik 2
Stran 152
UZD-SD

Kri ob grobiih na Travni gori, ki ga je postavilo drutvo leta 1993.
Pogled na ruevine kapelice sv. Krvi v Mozlju. V sredini slike je lepo vidna senca kria, ki je nastala v trenutku, ko je fotograf sliko posnel. Senca je lepo vidna tudi na negativu.
Zbornik 2
Stran 153
UZD-SD
Oltar in kri v obnovljenih ruevinah kapele sv. Krvi v Mozlju. Kri je postavilo drutvo jeseni 1995 v spomin na padle in pomorjene pripadnike nacionalne ilegale v jeseni 1943 in pomorjene domaine iz Mozlja in okolice. Blagoslov z mao je vodil upnik iz Koevja g. Marjan Lampret. Svojih soborcev se je spominjal g. I. Koroec iz Argentine, ki je ob koncu svojega govora dejal: Dragi mrtvi junaki soborci nacionalne ilegale, prostovoljci prve skupine sedemnajstih. Pustili ste me samega - poslanca resnice besed vaih zasutih ust. O vaem idealizmu bom prial, o vaih silnih rtvah bom govoril in vao s krvjo in muenitvom zaslueno slavo bom oznanjal, dokler me spet ne sprejmete medse - v vrste mrtvih bataljonov.
Zbornik 2
Stran 154
UZD-SD

Spomenik rtvam iz leta 1943 na pokopaliu v Hrovai pri Ribnici. Postavila ga je obina Ribnica, pri tem je sodelovalo tudi Drutvo za ureditev zamolanih grobov.
Kri v Movrlju. Tu so izstopali iz blindiranega kamiona obsojenci na koevskih procesih in ostali iz gradu Koevje. Naprej pa so e trije krii ob grobovih.
Zbornik 2
Stran 155
UZD-SD
SLOVENSKO DOMOBRANSTVO
Slovensko domobranstvo je bilo ustanovljeno v septembru 1943. leta. Prve enote S. D. so bile enote vakih straarjev z Dolenjske in Notranjske, ki so se umaknile na ozemlje pod nemko okupacijo, in e nekateri civilni begunci, da so si reili golo ivljenje. Dolenjska in Notranjska sta postali osvobojeno ozemlje, vendar brez svobode. Izvedena je bila splona mobilizacija mokih od 16. do 50. leta starosti. Tragina usoda teh mobiliziranih partizanov je bila, da so jim poveljevali prepriani in olani revolucionarji iz SZ brez vojakih izkuenj, poznali so le manje spopade z italijansko vojsko, ki pa jim je bila skoraj naklonjena. Bojevanja z nemko vojsko niso poznali, zato je bila nemka ofenziva, ki se je zaela oktobra meseca, za njih usodna. Nemke enote so v nekaj dneh razrezale osvobojeno ozemlje na ve delov in partizanska vojska je doivela pravo razsulo. Vodstveni kader je pobegnil na varno, mobiliziranci pa so postali lahek plen nemke vojske. Nemka vojska ni bila sovrano razpoloena do ujetnikov, saj je bila sestavljena iz vodnikov in ruskih vojnih ujetnikov, le oficirski kader so bili kadeti s konanimi vojakimi olami. V nekaj dneh so polovili veliko tevilo partizanov in jih pripeljali v Ljubljano. Ljubljana je bila polna ujetnikov in beguncev, vsi javni objekti so jih bili polni. Veliko teh se je odloilo za domobrance.
DOMOBRANSKE POSTOJANKE
e prve enote, ki so odle na postojanke, so bile obkoljene in napadene. Povelje domobranskim oficirjem, da naj se skuajo izogibati spopadov, ker se bo sicer vojna konala brez enih in drugih, je bilo zmotno. Postojanke se niso dobro zavarovale, zato so postale lahek plen partizanov.
Zbornik 2
Stran 156
UZD-SD

Po zavzetju Grahovega so partizani ranjence in ujetnike ive zmetali v ogenj. Tudi v Velikih Laah, 3. decembra 1943, so postrelili najprej ranjence, nato pa so e isti dan za pokopaliem postrelili e nekaj civilistov in ujetnike. Tudi napad na Koevje 12. decembra ni domobrancem obetal ni boljega, saj so partizani od Nemcev zahtevali le razoroitev in predajo domobrancev. Razvnela se je prava dravljanska vojna in partizani so bili potisnjeni v Belo Krajino in Koevski Rog, primorski partizani pa v Trnovski gozd. ivljenje dolenjskega kmeta je postalo znosneje, saj ni ve ivel v stalnem strahu, kdaj bo padel kot talec, kdaj mu bo pogana domaija, kdaj mu bodo izpraznili kao ali kdaj bo padel pod puko kot narodni izdajalec. Za domobrance pa je bila usodna jaltska konferenca od 4. do 12. februarja. Usodna je bila tudi za celo vzhodno Evropo, saj je Stalin dosegel, kar se nikomur e sanjalo ni: da zasede vzhodno Evropo, Tito pa Jugoslavijo. e ve, Stalin je dosegel, da se vse vojake formacije, ki jih je oboroila Nemija, razoroi in preda matinim dravam.
KONEC DOMOBRANSTVA IN NJIHOVA TRAGEDIJA*

V vojakem dnevniku 5. korpusa 8. armade je 13. maja 1945 zapisano: Obkoljene in razoroene so v taboriu Vetrinj plaane nemke formacije raznih jugoslovanskih narodov: Slovenci, Srbi in Hrvati. Po tevilu so omenjeni samo Slovenci, in sicer kot grupa Seeler, Slovenci 21 tiso mo. Ta dan je slubeno priel h generalu Keighleyu v tab 5. korpusa Harold Macmillan, politini svetovalec za mediteransko podroje v tabu feldmarala Alexandra. Po dveh urah je odel. V dnevniku je zapisano, da se je pogovarjal o poloaju na junem Korokem. Dne 14. maja 1945 je general Robertson, administrativni astnik v tabu feldmarala Alexandra in osebni prijatelj g. Macmillana, izdelal ukaz s sledeo vsebino: Kozake - Beloruse predati imprej Rusom. Vse osebe, za katere je potrjena jugoslovanska nacionanost in ki so sluili nemkim oboroenim silam, predati jugoslovanski vojski. -------------------------*Povzeto iz knjige Medjunarodni znanstveni skup Bleiburg 1945 - 1995.
Zbornik 2
Stran 157
UZD-SD
Kolona beguncev v Triu 10.maja 1945.
Kolona beguncev v Avstriji na kriiu Pliberk in Vetrinj
Zbornik 2
Stran 158
UZD-SD

Kopije tega povelja so bile poslane v tab feldmarala Alexandra, efu taba generalu Morganu in preko viceadmirala Leeja Titu. Tito se je 16. maja osebno zahvalil za to brzojavko feldmaralu Alexandru (glej fotokopijo). Dne 17. maja je vodja taba 5. korpusa brigadir Low Aldington dal natanna navodila za repatriacijo, in sicer: Kozake - Beloruse in civiliste prevzame vojska marala Tolbukina. Jugoslovanske oboroene formacije, ki so se borile pod nemko komando proti zaveznikom, pa predati Titovim partizanom. etniki in njihovi disidenti dobijo status vojnega ujetnika in se prepeljejo v Italijo. Iz tega se da sklepati, da domobranci niso dobili statusa vojnih ujetnikov, pa tudi odgovorne vojake osebe, ki bi dala nalog s to brzojavko, ni najti. Usoda domobrancev in ostalih je bila tako doloena! Evropa je puhtela od krvi. 9. maj ni bil samo dan zmagoslavja in konec neesa, temve tudi zaetek tragedije, ko je cvetela kupija za loveka telesa in loveke due. Dogajalo se je ob zibelki slovenstva, knejem kamnu in vojvodskem prestolu, da seje prav tu napisala smrtna obsodba za cvet slovenske mladosti. France Perme
ORGANIZACIJA SLOVENSKEGA DOMOBRANSTVA

Domobranske postojanke 1. LJUBLJANSKA POKRAJINA POSTOJANKE Z VE ETAMI: Borovnica, Devica Marija v Polju, Ribnica, Dobrava, Rovte, Dravlje, Rudnik, Grosuplje, Stara Vrhnika, Ig, Stina, Jeica, Sv. Trije Kralji, Koevje, kofljica, Ljubljana, t. Jernej, Logatec, t. Vid - Stina, Log, Trebnje, Mirna Pe, Trie,
Zbornik 2
Stran 159
UZD-SD
Novo mesto, Obine, Pijava Gorica, Pleivica, Rakek,
Veliki Gaber, Velike Lae, erd, Vrhnika, uemberk.
Postojanke z ve etami so imele e manje varovalne postojanke. BATALJONI (UDARNI): I. bataljon, sede v Stini. II. bataljon, sede v t. Vidu pri Stini. III. bataljon, sede na Rakeku. IV. bataljon, sede v Vinji Gori. V. bataljon, sede v Novem mestu. VI. bataljon, sede v Velikih Laah. Poleg teh enot so bili e: topniki divizion, vodi za zveze, oklepne enote (tri) in domobranska policija (320 mo). Z vsemi etami in bataljoni ter vodi in policijami je tela domobranska vojska Ljubljanske pokrajine 14.800 mo.
2. GORENJSKO DOMOBRANSTVO Bitnje, Brezje, Brdo, Cerklje, ieie, Domale, Jezersko, Kovor, Kranj, Lahove, Litija, Predoslje, Sv. Kri, kofja Loka, Tri, Vodice, Voklo, Zg.Brnik, abnica.
Gorenjski domobranci so bili veinoma dezerterji iz nemke vojske, ki so se zatekli pod domobransko zaito, ali pa so se izognili mobilizaciji v nemko vojsko. Tonega tevila teh
Zbornik 2
Stran 160
UZD-SD

domobrancev ni, saj nekateri niso bili vpisani v seznam, ker bi jih Nemci vrnili v nemke enote kot dezerterje. Veliko teh domobrancev je ostalo doma in so bili zaprti v kofovih zavodih. Gorenjskih domobrancev naj bi bilo nekaj nad dva tiso.
3. PRIMORSKO DOMOBRANSTVO Ajdovina, Bovec, Col, rni Vrh, Gorica, Idrija, Ilirska Bistrica, Kobarid, Prestranek, t. Peter, Tolmin, Trst, Vehare, Vipava. Klane,
Uradno ime primorskega domobranstva: Slovenski narodni varnostni zbor v Jadranskem Primorju. tel je od 1500 do 1800 mo. Umaknili so se s etniki v Italijo in se predali novozelandskim etam. Niso bili vrnjeni in so po veini v Avstraliji.
REITEV CIVILISTOV
O vrnitvi civilistov niso obvestili niti dr. Valentina Merola. Dr. Valentin Merol je bil namre vodja civilnega taboria. Zato je bil strano preseneen, ko ga je kanadski major Barr, astnik, zadolen za civiliste obvestil, da naj za jutri - to je bilo 31. maja - pripravi 1500 ljudi za vrnitev. Glavni tab majorja Barra je bil v Udinah. Dr. Merol je proti tej odloitvi odlono protestiral, e da Anglei masovno poiljajo ljudi v smrt. Barrje pokazal navodilo poronika Amesa iz 5. korpusa. Skupno sta odla ob 14. uri k poroniku Amesu, ki pa dr. Merola ni elel sprejeti. Ko mu je major Barr razloil, da doktor tekoe govori angleko, ga je le sprejel. Razloil mu je, da on ne more niesar storiti, in ga napotil v 5. korpus k majorju Johnsonu. Po dolgih telefonskih pogovorih z nadrejenimi je Johnsonu uspelo zaasno odloiti vrnitev. Ker pa so zaele prihajati govorice o pokolu domobrancev, so odloitev sprejeli za stalno. Tako je dr. Valentin Merol reil gotove smrti est tiso Slovencev.
Zbornik 2
Stran 161
UZD-SD
PREGLED TRANSPORTOV IZ VETRINJA IN NJIHOVIH POKOLOV

Tabela vrnjenih bataljonov --------------------------------------------------------------------------------------------------------------DATUM ENOTA KRAJ DOMOBRANCI CIVILISTI PREDAJE predani pobiti predani pobiti --------------------------------------------------------------------------------------------------------------9.5.1945 bolniki vlak Radovljica 128 128 zbealo 32 500 300 10.5. skupina civilistov Tri s sto vozili 10.5. skupina civilistov Borovlje 600 60 na dravskem mostu 24.5. domobranci Podroca 40 40 27.5. I. polk teh. bat. Podroca 1210 1030 28.5. IV. polk Podroca 1500 1430 Pliberk 1500 1410 290 160 29.5. III. polk Podroca 1500 1360 in topnitvo Pliberk 1500 1370 310 70 30.5. II. polk Podroca 1400 1360 Pliberk 1400 1320 20 20 31.5. ostanek I. polka Pliberk 500 475 -------------------------------------------------------------------------------------------------------------SKUPAJ 10.676 9.923 1.726 630
slika Graina Turn nad Pliberkom, kjer se je odloalo o usodi jugoslovanskih beguncev.
Zbornik 2
Stran 162
UZD-SD

KABINET MARALA JUGOSLAVIJE Br. l5 17. maja 1945 godine
EFU BRITANSKE VOJVE DELEGACIJE
Molimo Vas obavjestite feldmarala g.Aleksandera, da je Maral Tito primio njegovu depeu od 16 maju 1945 g.o predaji 200.000 Jugoslovena koji se nalaze u Austriji i o evakuaciji Vaih snaga sa ostrva Visa. Maral se slae u potpunosti sa predlogom feldmarala g.Aleksandera i izraiava mu zahvalnost. Napred pomenutih 200.000 preuzee tab III armije kome su izdate potrebne instrukcije. Solobodni smo Vas umoliti, da nas obavjestite, gde bi se sastala komisija za prijem zarobljenika sa delegatime odredjenim od feldmarala g.Alaksandera za primopredaju.
Primite izraze moga potovanja
Po naredjenju Marala generalmajor
/Ljub.Djuri/
Zbornik 2
Stran 163
UZD-SD

Prazno
Zbornik 2
Stran 164
UZD-SD
KOFOVI ZAVODI T. VID NAD LJUBLJANO

kofovi zavodi v t. Vidu nad Ljubljano so bili dograjeni leta 1904 za potrebe prve slovenske klasine gimnazije. Povrina vseh prostorov s kletjo vred meri 42.000 kvadratnih metrov. Leta 1941 so zavode zasedli Nemci in jih spremili v vojanico. Deloma pa je prostore uporabljal tudi gestapo. Tu je bilo zbirno taborie Gorenjcev, ki so jih izselili v Srbijo. Ta veliki objekt je nekoliko odmaknjen od mesta, ima velik vrt in visoko ograjo. Bil je zelo primeren za razne namene. Po 9. maju 1945 so zavode zasedli partizani in jih predali KNOJ-u in OZNI. Postali so zbirno taborie za razredne sovranike. Prva skupina je prila 13. maja 1945. To so bili civilisti, med njimi cele druine, ki so jih zajeli na begu pri Triu. Kar nekaj dni so stali kmeki vozovi in zapravljivki na dvoriu. Druine so nastanili v 3. nadstropju in v nonih urah se je slial jok dojenkov v nija nadstropja. Vekrat smo se ponoi spraevali, kaj so storili ti otroci, da jih tako trpinijo. Komu naj bi bili nevarni? Kmalu se je zaelo taborie polniti. Proti veeru in pozno v no so prihajale veje skupine civilistov; med njimi je bilo najve domobrancev, ki niso beali in so se prijavili oblastem. Po ocenah naj bi jih bilo okoli 2.200. Strpali so jih v vzhodni del zavoda. Razdelili so jih v skupine A, B in C in doletela jih je ista usoda kot vrnjene domobrance. Na binkotno soboto so pripeljali laje domobranske ranjence iz vojake bolnice, teke ranjence pa so odpeljali proti Ikemu Vintgarju, kjer so jih pobili na jasi ob cesti. Po 24. maju so prile prve vrnjene skupine. Desno od vhoda v zavod so bili Nedievi dobrovoljci (1. in 3. polk); po pogovoru s pobeglimi naj bi jih bilo 5500. Levo od vhoda pa so vrt napolnili hrvaki domobranci. Nedievi dobrovoljci lee v Koevskem Rogu, razen devetih, ki so pobegnili. iva je ostala tudi neka ena, ki je v zavodu rodila in so jo odpeljali v ljubljansko
Zbornik 2
Stran 165
UZD-SD

porodninico. Otrok-deklica ivi v Stari Pazovi, mati pa je e umrla. Neki poronik, ki je bil na begu ustreljen, lei pod Setnikom in mu je drutvo postavilo lesen kri. Hrvaki domobranci, med njimi nekaj civilistov, so doiveli dvojno usodo. Nekaj tiso (15-18.000) jih lei v Koevskem Rogu in po drugih koevskih gozdovih, ostali pa so nadaljevali krini put do Jazovke. slika Skica kofovih zavodov 12. in 13. postaja krinega pota. 1. Kraj, kjer so pred odvozom v Koevski Rog 2 ali 3 dni leali hrvaki domobranci in civilisti. 2. Kraj, kjer so pred odvozom v Koevski Rog 2 ali 3 dni leali Nedievi dobrovoljci in Ljotieva policija. 3. Izkopani jarki za strania. Svetlobni jaek, oznaen s puico, je kraj, kjer so 2-3 dni leali vrnjeni slovenski domobranci in policisti. Poleg teh mest so bili tudi po hodnikih in kleteh objekta. Vrnjeni slovenski domobranci so zaeli prihajati konec maja. Med njimi so bili tudi domobranski policisti. Po nekaj dneh so odhajali transporti v brezna Koevskega Roga. Po pogovorih s preivelimi taboriniki in drugih ocenah je skozi to taborie odlo 35.000 mo, ena in otrok. Amnestijo je doakalo 700 do 800 ujetnikov.
Zbornik 2
Stran 166
UZD-SD
slika 1 Skica kofovih zavodov - 12. in 13. postaja krievega pota. Grobie v vikendakem naselju Iki Vindgar slika 2
Zbornik 2
Stran 167
UZD-SD
POT NA KALVARIJO PO TIRIH IN MUENIKA SMRT SLOVENSKIH DOMOBRANSKIH RANJENCEV

PRVA POSTAJA KALVARIJE Nakladanje ranjencev v predelane vagone 7. maja v vojaki bolnici v Mostah in nato celodnevni postanek na elezniki postaji v Ljubljani.
DRUGA POSTAJA KALVARIJE.
Kompozicija stoji 8. maja na stranskem tiru v Medvodah. TRETJA POSTAJA KALVARIJE. Kompozicija se ustavi 9. maja pri Podvinu, ker so partizani e zasedli Radovljico. Laji ranjenci in nekaj spremstva zbei preko Karavank in se prebija v Vetrinje. Teh naj bi bilo tirideset.
ETRTA POSTAJA KALVARIJE.
Proti veeru postavijo kompozicijo v Radovljico in tam ostane ez no.

PETA POSTAJA KALVARIJE.
Kompozicijo prepeljejo 10. maja na postajo Jesenice in jo postavijo na stranski tir. Med tem odklopijo vagon s hrano in sanitetnim materialom. Tukaj ostane kompozicija dva dni. Bolniko osebje hrani ranjence z nabirkami po Jesenicah.
ESTA POSTAJA KALVARIJE.
Kompozicijo postavijo 12. maja na stranski tir pri Blejski Dobravi. Bolniko osebje hrani ranjence z nabirkami po Blejski Dobravi. SEDMA POSTAJA KALVARIJE. Kompozicijo z ranjenci prepeljejo pred vojako bolnico v Moste in ranjene prenesejo v bolnico.
OSMA POSTAJA KALVARIJE.
Na binkotno soboto, to je bilo 16. maja, 76 lajih ranjencev z bolnikim osebjem prepeljejo v kofove zavode, 52 tejih ranjencev pa naloijo na kamione, odpeljejo na konec Ike vasi in jih pobijejo desno nad cesto,
Zbornik 2
Stran 168
UZD-SD

slika 1 Pogled z juga na del Blizke vasi na Polici danes. Takoj za hiami je na poboju v Gaah K'marjev gozd, kjer je bilo grobie bizovikih in dobrunjskih rtev. (foto: A. Pahulje)
kjer jih tudi zagrebejo. Drutvo za zamolane grobove jim je leta 1994 postavilo pomnik v znamenju kria in jih pokopalo. Laje ranjence iz kofovih zavodov pobijejo 22. ali 23. maja pri Brezarjevem breznu v Podutiku in jih zmeejo v brezno. Zadnje raziskave kaejo naslednje: pripeljali so jih s kamioni do Podutika, ker pa so bili veinoma nepokretni in jih niso eleli prenaati po stezi do brezna, so kamioni odpeljali v Koevo brezno nad Zgornjim Igom in jih kar s kamionov zmetali v brezno. Kompozicija z domobranskimi ranjenci je na Jesenicah stala zato, ker bi jo poslali za domobranci na Koroko, e ne bi Anglei domobrancev vrnili.
Slika 2 Grobie nad Zg. Igom Koevo brezno
Zbornik 2
Stran 169
UZD-SD
MOJA DOMOVINA* Oe, mati, bratje in sestre, koe, mesta, trate in steze, holmi, skale venega snega: to je moja domovina! Zdrava bodi moja lepa domovina, moja lepa domovina. Prva pesem mladih, sonnih dni, varovanka fantove moi, kres, ki sega meni do neba: to je moja domovina! Zdrava bodi... Zemlja rodna moja je tako, da e treba, bil se bom za njo, zadnja kaplja mojega srca: to je moja domovina! Zdrava bodi... MI LEGIJONARJI Mi legijonarji, mi domobranci, mi se borimo za svojo zemljo: je pila kri pradedov, je pila znoj oetov; kropimo jo e mi s srno krvjo. -------------------------------*Himna slovenskih domobrancev in legionarjev
Zbornik 2
Stran 170
UZD-SD

Mi legijonarji, mi domobranci, mi se borimo za svojo zemljo: stoletja je obstala, a zdaj naj bi propala, se uniila za revolucijo. Mi legijonarji, mi domobranci, mi se borimo za svojo zemljo; smo upe vanjo dali, se v domobrance zbrali, in zdaj jo s puko v roki branimo. Mi legijonarji, mi domobranci, mi se borimo za svojo zemljo; strnimo se v enoto, v kamenito gmoto, sovrag ob njej razbil si bo glavo.
KAROLINA ZAKRAJEK STRENICA IN RANJENCI Domobranci Bili ste vsi mladi, polni moi, iveli bi radi pa so pobili vas, kakor zveri. Izpirali smo vam rane, drobcev bomb, prsti, oi oivljali e zaspane in dajali voljo, da se ivi:
Zbornik 2
Stran 171
UZD-SD

Vstajali ste, v borbe odhajali mrane, da se sovranik mori in z alostjo smo opazovali vae oi. Vse rane se niso e zacelile, ne pokodovane kosti, ko smo vas na vlak naloili in akali, akali, da odhiti. Usoda me z vlaka je vzela, sam Bog me je reil pasti, vse druge pa je smrt objela in ob spominu na vse vas me dua zaboli. Mimo postaje drvel je ta vlak, ranjene, lane, ejne odpeljal v mrak in ni bilo nobene ve postaje, da bi kdo prepreil ta kruti korak. Ni kria, ne groba, oh - bratje vsi, ki ste prelili kri, va vlak bom dohitela, na poti k venosti!
IZ ZBIRKE MI SMO DEL NARAVE (1997)
Zbornik 2
Stran 172
UZD-SD
GROBIA NA DOLENJSKEM IN NOTRANJSKEM

1. Najbolj znano je grobie Krimska jama v gozdovih med Rakitno in Koljekom, jugozahodno od Krima. Jamo so kot mnoien grob aktivirali partizani 2. bataljona Ljube ercerja, spomladi leta 1942, in vanjo vse do italijanske ofenzive, julija 1942, metali zunaj jame ustreljene ali na drugaen nain umorjene preproste kmeke ljudi iz blinje in daljnje okolice. Nekatere rtve so vrgli v jamo celo ive - ponoi je vekrat donelo njihovo vpitje - kar dokazuje najdeni skelet mokega s e nekaj nestrohnjenih miic v sedeem poloaju v kotu jame. Ugotovili so, da je neko 30-metrska jama globoka le e okoli 20 metrov z vsem tistim materialom, ki se je 50 let nabiral na dnu. Po oceni naj bi bilo lovekih trupel, sedaj skeletov, e priblino 7 m na debelo ali nekaj sto rtev. Po podatkih rnih bukev t. 69 celo okrog 300. Vanjo so komunisti metali ljudi iz Meniije, Vidovske planote, Cerknice in drugod. Tudi nezanesljivi partizani (trinajsti bataljon) so konali v jami ter 42 internirancev iz vlaka, ki so ga ustavili partizani med vonjo v Italijo. Tisti interniranci, ki se niso odloili ne za partizane ne za delovni bataljon, so bili e isti veer poklani pri jami in zmetani vanjo. Veliko je bilo ena in deklet. Komunisti so obasno grozili ljudem, da je e prostor v Krimski jami. Takne gronje so bile realne. 2. Na drugi strani Krima, nad Zgornjim Igom ob cesti na Krim, levo ob Koenici, je Koevo brezno. Vanj so partizani zmetali domobrance iz entvikega taboria in tiste, ki so se prijavili oblastem prve dni v juniju 1945. Zadnja rtev je bila umorjena pri breznu 30. oktobra 1945 in vrena v brezno. Drutvo je postavilo kri in rtve pokopalo. Noveje raziskave kaejo, da so v breznu tudi laje ranjeni domobranci. 3. Grobie v vikend naselju Iki Vintgar. Je grobie 52 tekih domobranskih ranjencev, pripeljanih iz vojake bolnice na binkotno soboto.
Zbornik 2
Stran 173
UZD-SD
Pobiti so bili na jasi ob cesti in zmetani v obcestni jarek. Dokonno so jih pokopali blinji kmetje. Drutvo jim je postavilo kri in rtve pokopalo. 4. Nekaj sto metrov naprej je grobie 42 Romov. Drugega maja 1942 so jih partizani obsodili na smrt pred gasilskim domom v Iki vasi. Pri pokolu so morali kot oividci prisostvovati okoliki kmetje in ti so jih morali tudi zakopati. Drutvo jim je postavilo kri in rtve pokopalo. 5. Grobie za starimi agami na Golem. Grobie je v breznu za kriem. Bilo je zasuto, vendar se e vedno pogreza. Domobranci pomorjeni 26. julija, pripeljani iz kofovih zavodov. Zadnja odbira. Drutvo je postavilo kri in rtve pokopalo. 6. Grobie v Makovcu nad Robom z vzhodne strani ter nad Iko z zahodne strani. V grobiu so jetniki iz Notranjske. Vaki straarji in civilisti, 29. oktobra so jih poklali partizani Notranjskega odreda. rtev je okoli 70. Drutvo je postavilo kri in rtve pokopalo. 7. Grob v Makovcu pri Zali. V grobu je Franika Rupar iz Lenjakov. Likvidirana je bila v prvih noeh junija 1942. Svojci so ji postavili kri. V Makovcu je ve grobov iz leta 1942. Spomladi leta 1942 so partizani peljali na vozu vejo skupino Romov. Kje je njihovo grobie, se ne ve. 8. Grobovi na Krini in na poboju Rane gore v bliini Poljan. rtve, ki so tukaj pokopane, je obsodilo ljudsko sodie, ki je bilo v gradu Snenik. Soba, obloena z rdeim blagom in geslom Smrt faizmu - Svoboda narodu nad sodnikovo mizo, je bila zadnje slovo od ivljenja. 9. Grobie Mihevo brezno pri Bezuljaku, kamor so partizani med drugimi vrgli verjetno e ivega Franca Hitija, roj. 1924, dne 30. 7. 1942 iz Begunj. Tri dni prej pa so v vasi umorili njegovega brata Janeza Hitija, predsednika fantovskega odseka Marijine drube. Tretjega brata Vinka, starega 17 let, pa so umorili 29. 10. 1943 v Makovcu. Hitijevi,fantje so morali umreti zaradi svojega kranskega preprianja, ki ga domai komunisti niso mogli prenaati. V Mihevo brezno so dne 30. 7. 1942 vrgli med drugimi tudi 50-letno mater Knez in njeno 16-letno her Pavlo Knez iz Dolenjih Otav. 10. Grobie brezno pri Bezuljaku. rtve zmetane v brezno v letu 1942. Po vojni pa zadnje poivalie Stanka Dolenca iz Bazuljaka in Andreja Kranjca iz Dobca. Bila sta skrivaa.Zasedo so jima postavili, ko sta la po vodo. 11. Grobie Jama Kozlovka ob cesti grad Snenik - Leskova dolina. Vanjo so zmetali vake straarje septembra 1943.
Zbornik 2
Stran 174
UZD-SD

12. Rugarska gmajna na Bloki planoti. rtve pobite leta 1942. 13. Grobie pod Rugarskim. Pobitih 11 Romov in rtev iz okolice Sodraice. 14. Grob Hudnikove-Martinieve druine. Umorjeni so bili 22. novembra 1942. Drutvo je postavilo kri in rtve pokopalo. Grob je v Polhograjskih Dolomitih. 15. Grob pod vasjo Setnik. Pokopan oficir Nedievih dobrovoljcev, ki je pobegnil iz dvoria kofovih zavodov 29. maja 1945 s skupino. Drutvo mu je postavilo kri. Pokopan je bil po kranskem obiaju, nato pa e po pravoslavnem obiaju. 16. Grobie na Kjuu nad Dobravo. Tam je pokopanih ve rtev, pomorjenih spomladi 1942. Kri postavljen v spomin trem sestram. rtve pokopane. 17. Grobie v Podutiku. Pomorjeni in zmetani v Brezarjevo brezno, nato prekopani na kraj, kjer je postavljen kri. rtve so pokopane. Pomorjeni laji domobranski ranjenci in e nekaj sto domobrancev, ki so se javili oblastem na poziv. Zagotovo je najve Hrvatov. rtev je od 8001000. Laji ranjenci so verjetno v Repinikovem breznu nad Zgornjim Igom. 18. Grobovi rtev iz kofovih zavodov so za pokopalikim zidom pokopalia (cvingerjem) v entvidu. 19. Grobovi v gozdu nad Pijavo Gorico. Grobovi niso najdeni, leta 1946 je bilo najdeno le okostje rok. Grobovi amnestirancev iz kofovih zavodov. V gozdu so bili priakani in pomorjeni. tiri rtve so poznane, saj so iz blinje okolice. 20. Grob za vikend naseljem za Velikimi Lipljenami. rtve so 4 lani iz okolice Novega mesta (Redek). 21. Grobie jama uharica v gozdu Medvedica pod Velikirn Lonikom. Samo nekaj rtev je znanih: mati in hi iz Grosupljega in trije bratje iz Mlaevega ter kronjar, aretiran na Sloki Gori pri popravljanju reet. Odpeljan je bil takoj po aretaciji v brezno in tam umorjen. Njegovi kriki so se sliali. Orodje, ki ga je uporabljal, je e pri hii, kjer je bil aretiran. Poboji so bili izvreni spomladi 1942. 22. Grobovi na Koakovem hribu nad Grosupljem. Poboji so bili izvreni 26: 28. oktobra leta 1943. Drutvo je postavilo kri in rtve pokopalo. V gozdiku pri naselju Brvace je grob Antona Doblekarja iz t. Jurija. Pripeljan je bil iz zapora pri ribnikem gradu 25. oktobra. Komunisti so eleli v Grosupljem uprizoriti sodno farso, enako kot koevski proces,
Zbornik 2
Stran 175
UZD-SD

Desno: jama v Medvedici pri t. Juriju - uharica slika 1
slika 2 Spoda: Jama uharica-skromno obeleje. ira okolica z mnogimi nedolnimi rtvami e vedno aka na postavitev kria.
Zbornik 2
Stran 176
UZD-SD

pa jim jo je hitro bliajoa se nemka ofenziva prepreila. Odpeljali so ga v omenjeni gozd in ga ubili 28. oktobra. Pokopal ga je blinji kmet. 23. Grobie v gozdu pri Bliski vasi. Tam je bilo partizansko taborie Dolenjskega odreda IOOF. rtve so iz ire okolice. Nekaj rtev je neznanih. Postavljen je kri. Postavilo ga je drutvo, Odbor Grosuplje, in rtve pokopalo. 24. Grobie v gozdu Stehan pod Vinjo Goro. rtve so iz ire okolice. Poboji so bili oktobra 1943 in po vojni. rtve iz zapora v Grosupljem in amnestiranci iz ire okolice. Po amnestiji so jih polovili po cesti in pobili za cesto. Odbor Grosuplje jim je ob cesti postavil kri in rtve pokopal. 25. Grobie Poljaneva jama blizu vasi Oslica pri Muljavi. Poboji domainov in drugih. Morilci so domai terenci. Poboji v letu 1942. 26. Grobie Repinikovo brezno nad Krvavo Pejo. Sodie je bilo na kraju samem. Brezna so polna lovekih kosti. rtve so pobijali spomladi 1942. leta. 27. Grobovi v grapi med Preganjem in anami. Prve rtve trboveljski rudarji na cvetno nedeljo 1942. leta. 28. Grobie 8 fantov iz Podgore pri Dobrepolju, dne 16. 6. 1945, v gozdu Gorica pri Mali vasi. 29. Grobova dveh domobrancev v gozdu za elezniko postajo v Velikih Laah. Pomorjena v juliju 1945. leta. Postavljen kri z napisi rtev in rtve pokopane. 30. Grobie brezno iglavica v Mali Gori nad Ribnico. rtve iz leta 1942. Moje in fantje iz Prigorice in Zagorice. Partizani so jih polovili v gozdu ob eleznici, ko so sekali gozd, po odredbi Italijanov. rtev je 11 ali tudi ve. 31. Pri Konfinu nad Graricami so bili pobiti domobranci iz civilne bolnice v Ljubljani. Pobili so jih 24. junija 1945. tevilo rtev 22. 32. Grobie na Travni gori nekaj sto metrov od poitnikega doma. rtve so vaki straarji iz zapora ribnikega gradu. 17. in 23. oktobra ter 2. novembra 1943. Trije grobovi so oznaeni. Postavljen je kri. Postavilo ga je drutvo in rtve pokopalo. Koliko je rtev, se ne ve (52 ali 102). Verjetno je e kakno grobie. 33. Grobia v Mozelju. Nekaj sto metrov od Mozelja na livadi je ve grobi. Je grobie obsojencev na koevskem procesu in ostalih zajetih v Graricah in Turjaku, ki so bili zaprti v koevskem gradu. Drutvo je na livadi postavilo tri krie. V spomin pomorjenim pa je drutvo obnovilo
Zbornik 2
Stran 177
UZD-SD

kapelo Sv. Krvi v Mozelju, ki je bila pogana leta 1952. To je zdaj spominski park na vse pomorjene, zajete v Turjaku in Graricah.
Grobia v Koevskem Rogu

34. Grobie na kriiu pri telefonskem drogu tevilka 86, 100 metrov oddaljeno od ceste. Majhen kri je bil postavljen 1990. leta. Na njem pie: Tudi mi smo umrli za domovino. Sedaj je postavljen na smreko, ker se je zemlja posedla. V tem breznu so pomorjeni Nedievi dobrovoljci in Ljotievi policisti ter zagotovo tudi hrvaki domobranci (7-8 tiso). 35. Grobie pod Krenom je znano vsem. Tu se vrijo alne slovesnosti. Ob cesti za kriem sta e dve jami, kamor so odlagali pripeljane mrtve. Leta 1949 so v jami napeljali rabljene gume in jih zasuli, vendar se jami e posedata. Najve je hrvakih domobrancev. V breznu je kri z napisom: Tudi mi smo umrli za domovino. 36. Grobie Macesnova gorica. Tukaj sta dve brezni. Na obeh stoji kri z istim napisom kot na ostalih. Iz prvega brezna so zbeali prievalci nae najbolj tragine zgodovine. V teh breznih so sami slovenski domobranci. 37. Grobie pod Rugarjevim klancem, priblino 30 metrov od ceste. Brezno ni bilo minirano. Z odmetavanjem kamna se je prilo do kosti in otrokih sandalov. Verjetno so tukaj druine. Kri je bil pribit na bukev z istim napisom kot ostali. 38. Grobie epna jama. Lokacija je nekaj sto metrov od Rugerjevega klanca in samo nekaj metrov za cesto. Tukaj so odlagali mrtve. Na jamo je bil nametan les. Kri je bil na smreki ob cesti. 39. Dvojno brezno na Cinkovem kriu. Do brezna se pride po gozdni poti, desno od gozdne lope. Od ceste je oddaljeno ve sto metrov. Na deblih so zasekani smerokazi. Tukaj so rtve iz novomekih zaporov. Brezno je bilo minirano. Pred breznom stoji kri z istim napisom. Govori se, da so rtve tudi v Starih agah in desno ob poti v brezno Macesnove gorice. Vendar je po 50 letih teko prepoznati jame. 40. Grobie Ceteki gozd. Kraj gozda Lukovnik. Nad uno vasjo v zidanici 1942-1943 je oddelek Vosa izrekel sodbe v imenu ljudstva. Partizani so iz ire okolice vodili civiliste obeh spolov. V sklopu tega sodia je bila tudi likvidacijska skupina. Po zaslianju je ljudi odpeljala v
Zbornik 2
Stran 178
UZD-SD

gozd Lukovnik in jih umorila in zakopala. Po pogovoru s tamkajnjimi krajani je bilo grobov nad 50. Sedaj niso ve vidni, eznje je celo speljana nova pot. 41. Grobia v Ruper vrhu. V gozdovih Koen vrh in Uivec je grobie iz let 19421944. Tukaj je bilo partizansko taborie in sodie. rtve iz Novega mesta in ire okolice. 42. Grobie med Sekiriem in Purkaem. Tukaj je grobie slovenskih domobrancev iz kofovih zavodov.
Grobia amnestirancev
43. Grobie nad Rakekom. Po amnestiji 9. avgusta je veina amnestirancev la domov. Nad Rakekom so jih prestregli domai terenci in jih pobili v gozdu Kamna gorica. Pomorjenih je bilo od 20-24. Sedaj je gozd posejan z macesni. 44. Grobie amnestirancev v gozdu nad Pijavo Gorico. rtve so iz okolice, imena tirih so poznana. 45. Grobie v gozdu Stehan pri Vinji Gori. Amnestiranci so iz ire okolice. Postavljen je kri. 46. Grobie amnestirancev je tudi v gozdu za Brnikom. Obeleje je postavljeno.
Grobia na Gorenjskem
47. Grobie pod Meakljo. Grobovi so nevidni, zemljie je spremenjeno. V Kosovi graini je bilo taborie repatriirancev, in sicer iz kazenskih in delovnih tabori iz Nemije. Preiveli povedo, da je prenekaterega vzela no in ga ni bilo domov. 48. Grobie nemkih vojakov v Kranjski Gori. Vejo nemko kolono je v Kranjski Gori (13 tiso) prestregla Hercegovska divizija, ki je prila preko Vria. Nemci so poloili oroje in nemoteno odli preko Karavank (Hercegovci so spotovali kapitulacijo), mrlie pa zakopali. Grobje nad cesto pri bencinski rpalki pred Kranjsko Goro. 49. Grobii Lancovo pri Radovljici. Kraj se imenuje Predgrad. Nad cesto in pod cesto sta grobii hrvakih civilistov. Pobili so jih 15. in 16. maja 1945. Ocenjeno rtev okoli 1.300.
Zbornik 2
Stran 179
UZD-SD

50. Grobie na Jelovici. Grobie je brezno, imenovano Za vrtcem. Nekaj dni kasneje kot v Lancovem so jih tu pobili in zmetali v brezno. rtev je okoli 20. Med njimi tudi znani domaini, in sicer: Robiev, Moek, Vogelnik in brat Frelihove mame. Vsi pa so bili Slovenci. 51. Nekje v bliini Begen je grobie gorenjskih podjetnikov. Pobiti so bili iz zaporov v Begunjah. Po vojni so zapore spremenili za razredne sovranike socializma, samo straarje so zamenjali. Samo novi straarji so bili bolj krvi ejni. Glej prispevek Reze Zupan. 52. Grobie brezno Drolovka ob progi med Kranjem in kofjo Loko. Koncem maja so vrgli v brezno 6 mokih. Verjetno so bili iz Kranja. V Ljubljani sta e dve grobii, in sicer domobransko pokopalie na Ljubljanskem gradu (bilo je vzorno urejeno, po vojni pa oneaeno) in na ljubljanskem Streliu. Tam so streljali in nekatere tudi pokopali v letih 1945 in 1946. To so samo znana mnoina grobia, uradno e vedno zamolana. Obasno gorijo svee, vekrat je bilo e postavljeno znamenje v obliki kria pa so ga neznanci ez no odstranili. Upati je, da bo zrasel nov rod, ki mrtvih ne bo ve delil na dobre in slabe mrlie in bo tudi ta grobia pietetno zaznamoval.
MORIA
1. Morie Jelendol pri Graricah - morie iz meseca oktobra 1943, kjer so partizani postrelili 184 proti revolucionarjev in nasprotnikov komunizma, med njimi tudi eno ensko, uiteljico Anico Drobni iz Begunj pri Cerknici. Izkopali so jih domobranci leta 1944. Prepoznane so svojci odpeljali na svoja pokopalia, ostalih 128 pa na pokopalie v Hrovao. Stoji pomnik. 2. Morie v bliini Jelendola v kraju Medvedjekov gozd, kjer so partizani v zaetku novembra 1943 poklali zadnjo skupino zapornikov iz Koevskega gradu. Umaknili so jih pred nemko ofenzivo. Tega moria e danes niso odkrili. Pobili so jih 54. Preiveli jetnik je bil dobrepoljski kaplan Lavrih, ki je uel. 3. Morie pri Suhorju z dne 29.11.1942. rtve pokopane na domae pokopalie. rtve VS po vdaji. 4. Morie na Brezovi rebri. Poboj VS po vdaji v Ajdovcu 12. 12. 1942.
Zbornik 2
Stran 180
UZD-SD

slika
Kri na moriu iz leta 1945 nad elezniko postajo Velike Lae - sever
5. Morie za pokopaliem na V. Osolniku. Vaki straarji so se vdali, nato pa so jih za pokopalikim zidom poklali. Prekopani na domaa pokopalia. Na pokopalie v Ljubljana Polje 11. 6. Morie na Turjaku. Poklanih 28 turjakih ranjencev, VS, poklani zveer po vdaji. 7. Morie na poti pred V. Laami. S strelnim orojem pobiti poveljniki VS 20. 9. 1943 (pri Pernajevi hii). 8. Morie v Jamnikovem gozdu za postajo v V. Laah. Postreljenih petdeset ujetnikov iz Turjakega gradu, med njimi dr. Kouh in sodnik Zalokar. Prepeljani so bili na pokopalia. 9. Morie za vasjo Kompolje. Poboj 4 fantov iz Dobrega polja in dveh podjetnikov. Prekopani na domae pokopalie. 10. Morie v Grahovem. Domobranci so bili po predaji takoj postreljeni in vreni v ogenj. Med njimi tudi pesnik Balanti. 11. Morie na starem sejmiu in po hiah v V. Laah. Po zavzetju domobranske postojanke se je predalo partizanom 61 domobrancev. Pobili so jih e isti dan, 3. 12. 1943, ter 15 ranjencev v ambulanti. 12. Morie v Sivih dolinah pod Mokrcem. Partizani so pobili partizane iz upnije Krka, od 7. - 11. 1943, ker so odvrgli oroje oziroma niso eleli v napad. Po vojni prekopani na domae pokopalie, 12 fantov. To so veja moria, ki so bila odkrita in rtve pokopane.
Zbornik 2
Stran 181
UZD-SD
UKRADENO OTROTVO
Knjigo s tem naslovom je napisan Ivan Ott, ki so ga v teharskem taboriu kot otroka loili od (tam pobitih) starev. Z drugimi otroki, ki jim je usoda na enako krut nain odvzela stare, je nato preivljal ivljenje otroka - taborinika v vzgajaliu Petriek in kasneje v Stigerjevi hii v Celju. Knjiga, ki je pred kratkim doivela tudi hrvako izdajo, bo e letos izla tudi v nemini in angleini. Civilna druba Celje je z organizacijsko pomojo MO SDS pripravila sreanje tistih, ki so kot otroci to kalvarijo preiveli, in na predstavitev knjige povabila tudi tevilne osebnosti javnega ivljenja ter novinarje. Kot posebnost tega, da so jih zaplinili v blinji veterinarski postaji, kjer so takrat imeli napravo za plinjenje garjavih konj, bo treba e raziskati. Dejstvo je, da se nihe od otrok, ki so tisti veer odli na olanje v Rusijo, ni nikoli ve pojavil. Na dvoriu pa so naslednji dan bile njihove obleke in evlji. Tudi Hitlerjevi oprode so svoje rtve uplinili gole in bose. Pri veini grozodejstev so le posnemali bolj izkuene Stalinove birie (Stalin je priel na oblast skoraj 10 let pred Hitlerjem). Sum je vsekakor vreden natanneje analize zgodovinarjev. Izpovedi preivelih so utemeljile nov izziv zgodovinarjem. V Stigerjevi hii je tiste dni kar ez no zmanjkalo ve kot sto otrok. Odli naj bi na olanje v Rusijo. Sum dogodka je povabilo Zvezi zdruenj borcev in dejstvo, da se je njihov presednik predstavitve tudi udeleil ter sprejel podarjeni izvod knjige. Stareina civilne drube je v nagovoru posebej poudaril, da je njihov namen zagotoviti razmere, ko bo mogoe tudi travmatine dogodke nae preteklosti osvetliti z ve strani in skozi tak diskurz ohraniti kulturno raven dialoga. Posebno vzpodbudo za predstavitev te knjige, ki prikazuje tragino usodo ni krivih otrok, je civilni drubi dalo tudi nedavno dogajanje v Bosni in na Kosovu. Pravi ti dogodki narekujejo, da mora travmatinost takih dogodkov sooblikovati ozaveenost dananje generacije. Le tako je mogoe zmanjati tveganje ponovitve tovrstnih nelovekih dejanj. Avtor je vsebino knjige - odslikavo svojih osebnih doivetij otroka taborinika predstavil v povzetku. Ko se je po 54 letih tokrat prvi vrnil na kraj trpljenja - na Teharje in v Celje - ni mogel prikriti osebne ustvene prizadetosti. Pretresljiv je bil tudi opis takratnega dogajanja, ki ga je z zavidanja vrednim natannim pomnjenjem podala Lotka Pirc, eprav je taborie pri Petriku doivela kot desetletna deklica.
Zbornik 2
Stran 182
UZD-SD

Navzoi novinarji so o dogodku poroali profesionalno in korektno. Poleg celjskega Novega tednika, ki je poroal zelo objektivno in izrpno, je celo Delo z ustrezno odmerjenim prostorom in vsebino zaznamovalo ta dogodek. Enako velja za Veer in nekatere TV hie. Le ena od vejih komercialnih TV je iz konteksta iztrgala nastop prejnjega dravnega toilca in s senzacionalistninim obarvanjem tega fragmenta popolnoma zgreila celotno sliko dogajanja. Tudi asopisna opazka o tako imenovanih sirotah ni dobro sprievalo etine ozaveenosti tistega, ki jo je zapisal. Predstavljena knjiga bo Slovencem, ki brez predsodkov segajo po pisnih virih nae polpreteklosti, osvetlila del tega, kar smo doiveli. V njihovo zavest bo poleg ukradenih otrok, ki so jih starem iztrgali Hitlerjevi nacionalsocialisti, umestila tudi otroke, ki so jim otrotvotevilnim tudi ivljenje - ukradli kolaboranti moskovskih gospodarjev nae povojne usode. *** Kraja, kjer so pokopali s plinom pomorjene otroke, se, kljub prizadevanju nekaterih, e ni nalo. Verjetno v dolini pitali. Tam se je nalo nekaj otrokih kosti, oziroma so jih izkopale lisice. Verjetno se tudi ne bo nikoli izvedelo, kje poivajo dojenki, speeni na teharskem soncu... Krvniki se ne spominjajo niesar ve.
O, HVALA BOGU! SAMO V KOEVJE GREMO!

O, hvala Bogu! Samo v Koevje gremo! To so bile besede Kocjanove mame iz Srednjega Vrha, ko je kompozicija ivinskih vagonov z izseljenci (pregnanci)iz Gorenjske zapeljala na koevsko progo. Bilo je pred petdesetimi leti, na dan sv. Jakoba. Te besede so bile izreene, ker je - kljub obupu - nastopilo olajanje - do takrat sploh nismo vedeli, kam nas peljejo. Bil je ponedeljek, ko so e v mraku zaropotala okenska stekla. Vsi smo se morali takoj zbrati v hii (sobi). Domaija je bila zastraena. Oetu Francu (57) so rekli, da ima petnajst minut asa, da se poslovi od nas. Ko so ga odvedli, smo zasliali: Imate dve uri asa, da se pripravite na odhod - mama Helena (45), sinova Franc (23) in Kristjan (20), herke Ivanka (18), Frida (17), Helena (15) in Vida (14) ter najmlaji sin Joe (6). Stareje here tefanija, Alojzija in Marija so bile e poroene. O polnoletnosti je oitno takrat obstajala le teorija... tirje, ki smo bili takrat polnoletni, bi do danes
Zbornik 2
Stran 183
UZD-SD

slika Kocjanova druina s Srednjega Vrha za Veliko no 1945
e lahko izvedeli, kdo ima zasluge za selitev nedolnih ljudi, in to tiri leta po konani vojni. To bi se moralo reiti. Vasih sliim besede: A vi pa ste bili po vojni izseljeni..., vendar ne izraajo obsodbe tega dejanja. Morda bi tudi nam lahko kje gorela le sveka... Oe, ki je bi) e leta 1944 (s e dvema herkama) v begunjskih zaporih, je ele pozneje izvedel, da so odpeljali tudi nas. Ko smo drugo jutro prispeli v Koevje, smo si eleli, da bi nas dali v Stari Log, kjer so bili e od leta 1947 Smolejevi iz Srednjega Vrha. Toda odpeljali so nas na Mlako. Pozneje so nas iz Mlake preselili v Nove Laze pri Koevski Reki, od koder smo se leta 1951 vrnili na svoj dom. O izseljenih in zaprtih, o delu in ivljenju v asu izgnanstva, o vrnitvi na svoj dom ima vsaka druina svoj roman. Tudi to naj bi zajela naa zgodovina, da bodo zanamci imeli iste raune naega asa. Stara in najmlaji brat Joe so e pokojni. Drugi pa smo hvaleni Bogu, da nam je ohranil zdravje in smo se lahko v nedeljo, 20. junija, udeleili posvetitve nove cerkve v Koevski Reki. V staro smo hodili k slubi boji in prosili Boga za sreno vrnitev. V nedeljo, 25. junija, bo v Kranjski Gori maa za pokojne in v zahvalo za sreno vrnitev. Druina Kocjanova se je sreno vrnila. Vrnile pa se niso druine, ki so prve dni januarja 1946. zmrznile v ivinskih vagonih na madarski meji, ker jih Rusi niso hoteli prevzeti za v Sibirijo. Prav tako so v teh dneh zmrznile cele druine na renirni postaji v Jesenicah, ker jih niso prevzeli Anglei. ivih je ostalo samo nekaj otrok, ki so jih stari zavili v svoje obleke. KJE SO NJIHOVI GROBOVI?
Zbornik 2
Stran 184
UZD-SD

Poleg treh otrok sem e priakovala etrtega. Iz Slovenske Bistrice so nas odpeljali v Maribor v kmetijsko olo. V oli so nas e dvakrat preiskali in pobrali vse, kar so hoteli. S sabo smo nesli dva nahrbtnika. Neko malenkost so nam le pustili v enem nahrbtniku. Zveer so nas loili od moa. Njega so nagnali na nek tovornjak. Takrat smo ga tudi zadnji videli v ivljenju. Nas ostale pa so pod strao gnali pe na elezniki kolodvor v Maribor. V prazni nahrbtnik sem dala dve leti in pol starega otroika, ki ni mogel hoditi. Petletno punko sem vzela v naroje. Tretjo deklico pa sem drala za roke in tako smo peaili v neznano. 11. januarja 1946 so nas odpeljali v ivinskem vagonu proti hrvaki meji. V Kotoribo. Tu smo ostali na tirih v transportu par dni. Imeli smo sreo, da je v nai bliini stala lokomotiva. Strojevodja je tu in tam izpustil malo tople vode, da smo imeli vsaj nekaj toplega popiti v tej hudi zimi. Vozili smo se po Hrvaki na Madarsko in nato so nas pripeljali v Avstrijo. Tam nas je rdei kri oskrbel s prvim obrokom hrane, grahovo juho in hlebkom kruha, ki smo ga morali razdeliti med tiri osebe. V trenutku, ko je na vagon zapustil zastopnik rdeega kria, so prihrumeli ruski vojaki in otrokom in nam pobrali ves kruh in ga zaeli goltati. (Sklepali smo, da so bili sestradani.) Na transport so spremljali oboroeni ruski vojaki. V takratni ruski coni smo stali e par dni. Izvedeli smo, da nas bodo poslali naprej v Sibirijo. Transport pred naim je e odpeljal v Sibirijo. Nas pa zavezniki niso spustili naprej. Glej prievanje Marije Puenjak-Guner, roj. Stepinek: USODNA ZMOTA
Zbornik 2
Stran 185
UZD-SD
GROBIA V ZASAVSKEM HRIBOVJU

Konfiguracija ozemlja okrog Hrastnika, Trbovelj in Lakega je hribovita, z ozkimi, globokimi soteskami. Veliko je globeli in udrtin zaradi rudnikov ter mnogo opuenih rudnikih rovov. Okolica je bila primerna za pokop vejega tevila trupel. Potrebnojih je bilo le pripeljati na kraj zloina, jih pomoriti ali pa kar ive zmetati v opuene rove, kot je bilo to v primeru Barbarinega rova. Preko teh krajev je po cestah bealo okoli 30 tiso hrvakih civilistov z domobranskim spremstvom. Zaustavili so jih pri Konici blizu Celja. Pri Zidanem Mostu se je predala veja kolona Nemcev, pred mostom pa se je razbealo okoli 1.600 slovenskih domobrancev. Skozi te kraje se je vraal tudi del vrnjenih Hrvatov. Vsi ti ljudje veinoma poivajo v Zasavskem hribovju. 1. Huda jama - rudniki jaek Barbarin rov - Lako. Rudnik je bil zaprt leta 1942 po sabotai. Postal je eno najstranejih grobi v Sloveniji. V jaek so metali celo ive ljudi. Koliko ljudi je v tem rudniku in ob njem nalo smrt, ne bomo verjetno nikoli zvedeli. Po pripovedovanju e ivih takratnih prebivalcev so bili prve rtve slovenski domobranci, in to zadnjo nedeljo v maju 1945. S kamioni so jih zapeljali v kamnolom, nato pa v Barbarin rov. Bile so to skupine ljudi, ki so jih odbrali v Slovenj Gradcu, Velenju, Kranju in na postaji v Celju. To je bilo jedro slovenske domobranske vojske. Tudi teharske rtve, ki so jih odpeljali iz taboria podnevi, so tukaj. Istega dne so kamione preusmerili k Barbarinemu rovu. Nihe od tamkajnjih prebivalcev ni smel iz hie. Hrvate so pripeljali tudi pe. V mnoici ljudi so bili tudi ljudje v nemkih uniformah. Pravijo, da naj bi bilo skupno tevilo umorjenih okoli 12.000. 2. Grobie v rudniku: v rovu se po 300 metrih zavije v levo. ez nekaj deset metrov je bil dvigalni jaek, irok 4,5 x 4,5 metra in globok 72 metrov. Bil pa je e jaek za osebni prehod. rtve so prihajale do
Zbornik 2
Stran 186
UZD-SD

slika Vhod v rudnik Barbarin rov. Tukaj poiva v dvinem jaku, priblino 300 m od vhoda v jamo, cvet slovenskega domobranstva, odbran na prvih postankih vlakov in pripeljan v ta rudnik 31. maja 1945. jaka gole. Pri jaku je morala rtev poklekniti, po udarcu z rudarskim kladivom pa je bila z rudarskim krampom porinjena v globino teme. Grobarji - danes upokojeni rudarji - so povedali: Poslani smo bili na pokop rtev: Po celi dolini, ne samo v jakih, so leala trupla mokih, ena in otrok. Znosili smo jih desno od vhoda v rudnik v globeli in jih le slabo pokrili. ez dve leti so jih izkopali nemki vojni ujetniki in jih ponoi odpeljali. Rudniki jaek pa je bil takoj po ienju hodnika zazidan. Drutvo za ureditev zamolanih grobov je pred vhodom v rov leta 1997 postavilo kapelico. Blagoslovili so jo 7. septembra 1997, v noi med 11. in 12. septembrom pa so jo neznani storilci oneastili. Grobie Stari Hrastnik (Turberg) z Brnico. Pustova kmetija s hio in kozolcem je bila 12. in 13. postaja krievega pota muencev, ki poivajo v teh grobiih. tab za likvidacijo se je nastanil v Pustovi hii. Kletni prostori so sluili za slaenje, pod kozolcem pa je bilo sodie. Tu so rtve tudi vezali in v koloni vodili po hribu do udrtin v gozdu nad Brnico. Komando je imel major Ozne, ki si je kasneje sodil sam.
Zbornik 2
Stran 187
UZD-SD
Slika 1
Kapela ob blagoslovitvi. To kapelo smo postavili v spomin Slovencem, Hrvatom in Nemcem, ki poivajo v rudniku in okolici, ter njihovim neznano kam odpeljanim posmrtnim ostankom. Vzela jim je ivljenja oblast v maju, juniju in juliju 1945. Oblast z idejo razrednega sovratva, ki je prezirala vse Boje in loveke postave. Notranjost kapele po oskrunitvi (slika spodaj). F P 1997.
Slika 2
Zbornik 2
Stran 188
UZD-SD

slika Slika v kapeli pred jakom v Barbarinem rovu, kamor so padali ivi bataljoni in ivi trohneli v globini teme. I. K.
Begunce so nagnali na travnik ob cesti za Stari Hrastnik in jih zastraili. Skupine, ki so prihajale k Pustovi domaiji, so tele 300 do 400 ljudi. Prihajali so pe ali s kamioni. Morija se je zaela 16. ali 17. maja 1945. Tu so pokopani Hrvati in veje skupine slovenskih domobrancev. Koliko je bilo v resnici pomorjenih, ne bomo najbr nikoli zvedeli. Drutvo je pred tirimi leti nad sadovnjakom postavilo majhen lesen kri, ki pa je e naslednji dan izginil. 3. Grobie Podmeja. V gozdu ob cesti Trbovlje - Marija Reka je ve grobi. Prebivalci, ki so takrat bivali na tem podroju, so se v glavnem preselili v dolino. Spominjajo pa se pokola in grobi, ki so jih zaznamovali z lesenimi krii. Tu so pokopane predvsem rtve iz Zagorja, Hrastnika, Trbovelj in okolice alca, Prebolda in Celja. Zadnje so pobili 6. avgusta za zdajnjim lovskim domom na Vrheh: Tu so bili pomorjeni tudi razredni sovraniki. Aretirali so jih po domovih in odpeljali v Trbovlje v kaznilnico Forti, od tod pa na morie.
Zbornik 2
Stran 189
UZD-SD

Kapelo je na tem mestu postavilo Drutvo za ureditev zamolanih grobov. 4. Grobie pod hribom Jelenca. Od gostilne Senica navzgor ob potoku pridemo do domaije Razdevek in e naprej do domaije Babi. Na vrhu kriia je kapelica. Tu so pomorili ve slovenskih druin in verjetno tudi hrvakih. Potok ob gostilni je bil ve dni obarvan s krvjo. rtve so leale ve dni nepokopane, potem pa so jih ob potoku pokopali ujetniki. 5. Kapelica v Starem Hrastniku. Ob cesti na Kal je za kapelico grobie slovenskih domobrancev. 6. Zapueni rudnik v Novem Dolu. Hrib se imenuje Roblek. Kraj, kjer je grobie, je teko dostopen. Tu je grobie slovenskih domobrancev. 7. Morie Rajska dolina. Tu je sedaj smuie: Ob brunarici je grobie ve druin slovenske narodnosti. 8., 9., 10. Grobie na Marnu. Na vrhu vzpetine je kapelica. Levo od kapelice cesta zavije proti Turju, desno ob robu gozda pa je grobie slovenskih domobrancev. 11., 12. Grobie ob Savi. Tu so grobovi nemkih vojnih ujetnikov. 13. Spomenik flosarjem. Tu so pokopani Slovenci iz trboveljske jetninice. Leta 1980 so ob izkopu za temelje doma naleteli na kosti in jih zmetali v Savo. 14. Deelakov graben ob Savi. Tu so pokopani nemki vojaki. 15. Klembasov kamnolom. rtve so slovenski civilisti iz trboveljske jetninice Forti. 16. Tovarna apna. rtve so pobijali za tirimi pemi, nato pa so jih tudi v pei zmetali. Prvi krematorij na Slovenskem! 17. Roev kamnolom in kamnolom apnenca. Tu so pokopani hrvaki civilisti. Po pokolu so jih zaminirali. 18., 19., 20. Na Visokem, Galetovem in picberku. Strelski jarki so napolnjeni s hrvakimi civilisti. 20. Retje pod vasjo Prapretno. Tu sta dva groba slovenskih domobrancev, ki so jih pripeljali z Dolenjske. Sedaj je tu deponija TET Trbovlje.
Zbornik 2
Stran 190
UZD-SD
slika 1 Pustov kozolec - zadnja postaja pred smrtjo. Pod tem kozolcem so rtve slaili in jih ponovno zvezali, nato so le rtve po stezi ob gozdu nad Brnico v grob.
Razpadajoa kapela (Brnica-Marno-Stari Hrastnik). Pod kapelo in nad njo so grobovi slovenskih domobrancev in hrvakih civilistov Slika 2
Zbornik 2
Stran 191
UZD-SD
21. Kapelica v vasi Prapretno. Nedale od kapelice so pokopani hrvaki civilisti. 22. Rudniki kamnolom za cerkvijo sv. Valentina. Tu so rtve po poboju zaminirali. 23. Morie Zelena jama. Cesta v Zagorje pelje ez hrib Sranik. Desno v soteski je v skalovju velika jama, imenovana Zelena jama. Tu so pokopani nemki vojni ujetniki, zajeti na vlaku v Trbovljah. 24. Morie tajn Ana. Pod Klenovkovo hio je bil opuen podkopni rov. Ljudi so tu kar zaminirali. Na tem mestu je sedaj tovarna Sijaj. 25., 26., 27., 28. Soteska potoka Boben. V ta grobia so vozili ljudi iz trboveljske jetninice. Veliko je tudi grobov iz medvojnega asa. Od domaije Jenko do Zgornjih e ob potoku Boben so grobovi slovenskih domobrancev. 29. Rimske Toplice. Umikajoi se hrvaki civilisti in domobranci so se tu ustavili 9. maja 1945. Partizani so jih ob svitu napadli.
Opomba
Kolona Hrvatov, zajetih 7. maja med Zidanim Mostom in Lakim, je bila pomorjena v nekaj dneh. Morili in zakopavali so jih v vsak za to primeren kraj. Veino teh grobi so v nekaj letih zamaskirali oziroma pozidali ali prekrili z navoenim materialom. Ljudje se tega masakra dobro spominjajo, ne elijo pa povedati svojega imena ali se celo podpisati. Po njihovem pripovedovanju so bili prvi morilci, ki so jih poslali na Brnico, rnogorci. Kot se spominjajo, so nosili pletene rne kape s cofi. Uprli so se temu klanju in odloili oroje. Protestirali so, e da niso prili v Slovenijo pobijat otrok, starcev in ensk. Naloili so jih na kamione in kot so dejali oficirji - so bili poslani v trinajsti bataljon. Domnevno poivajo v protitankovskem jarku v Mostecu pri Breicah.
Zbornik 2
Stran 192
UZD-SD
OB BLAGOSLOVITVI KAPELE PRI BARBARINEM ROVU IN SIMBOLNEM POKOPU RTEV 7. SEPTEMBRA 1997.
IVANA FRANIKA KAVI entjot, 9. julij 1995
PETDESET LET Petdeset minilo je od takrat pomladi, jablana, enje in hruke so e petdesetkrat vzcvetele, obirali petdesetkrat smo lipi cvetje, ko fantje mladi li ste na pot brez vrnitve. Poletij petdeset minilo e je od takrat, ko vas je vroe sonce galo tam v Teharjah. In rute rne so farno cerkev napolnile za vse svete, ko so ene zaman akale na moe, otroci na oete. Let petdeset od takrat je e minilo, ko kri elezni v nai vasi vdove krasiti so zaele. A kljub temu so jagode in hruke dozorele, katere zrezale so mame v krhlje in posuile za dolge, mrzle zime. Pa tudi teh minilo je petdeset e od takrat, ko prvi vaa zmuena je trupla prekrila odeja snena. Ja, takrat bile so hude zime. klepetali bi zobje vam, a vaa usta bila so prazna. Joj, kako bolelo je takrat, ko s kopiti bili so po vas. Pa minilo od takrat petdeset je let in zopet zacvetela je pomlad. In tu pred vami zaela rasti je kapelica v nebo. In v njej imena vaa vsa se danes svetijo. Vse pa to za nas je ive, v spomin in opomin! Saj imena vaa e dolgo so zapisana med zvezde, med svetnike in angelce presvete.
Zbornik 2
Stran 193
UZD-SD

PET BRATOV Pet bratov, pet mladih fantov, vsi iz ene revne hie, zdaj v rni knjigi o vas za vse vene ase pie. Bili ste bratje, ne samo po krvi, saj ste ivljenje darovali domovini nai. Za slovo vam mati kri je naredila in z blagoslovljeno vodo pokropila. Mati, saj kmalu pridemo nazaj, e sanjalo se vam ni, da aka vas tako kmalu sveti raj. A kako drago vstopnico ste plaali za to radost, ve samo Bog za vso bridkost. Mati vaa pa ni klonila. Pokonci glavo je nosila prepriana, da palma muenitva vas je orosila. Saj konno vzgajala vas je za ivljenje, vrednote svete, za ljubezen domovinsko, za Boga in vero drago, prelili nedolno kri ste, zato zdaj v venosti se veselite.
MAMI O, mama, kako temno je tu v jami rni! O, mama, kako hladno je tu v jami mrzli! O, mama, pa tako mlad sem e, premlad, in komaj sem zael iveti to pomlad. O, mama, dekleta svojega ti nisem e predstavil, pa e je konec mojih sanj in nad. O, mama, zaman akala vnuke bo. Ko sama enkrat dotrpela, takrat bova se objela, in ti presrena bo.
Zbornik 2
Stran 194
UZD-SD

POSTOJ! Kdor mimo gre, poglej! Skleni roke in nas pretej! Dolgo smo bili mrtvi, a sedaj spet ivimo, v Bogu in tvojem spominu. Za ideale smo iveli, za vrednote, katere nas je uila mati, za svetle vzore, in prav zato smo morali umreti! A sedaj spet ivimo, v Bogu in tvojem spominu. Mi smo e zdavnaj odpustili, zato odpusti tudi ti! Saj zdaj nam je lepo in Bog daj, da bi tudi vam kdaj tako bilo! Verjemite, za kar smo mi umrli, bi hoteli e enkrat umreti. A sedaj spet ivimo, v Bogu in tvojem spominu.
DAJ, POVRNI SE Dekle: Daj, povrni se, povrni se, fant moj, saj akam te tako teko... Ve, sanjala sem prejnjo no, kako bila sem lepa, nevesta mlada - obleka bela, lajer - bil do tal. Saj ljubezen ista je bila med nama; daj, povrni se nazaj. Fant: Predraga deklica ti moja, verjeti mora, rad bi, pa ne morem ve nazaj. Ve, e ganiti se ne morem. Ukleen sem z vseh strani. Tako me k tlom pritiskajo fantje mladi in tudi jaz na nekom kleim. Dekle: O, moj Bog, o, moj Bog, prav sliim, fant moj? Ne, ne morem ti verjeti, da te ne bo ve nazaj. Zakaj, le zakaj...
Zbornik 2
Stran 195
UZD-SD

tega razumela ne bom nikdar, nikdar. Fant: O, dekle moje, posluaj zdaj nasvet ti moj. Ti iveti mora, saj porajala otroke bo; ti vzgajala bo za ivljenje, da beseda naa ne bo zamrla, da vera svetla tisoletna svetila bo naprej, naprej... Ko ti bo hudo, Mater Bojo prosi za pomo tolaila bo te v urah joka. Saj edino ONA je zvezda v temni noi, ki kae pot mornarjem, ko premetavajo jih valovi morja. Zato zaupno kliejo naglas, Marija Pomagaj, ne zapusti nas.
Ob slovestnosti pri Barbarinem rovu 7. sept. 1997 je recitirala pesmi avtorica sama
Spotovani! Gospod F. P. Ljubljana - Polje* Po konani drugi svetovni vojni, tj. 9. maja 1945, ko bi moralo nastati premirje, so se priele aretacije in umori po prej pripravljenih spiskih, ki so jih kasneje e dopolnjevali z aretacijami. Na obmoju Zasavja sta delovala Tretja brigada VDV in 7. maja na hitro ustanovljeni 5. bataljon z novimi mladimi kadri za likvidacije, z domaini. tab Ozne za revirje je bil nastanjen v Birtievi gostilni ekstra cimer obveevalec Ozne P. K. - Koni pa v kleti - kjer so bili zaasni zapori. Po treh dneh se je tab Ozne preselil v Trbovlje, v neposredno bliino zaporov Forti. Zapirali so cele druine, zlasti premoneje in izobraene. Brez dokaza krivde so jih pomorili, potem ko so jim odvzeli dravljanstvo, jih razlastili in jim pokradli premoenje. Tudi drugae mislei so jim bili v napoto. ------------------------------*Pismo L. L. gosp. F. F z dne 9. decembra 1979
Zbornik 2
Stran 196
UZD-SD

Komur so lahko dokazali kakrno koli krivdo, je bil odpeljan v Stari Hrastnik, drugi pa v Trbovlje na mueniki kriev pot. O vsem je odloal Koni. Zapori Forti v Trbovljah so bili e prvi dan polni, saj so bili tu zaprti Ljufje iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja. Kaj vse se je dogajalo v zaporih. Ljudi so muili, pretepali vse do smrti. Eichmann iz Hrastnika je bil S. A. Hranili so jih s trnjem - ivo mejo. Na Podmejo in v Marijo Reko sta e 9. maja odpeljala dva tovornjaka. To se je ponavljalo vsak dan; vozili so jih na morie. Nekaj ljudi so pomorili ob reki Savi, na desnem bregu ob cesti Trbovlje - Hrastnik, tam, kjer je doloeno, da bo stala rpalka Petrol. Vlak, ki je vozil iz Ljubljane do Krkega - Breic, se je ustavljal tudi v Trbovljah in tu so prikljuili ljudi na drugi vlak - na transport smrti. A prila je najstraneja no- mnoini umori v noi od 24. na 25. maj 1945. To no so trije tovornjaki in en plavi avtobus zvozili nad tiso ljudi na Podmejo in v Marijo Reko. Ljudi so prieli voziti, ko je bilo sonce e visoko. Tako je v zaporih Forti ostalo le manje tevilo mladoletnih zapornikov. Vse mnoine morije so se dogajale na ast 25. maja, Titovega rojstnega dne. V Mariji Reki so pokopani tudi ljudje iz Savinjske doline, tj. iz obin Lako, Celje in alec. Ljudi so vozili iz zaporov Teharje, Stari pisker iz Celja in drugih manjih zaasnih zaporov. Ljudi so najvekrat prisilili, da so si morali sami kopati grobove, potem pa so jih z istim orodjem pobili. V noi s 24. na 25. maj so ljudi streljali v naprej.pripravljene jarke. Za pogrebce so uporabljali nemke vojne ujetnike, okrog sto vojakov in oficirjev. Ker so bili ljudje plitvo zakopani, so jih kmalu izbrskale lisice in podivjani psi ter raznaali loveke ude po gozdu. Pripeljali so zopet nemke pogrebce, ki so morali po gozdu pobirati razpadajoe in obgrizene dele ljudi in jih zakopati globlje. Na grobove so posadili smreke, da bi s tem zakrili svoje zloine. Da ne bi bilo pri; so tudi njim za vedno zaprli usta. Na Podmeji in v Mariji Reki je 16 lokacij mnoinih grobov. Po oceni pri je v Mariji Reki in na Podmeji pokopanih tiri do est tiso ljudi. Morili so ponoi in na skrivaj, na mestih dale od naselij in ljudi, a resnice niso mogli za vedno skriti. Preteklo je e ve kot 50 let, mi pa se e vedno spominjamo svojih dragih. Ljubljana, 9. 12. 1997 L. L.
Zbornik 2
Stran 197
UZD-SD

SEZNAM NARODNIH IZDAJALCEV IZ HRASTNIKA (NARODOVI MUENCI) 1. Goler Adolf, kljuavniar, po poreklu Slovenec 2. Baur Maks, uradnik, po poreklu Slovenec 3. Kepa Ivan, zidar, po poreklu Slovenec 4. Oberkal Maks, zidar, po poreklu Slovenec 5. Velikonja Karl, rudar, po poreklu Slovenec 6. Legvart Alojz, tesar, po poreklu Slovenec 7. Plaznik Mihael, rudar, po poreklu Slovenec 8. Plaznik Angela, delavka, po poreklu Slovenka 9. Podstudenek Franc, rudar, po poreklu Slovenec 10. Podstudenek Adolf, rudar, po poreklu Slovenec 11. Maurer Viktor, steklar, po poreklu Slovenec 12. Maurer Rafael, steklar, po poreklu Slovenec 13. abkar Rudolf, steklar po poreklu Slovenec 14. Papp Alojz, steklar, po poreklu Slovenec 15. Kmeti Edi, steklar, po poreklu Slovenec 16. Kmeti Viktor, poduradnik, po poreklu Slovenec 17. Kmeti Mihael, steklar, po poreklu Slovenec 18. Varta, lekarna, po poreklu Slovenka 19. Kmeti Elza, po poreklu Slovenka 20. Koman Erika, trg. pomonica, po poreklu Slovenka 21. Flis Henrih, mehanikar, po poreklu Slovenec 22. Konina Marija, po poreklu Slovenka 23. Silva Cmok, delavka, po poreklu Slovenka 24. Jager Rezi, vdova, po poreklu Slovenka 25. Grier Joe, uradnik, po poreklu Slovenec 26. Tanek Alois, rudar, po poreklu Slovenec 27. Rajer Albin, rudar, po poreklu Slovenec 28. Gec Rajmund, steklar, po poreklu Slovenec 29. Punik Marija, del. zaupnica, po poreklu Slovenka 30. Briner Ernest, jamomerec, po poreklu Slovenec 31. Briner Marija /ena/, po poreklu Slovenka 32. Lipovek Franc, uradnik, po poreklu Slovenec 33. Kanduar Hedvig, po poreklu Slovenka 34. Zaletel Marija, uradnica, po poreklu Slovenka 35. Koir Agnes, uradnica, po poreklu Slovenka
Zbornik 2
Stran 198
UZD-SD

36. Briner Helmut, uradnik po poreklu Slovenec 37. Gregl Edmund, uradnik, po poreklu Slovenec 38. mavc Hans, ingeuner, po poreklu Slovenec 39. Findeisen Heinrich, ingeuner, po poreklu Slovenec 40. Hudi Ignac, steklar, po poreklu Slovenec 41. Matko Ivan, uradnik, po poreklu Slovenec 42. Getz Herman, uradnik, po poreklu Slovenec 43. Drolc Ivan, uradnik, po poreklu Slovenec 44 Penik Franc, uradnik, po poreklu Slovenec 45. Runge Rudolf, uradnik, po poreklu Slovenec 46. Lanc Joefa, uradnica, po poreklu Slovenka, poro. z nem. podofic. 47. Kvarti Elfriede, uradnica, po poreklu Slovenka 48. Omerzi Karolina, uradnica, po poreklu Slovenka 49. Pogelek Lidija, uradnica, po poreklu Slovenka 50. Koir Marija, uradnica, po poreklu Slovenka 51. Kuhar Marija, uradnica, po poreklu Slovenka 52. Kuhar Ljudmila, uradnica, po poreklu Slovenka Pri sestavi tega spiska pomorjenih ljudi, ki so ga sestavili s sodelovanjem aktivistov, dne 17. novembra 1944. leta, so sodelovali: Pevec Konrad - Koni, Jakopi Jur - Max, Pove Avgust - Duan, Jeri Joe - Branko in ivec Alojz Iz tega spiska je bilo pomorjenih 51 ljudi, le Miha Plaznik je krvnikom uel iz moria na Podmeji dne 24. maja 1945.
Zbornik 2
Stran 199
UZD-SD

Stanuje: Kardeljeva 42 (te ulice ni v alcu, sedaj je Savinjska) 3310 alec Tel. tajen Veliko so ga klicali in pisali, da je kriv za smrt starev in sorodnikov. Odgovoren, NARODNI ZLOINEC, za vse poboje v Zasavju, Huda jama - Lako, Teharje, Stari pisker v Celju, Savinjska dolina, Trojane, Ljubljana.
Konrad Pevec - Zdenko
Koder koli si hodil, za tabo so ostajali odprti grobovi, v nebo vpijoi. O bog, saj ne vedo, kaj delajo.
Dante
Zbornik 2
Stran 200
UZD-SD
DRAVNO TOILSTVO RS g. Anton DROBNI Dunajska cesta Ljubljana PREDLAGATELJ: Alojz - Leon Legvart, roj. 05. 07. 1959 v Ljubljani, obina Center, Naselje A. Kaple 6/a Hrastnik. Utemeljeno sumim, da so spodaj navedeni udeleenci odgovori za smrt mojega oeta LEGVART Alojza, roj. 18. 06.1 896. 1. PEVEC Konrad - KONI - ZDENKO, rojen 26. 11. 1906 v Hrastniku. OBVEEVALEC OZNE OKRONI POOBLAENEC OZNE za revir: Trbovlje, Hrastnik, Zagorje, Celje in Ljubljana. Stanuje: alec, Kardeljeva 49 Tel. 063 714 436 2. JAKOPI Max-JUR Okrajni komite KPS, vodilni politini aktivist Doma: Hrastnik - Dol, erdenec pokojni 3. POVE Avgust- Duan Komisar 3. VDV brigade, roj. 5. 8. 1918 Trbovlje, Stanuje: Vreskovo 8D Trbovlje Tel. 0601 22 898 4. BANTAN Rudi - DAMJAN OKRAJNI POOBLAENEC OZNE, doma iz Zagorja pokojni, KOMANDANT ZAPOROV FORTE Trbovlje. 5. PETEK Alojz Kurir, in vodnik, pooblaenec OZNE, oji sodelavec KONIJA. - roj. 3. 5. 1918 Trbovlje, Golovec 17, Trbovlje - pokojni Tel. 0601 25 394 6. HOLEEK IVAN - pokojni 3 VDV brigada, roj. 3. 9. 1921
TOBA:
UDELEENCI:

AKTIVISTI: 7. KUMLANC Karl - pokojni Je kasneje povedal mami moji, da ga je v Trbovlje na OZNO poklical KONI in ga vpraal za mnenje, pa je od
Zbornik 2
Stran 202
UZD-SD

govoril: Legvart Alojz je dober in fejst, a je 100 % za Nemce. Mama: Ja, bolj ga pa nisi mogel pokopati. 8. HRUP Albin - pokojni 9. KAVZAR Stanko - pokojni 10. KAVEK Fric - Friko pokojni 11. KAVEK Elza - pokojna V nonih urah od osmega na deveti maj 1945 se je nastanil tab OZNE za revirje v Birtievi gostilni - EXTRA CIMER, v kleti pa zapori. - PEVEC KONRAD - KONI, ZDENKO, vodilni pooblaenec OZNE - POVE AVGUSTDUAN + CIRIL REMIC - BORUT + KOVA MIRO - BRANKO + JAKOPI MAX - JUR OK- KPS vodilni politini in vojaki aktivist + JERI JOE - MIHA + SALAMON ALOJZ - SODNIK + IVEC ALOJZ - SEKRETAR LJUDSKE OBLASTI V HRASTNIKU - RAMAK ERNO - NESTL, Jaka - komandant MILICE v Hrastniku + LOGAR SAMO + KLEMEN JAKOB - predsednik ljudske oblasti v Hrastniku + SREN FRANC + RINALDO BOJAN - ROMILJENKO-BOJAN + ZORI NANDE - KREE JOE + PETEK ALOJZ + KOUH MILAN + ANTON RIEK - ZVONE + PEAR OTMAR - EDO - RIBI ALOJZ + IMOND BENJAMIN (P.S. VDV-3)
Spiski za aretacije in odloitve na smrt doloenih so bili e prej pripravljeni. Tako so takoj po polnoi 9. maja 1945 prieli z aretacijami. PEVEC KONRAD - KONI je ustno izdajal komande za aretacije - prisilne privedbe.
Zbornik 2
Stran 203
UZD-SD

Tako je okrog treh ponoi devetega maja izdal ustni ukaz Petek Alojzu in Holeek Ivanu za privedbo-aretacijo LEGVARTALOJZA, PUNIK MARIJE, in OREN I KOVA - ena. Ob 3 uri 30 min po polnoi je Petek Alojz grobo z orojem udaril po vhodnih vratih in zavpil, takoj je pokazal, kdo so zmagovalci: ODPRITE! Ata je odprl vrata. Z NAMI POJDE, OBLECI SE, saj je bil v spodnjem perilu. GRE ZA UVAJA NA BIRTIEV MOST! mu ree Petek. Petek se je noreval iz sestre Zore, 17 let, da pride potem k njej spat. Ata pa mu odgovori: samo preko mene mrtvega! Oeta doma nista zvezala, mogoe pozneje zunaj. Oba s Holekom sta bila oboroena z brzostrelkami.
slika Umorjeni Alojz Legvart
NAJ POJASNI! Mojega oeta in obe enski sta privedla v BIRTIEV EXTRA CIMER na ukaz KONIJA. Koni in drugi so se norevali iz njih in tako pokazali - kdo je zmagovalec. KONI je ukazal, da vse tri zaprejo v Birtiev kjuder - zapor. Straar pred vrati v zapor je bil Resman Alojz iz e: Okrog pol osmih je trbuclova gospa povedala mami, da je ata zaprt v BIRTIEVEM KJUDRU. Mama je ele zvedela za resnico. Ivanova - Rusinja je prila ven na gank in se hinavsko smejala mami: svobodno sonce nam je zasijalo! Okrog pol devetih je teta TINA nesla atu fiol na salato in kruh, straar Kesman Alojz je dovolil, da je ata lahko pojedel, to je bila zadnja hrana od doma. V tistem asu
Zbornik 2
Stran 204
UZD-SD

pa pride KONI pa ga vpraa: Kaj bo z Lojzom? Le malo gre na zaslianje v Trbovlje! Malo kasneje je nek partizan poslal Mrzel Rajkota, 11 let, naj gre k oetu, ki je bil evljar, po dolge igle, saj ni vedel, zakaj. Seveda, z iglami so zbadali ljudi, dolgimi 100 mm in ve, bolelo je mono, poznalo pa malo - rana. In tisti trenutek, ko je Rajko vstopi med zapornike, sta Salamon Alojz in Koni pretepala mojega oeta, 9. maja 1945 dopoldan v Birtievem kjudru. Birti Karolina se je ves dan drla ez gank: V naem keudru je za pol Hrastnika prostora (180 - 200 m2). Popoldan okrog dveh je priel tovornjak s cerado. Naloili so priblino 50 ljudi, mo in ena. Takrat, ko so ljudi nakladali, je neki partizan, ki je bil prisoten, iztrgal-ukradel mojemu oetu dragoceno epno uro-srebrno gravirano z dolgo debelo veriico. Tako vidimo, da je v glavnem o vsem odloal KONI. Koga bodo zaprli, kdo bo el iz Birtieve kleti v Trbovlje in kdo na Stari Hrastnik e isti dan v smrt. Pri gostilni RINALDO, na kriiu, se je avto ustavil. Kaj so delali z ljudmi na avtu? Tu so jih zmetali z avta. Seveda so jim pomagali s kundaki in koli, tudi eani, domaini so si mono prizadevali nad temi nesreniki. Ljudi so se gnali v klet, tam je e bilo nekaj zaprtih. Te ljudi so tako pretepli, da ve kot polovica ni mogla sama nazaj na tovornjak. So jih morali spremljevalci ven nositi na tovornjak smrti. Ko je tovornjak s cerado in nesreniki nekako prispel v zapore FORTE Trbovlje, so jim krvniki iz Trbovelj spet priredili sprejem. In tako se je prielo mueniko ivljenje nesrenikov. e 9 maja in vsak naslednji dan so odpeljali priblino 20 do 50 ljudi na morie - K A M ? Podmeja - Marija reka. Ljudi so hranili enkrat na dan, pripravljali so jim trnje z ive meje. Graner Joe - Pepi mi je povedal: straar v zaporih FORTE Trbovlje. Vsak dan zveer je prilo iz Celja z avtom, vasih eden drugi dva avta pretepaev z palicami, navitimi z bodeo ico. Ljudje, ki so jih poklicali iz celic, so morali poklekniti, roke in glavo nazaj, oni so jih tepli po obrazu in jeziku s palicami, na katerih je bila navita bodea ica. Tako pretepene, da niso mogli vpiti, so jih odpeljati na morie, vasih pa katerega vrgli nazaj v celico. V zadnji sobi na hodniku so ljudi muili in tepli. Tam je bil glavni Salamon Alojz in drugi. Tako so jih privezali na klop in s koli, na katerih je bila navita bodea ica, opasai in kundaki, vse do smrti ali napol mrtve pahnili nazaj v celico. So ljudi muili, da se je posebno ponoi slial jok in kriki, joj - nesreniki. To je povedala mladoletnica, 12 let. Ko je bila zaprta, so morala mlada dekleta zjutraj istiti strjeno kri ali e sveo kri zunaj v kotu zida, kjer so ljudi muili. Med krvjo je bilo vsak dan
Zbornik 2
Stran 205
UZD-SD

odrezano uho, nos, jezik, prsti, deli koe, enske prsi, spolovilo, vse to je bilo pomeano s krvjo. Zapor - Trboveljsko sramoto so podrli 1988, tisti kot je e vedno tam. Vse to o muenju zunaj v kotu je potrdil tudi Graner Joe - Pepi, straar v zaporih FORTE Trbovlje. 18. maja 1945 sva la z mamo ez hrib Ojstro v Trbovlje. Pred zaporom sva gledala, e bova sluajno videla ata. In res, prikazal seje na oknu, zamreenem, verjetno je bilo tam stopnie, ata je samo pogledal mamo in mene, takrat pa je Turnek Dani zavpila: Lej ga, Legvartov Lojz! Straar ga je takoj grobo odrinil s pukinim kopitom. Jaz sem bil premajhen takrat, se pa e spominjam tega trenutka. In o tem sva se z mamo vekrat pogovarjala. Graner Joe - Pepi je mami povedal kmalu potem, da so ata odpeljali 24. maja 1945 ob pol desetih zveer iz zapora FORTE Trbovlje. K A M? Na to vpraanje naj odgovorijo e ivi obtoenci. To je kasneje Pepi tudi meni vekrat potrdil, ko sva se pogovarjala. Isti datum, 24. maj 1945, okrog desete ure zveer, je tudi potrdil, sedaj pokojni gospod Plaznik Miha iz Hrastnika, da sta bila z oetom skupaj zaprta v celici t. 8 zaporov FORTE, kot tudi ve ljudi iz Hrastnika. Povedal je tudi, da so ljudi klicali iz celic, jih na hodniku vezali z ico, naloili na tovornjake in jih odpeljali na Podmejo. Pokojni gospod Plaznik Miha je imel to sreo, da je krvnikom na moriu pobegnil in nam povedal resnico o tistih dogodkih. Vse to lahko dokaem z videokaseto ali magnetoskopom. Abel Friderika je bila mladoletnica, zaprta v celici nad vhodnimi vrati zapora. Ona je vse videla, ko so jih notri pripeljali in ven vozili na moria. 24. maja 1945 je bilo sonce e dosti visoko, ko so prieli voziti ljudi s tovornjaki na morie, pa celo no vse do jutranjih ur. Ljudi so mnoino morili. V ast rojstnega dne Tita. Ljudi so klicali iz celic, jim z ico vezali roke na hrbtu, naloili na kamion, odpeljali v smrt. Ljudi niso zaslievali, morili so ponoi in na skrivaj, da se ni toliko slialo. Spiske za usmrtitve so pripravljali: PEVEC KONRAD - KONI, JAKOPI MAX - JUR, BANTAN RUDI - DAMJAN in drugi. Taisti Damjan se je sam hvalil svojim delavcem, ko je bil pijan, da je sam lastnorono z noem pomoril ve ljudi. 28. maja 1945 je priel ponoi brat Janko, mama se je ustraila in rekla, sedaj so prili po nas. Ne, ljuba mama, jaz sem, Janko, pa mu je odprla. Prvo vpraanje: Kje je ATA? Povedala mu je, da so ata zaprli. Janko je bi1 nemki oficir poronik, v Splitu so jim priznali nemke ine v peti prekomorski brigadi. Takoj zjutraj sta la z mamo iskat ata v zapore FORTE v Trbovlje. Tam je bil straar-vojak. Rekel mu je, naj poklie oficirja. In kdo je priel? Zopet KONI. Seveda mu ni bilo vseeno, ko je pred sabo videl oficirja. Na vpraanje, kje je ata? KONI: Ata smo poslali naprej v Celje. Seveda ez hrib v Marijo reko. V Celju brat Janko oeta ni nael, saj ga ni
Zbornik 2
Stran 206
UZD-SD

mogel, ko pa je bil e tiri dni mrtev. KONI je dobro vedel, da je preteklo e tiri dni, ko je bil oe e umorjen, to je od 24. maja do 28. maja 1945. Tako so lagali. Ime KONI se ponavlja skozi celo resnino izpoved. Zato zahtevam za umorjenega oeta: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. REHALIBITACIJO Vrnitev dobrega imena LEGVART. Natanno izpolnjen: MRTVAKI LIST Toen kraj in mesto, kjer je oe pokopan. Povrnitev kode, kar so nam pokradli. Kazensko obsodbo krivcev. Mama ni nikoli za oetom dobila pokojnine . (oetu je manjkalo le 13 mesecev za polno pok. dobo) 8. Eno leto in pol nismo imeli ni, nobenih prihodkov, mama in pet otrok, drugega, kar so nam darovali e dobri ljudje 9. Za vsa povojna leta: trpljenje, ponianje, zanievanje. 10.e po toliko letih se laejo, da to ni bilo res. Imam dokaze.
Vso to resnico sem zapisal v spomin na mojega oeta Legvart Alojza. Hrastnik, 21.5.1995 Legvart Alojz
Zbornik 2
Stran 207
UZD-SD
GROBOVI BREZ KRIEV KLIEJO

Spor med svetniki hrastnikega obinskega sveta zaradi spominskega obeleja rtvam povojnih pobojev - ali gre za obinsko ali dravno vpraanje? HRASTNIK, 16. junija 1997 - Tema, ki je doslej e vedno razdvojila poslance v dravnih klopeh, je na sinoni seji skoraj sprla tudi svetnike hrastnikega obinskega sveta. Ljubljansko Drutvo za ureditev zamolanih grobov je hrastnikemu upanu in obinskemu svetu februarja letos namre poslalo dopis, v katerem jih prosi, da jim na enem najbolj mnoinih povojnih mori v Starem Hrastniku dovolijo postaviti spominsko obeleje (pokopaliki kri s posvetilom) in e 24 manjih obeleij (kamnov), ki bi tudi predstavljali moria. Tisto, kar je svetnike najbolj razburilo, pa je bil priloeni seznam kar 28 grobi hrvakih in slovenskih domobrancev, ustaev, nemkih vojakov oziroma ujetnikov ter slovenskih in hrvakih civilistov na obmoju vseh treh zasavskih obin skupaj z Lakim. Medtem ko je eden od svetnikov hrastnike LDS - skliceval se je na prievanja nekaterih domainov-omenil, da sporni seznam e zdale ni popoln in da je e dokazano, da je Stari Hrastnik resnino prepoln teh grobov, so v ZLSD ocenili, da za ta seznam ni nobenih dokazov; seznam, zaradi katerega se zdi, kot da so se v Zasavju dogajale najveje grozote po vojni. Hkrati so e dejali, da je v povojnih pobojih sodelovalo zelo malo domainov, torej nimajo na lokalni ravni nobene pravice odloati, kdo naj postavi spomenike in komu naj jih postavijo. O teh zadevah naj se zato izreejo na dravni ravni. Svetnike hrastnike SNS je zmotilo tudi posvetilo v hrvakem jeziku, ki ga predvideva osnutek obeleja. Obinska SDSS pa je grajala odloitev obine, da je e pred uvrstitvijo vloge Drutva za ureditev zamolanih grobov na dnevni red seje obinskega sveta poprosila za mnenje ministrstvo za delo. SDSS v tej odloitvi vidi le zavlaevanje, kakrnemu smo pria tudi v dravnem parlamentu. Sicer pa je omenjeno ministrstvo v svojem odgovoru obini zapisalo, da je po mnenju tako imenovane Punikove komisije bolje, da tovrstnih spominskih obeleij obine ne urejajo vsaka zase, saj naj bi imela obeleja po vsej dravi enotno arhitekturno podobo. Ne povsem soglasno pa so hrastniki svetniki nazadnje sprejeli sklep,
Zbornik 2
Stran 208
UZD-SD

da sicer ne zanikajo traginih povojnih dogodkov, da pa je za razievanje tovrstnih pereih vpraanj pristojna drava. Tematika, povezana s povojnimi poboji in ureditvijo mnoinih grobov, za Hrastnik in njegove prebivalce ni ni novega. e leta 1990 so se sestale stranke in obravnavale ureditev mnoinega grobia v tem kraju. Strinjale so se, da je treba v obini urediti spominski park. Vendar je sklep o imenovanju komisije, ki bi vse to pripravila, na decembrski skupini leta 1990 padel v vodo. Edino pred dvema letoma je bila seja, o kateri pa javnost ni nikoli ni izvedela, pa tudi sinoi ji nihe od svetnikov ni posvetil pozornosti. Obinski svet pa se bo v reevanje tega vpraanja vkljuil v okviru svojih pristojnosti, e se bo drava izrekla za to, da je tudi v Hrastniku potrebno postaviti obeleje. POLONCA MALOVRH
Zbornik 2
Stran 209
UZD-SD
GROBIA NA PODROJU MARIBORA

TRANSPORTI IN MORIA
Na Pohorju smo nocoj spet streljali! Temu pravimo transport! Le kje so tiste direktive na Primorskem iz preteklih let, ki so nam naroale, naj vse obtoene izroamo podronim vojakim sodiem? Ali se res, eprav smo oznovski iri vosovski obveevalci, ne moremo loiti od tistih vosovskih streljanj iz preteklih vojnih let? Saj je vojna e konana! eprav sem nekdanji skojevec, ne razumem niesar ve. Le kaj in v igavem imenu pono to z ljudmi in tudi z nami? In prav nas, predvojne skojevce, izkoriajo za to umazano, rabeljsko poetje! Seznami predlaganih za usmrtitev so prili potrjeni iz ljubljanske Slavije, kot je to vpeljano. Tiste iz sodnih zaporov smo predlagali mi, tiste iz terntala pa komisija iz Slavije. Moramo hiteti, kajti vse takno delo je treba opraviti pred sprejetjem ustave in ukinitvijo tabori. Zadolen sem. za dogovor s knojem o izvedbi operacije, Boo pa za doloitev kraja ustrelitve. Knojevci iz Mariborske brigade so li na podlagi navodil, ki sem jih dobil od za to odgovornega pomonika komisarja, izkopavat jame na izbrano mesto tam nekje na desni sredi poti na Pohorje, med Hoami in Mariborsko koo. Ustrelitve bodo zveer. Naloena mi je skrb za transport in za ustrelitev tistih, ki so za to namenjeni iz terntala. Malo se bojim, ker vem, da tam razsaja tifus. Zveer se odpravimo tja s kamioni. Opremljeni smo s plai in zaitnimi maskami. Ob dogovorjeni uri se bomo sreali pred sodnimi zapori in tam nas bo akal knojevski vodi za doloen kraj. Odgovarjam za transport, kot smo se dogovorili, in za organiziranje likvidacije. Taborie terntal. Upravnik in zdravnik, k srei moj prijatelj Banji iz otanja, noeta predati zahtevanih, in to zaradi tifusa. Pojasnim jima,
Zbornik 2
Stran 210
UZD-SD

da bodo tako in tako ustreljeni. Popustita. S knojevci naloimo na dva kamiona kakih estdeset ljudi po seznamu. V glavnem so to Nemci in nekaj tajercev. Kamioni, vezanje rok z ico, knojevsko straarsko spremstvo. V Mariboru se ustavimo pred sodnimi zapori. Tam e nalagajo na kamione tiste iz zaporov. Vsi so zvezani z ico in leijo na dnu kamionov. Prevzamem transport. Zraven sta e Boo in Tine ter seveda oficirji brigade mariborskega knoja. Na kamionih imamo akumulatorje s svetilkami in neogibne pletenke s konjakom. Za varnost in moralo! Peljemo se proti Hoam, potem pa zavijemo na Pohorje. Nisem jezen na nobenega od tistih, ki bodo ustreljeni. Res sem v boju nekdaj streljal, vendar le na meni nepoznane nasprotnike. Kje so bili oz. kaj so zakrivili tile, namenjeni za dananjo usmrtitev, ne vem. Knojevski oficirji in nekateri oznovci tudi razmiljajo tako. Dolnost? K srei ni zraven Puklastega Mihe, ki tako rad strelja! Zato se vsi skupaj toliko bolj napajamo s konjakom. Vzpenjamo se proti Pohorju. Tam nekje na polovici poti proti Mariborski koi zavijemo na desno. Pristanemo v temi, na nekakni stranski cesti. Knojevska straa nas e aka. Do izkopanega grobia je treba iti pe. Knojevci razsvetlijo pot z akumulatorskimi svetilkami, nato kar pomeejo zapornike s kamionov in nato mar proti izkopanemu grobu. Knojevski borci so vsi maevalno nastrojeni, kajti Nemci so jim bili postrelili svojce in pogali domove. Zapornike prisilijo, da pojejo Deutschland, Deutschland uber alles! Strahoten prizor. Pot pod pohorskimi smrekami, razsvetljena z reflektorji, in besni knojevci s pojoimi zaporniki. Ali je to res tisto, za kar smo se borili? Pridemo pred jamo. Slaenje zapornikov, da jih ne bi bilo mogoe identificirati. Ko se slaijo, jim odveejo roke, nato pa jih spet zveejo. Presune me, ko vidim e mladoletno herko nemkega funkcionarja. eprav se je v terntalu izrpala, ima e zmeraj udovito lepo telo. Goli sedijo na tleh. Naenkrat nekdo plane proti gozdu v temo. Oficir knoja se poene za njim. Vsi knojevci in oznovci zano streljati. Krogle nam vigajo nad glavami. Vrem se po tleh. Oficir knoja, zadet od krogel, nam vsem na oeh pade ob izkopanem grobu. Zapornik pa izgine v temi gozda. Mrtvega oficirja odnesejo do kamionov. Knojevci besnijo. Zapornikom, sedeim na tleh, prestrelijo noge. Ubogo nemko dekle!
Zbornik 2
Stran 211
UZD-SD

Nato da knojevski oficir v dogovoru z nami, oznovci, povelje za streljanje. Po pet jih vlaijo pred jamo in od obeh strani postrelijo z lahkimi strojnicami, da padejo rtve v jamo. Madona, kam smo zali z naim skojevstvom, partizanstvom in osvoboditvijo! Serijsko streljanje se nadaljuje. Po pet golih teles pred jamo. Ker imajo prestreljene noge, jih zvleejo pred jamo, potem meejo vanjo in nato ustrelijo. Tudi mlado nemko dekle izgine v jami. Na koncu odnesejo knojevci obleke na kamione, da jih bodo potem uniili. Kamion z nekaj knojevci pa ostane, da jamo zasujejo in kamuflirajo. Vrne se patrulja, ki je zasledovala pobeglega. Niso ga dobili. Oznovci in knojevski oficirji smo nekam alostni. Posebno knojevski oficirji ne razumejo, zakaj morajo pod oznovsko komando opravljati takno delo, pri katerem je brez potrebe padel tudi njihov oficir. Pijemo konjak in smo vedno bolj tihi, vse do mesta. Tam oznovci izstopimo, knojevci pa se odpeljejo v svojo brigado. Upam, da bo tista ustava, o kateri govorijo, kmalu sprejeta in da bo teh transportov potem konec. O, e bi bilo tako, kot je bilo e leta 1944 na Primorskem, kjer smo obveevalci bili obveevalci, sodia pa sodia! In samo sodia so lahko sodila obtoenim. Bili smo res obveevalci, rablji pa nikakor ne! Streljanja sodelavcev okupatorja po posebnih pooblastilih za ozno , enkrat e ukinjenih za VOS, je, kakor kae, konec. Toda kot podaljana in udarna roka partije smo vedno bolj grobarski. Doslej smo o izvensodnih ustrelitvah odloali in jih tudi organizirali sami, enote slovenske narodne obrambe knoja pa so izvajale strelske in grobarske posle. Sedaj pa, ko je te straljive, tudi za stare skojevce, partizane in policaje nerazumljive partijske in vojake naloge konec, smo kar naenkrat postali grobarji grobarjev. Zakaj? Iz vseh krajev nae osvobojene domovine nam ne samo zlonamerni, proti ljudski elementi, ampak tudi dobronamerni, ljudski oblasti naklonjeni ljudje sporoajo, da na mnogih krajih odkrivajo nekakna mnoina grobia. Iz zemlje gledajo od ivali obrta trupla, kosti in e kaj. Takih sporoil je vedno ve in ve. Ukrepati moramo. Mariborski tajerci imamo najve teav s pobitimi, ki spadajo pod oznako ustai, eprav so bili to le v manji meri, sicer pa pripravniki hrvake dravne uprave, hrvaki domobranci in seveda civilisti, tudi otroci, pa e kdo. Vse to so le v manjem tevilu zajele
Zbornik 2
Stran 212
UZD-SD

nae partizanske enote pri Mariboru in Celju, medtem ko je glavnina prila iz korokega Pliberka, kjer Anglei niso hoteli prevzeti njihove vdaje. Baje jih je bilo e tam precej pobitih pred anglekimi kolonialnimi omi. Vse druge pa so enote tedaj e jugoslovanske vojske, natanneje 3. armade JA, preteno sestavljene iz preusmerjenih etnikov, kar nekaj dni gonile po Dravski dolini prek Maribora in Ptuja vse do Maclja. Nai, slovenski krvavi knojevci so jim na mariborskem mostu iz usmiljenja dajali hrano in pijao. V etapah so ostajali v protitankovskih jarkih na Teznem, v gramoznicah v terntalu in pri Maclju. Nekateri so se umikali tudi po drugih poteh ter so zali tja proti Hudi luknji, Zgornji Bistrici in Celju. Za vse te so poskrbele takratne enote jugoslovanske vojske, ki so tako in tako prile nekaj dni prepozno v Maribor. Nas pa so tam imele za skrivake vabe. ele 12. maja so dognale, da se Jugoslavija konuje pravzaprav na Korokem. Vse te grobarske posle imamo sedaj na grbi slovenski tajerski oznovci in knojevci. O grobarskih teavah oznovcev iz drugih slovenskih pokrajin pa ne vemo kdove kaj. Vemo sicer za najvejo likvidacijsko akcijo na Koevskem, kjer so konali vojni ujetniki iz Vetrinja, slovenski domobranci. Tudi za Teharje vemo, eprav menim, da sprva ni bilo namenjeno pokonevanju domobrancev. Mogoe so k njemu bolj prispevale transportne teave pa tudi boljevika zagnanost tistih v Celju. Izvedeli smo tudi za kofjo Loko. udno, udno se konuje ta naa narodnoosvobodilna borba! Ne vem, zakaj prav mene v tej osvobodilni borbi in obveevalni slubi kar naprej spremlja smrt. Dobili smo resno povelje iz Ljubljane, da moramo napraviti seznam in popis vseh grobi, ki smo jih zakrivili ne samo mi, slovenska ozna, ampak tudi jugoslovanske enote, ki so le ez na teren. Imenovana je nekakna komisija, ki vkljuuje tudi okrajne pooblaence ozne. Po pravici povedano, na mariborsko-tajerskem podroju nimamo z izvensodno ustreljenimi preve problemov. Huje je s problemi v zvezi z jugoslovanskimi enotami, ki so svoje ustae pobijale kar v vsaki luknji. Gre za protitankovske jarke na Teznem, za gramoznice v terntalu in za zaklonie v Bistrici. Grobia tistih, ki jih je izvensodno postrelila tajerska ozna, so manj problematina. To so tiri organizirana grobia na Hokem Pohorju pa neorganizirana grobia po posameznih okrajih, kjer so bili nai nasprotniki pobiti v prvem osvoboditvenem navalu.
Zbornik 2
Stran 213
UZD-SD

V nai bliini je problematino tudi manje izkopano grobie v Zgornji Bistrici, kjer je likvidacije organiziral okrajni pooblaenec Mojimir. Tam je bil namre cel problem z umetno nogo, ki naj bi pripadala grofu Attemsu. trlela je iz zemlje in so jo, kot pravijo, vsi prepoznali. V zvezi z grofom Attemsom, ki naj ne bi bil ni kriv, so pooblaenca okrivili tudi oropanja druinskega zaklada Attemsov iz Slovenske Bistrice. Moj naelnik mi je naprtil preiskavo v tej zadevi, ker sem tisti kraj poznal e iz partizanskih asov. Vendar nisem mogel dognati niesar, ker je bil, kot kae, pooblaenec pametneji od mene. Drugo takno odprto grobie je pod razvalino gradu nad Framom. Kae, da so se politini aktivisti. takrat bavili z napadom na vabe, domai vojaki obveevalci pa so se li komando mesta in so vse tiste vabe, ki bi jih lahko samo izselili, kar gladko popokali. Sestaviti smo morali seznam in nart vseh grobi, potem pa s knojem vred organizirati njihovo zakamufliranje ter unievanje trupel s polivanjem s klorovim apnom, nanaanjem zemlje in zasajanjem rastlinstva. To je naa ne samo podaljana, ampak tudi poglobljena roka ozne, ki sega ne le pod zemljo, ampak tudi v onstranstvo... Nisem verujo, vendar me vse to hudo prizadeva. e bolj pa prizadeva sodelujoe verujoe knojevce; nekateri med njimi celo menijo, da bi morali grobia oznaiti, tako kot so oznaeni drugi grobovi. O njihovem mnenju sem raji tiho. Vse, sezname... skice in poroila o ukrepih smo poslali v Ljubljano, v Slavijo. O grobiih pa so dodatno seznanjeni tudi lokalni organi za notranje zadeve, da bi prepreevali kakrno koli alovanje svojcev na krajih, kjer so grobia. Ljubljana, 15.12.1997 avtoriziral Zdenko Zavadlav
SELITVE TAJERSKIH NEMCEV

Pripravljamo sezname za izselitev Nemcev iz celotne tajerske. Sezname so dopolnila posamezna pooblaenstva Ozne po okrajih. Izseljevanje bo potekalo preko mednarodnih organizacij, ki se ukvarjajo z izseljevanji v Evropi, kajti partizanske selitve, kot sta jih preko entilja izvajala Ozna in Knoj v Avstrijo za nekatere Koevarje in volksdeutscherje iz Maribora, niso ve mogoe. Izseljevanje neposredno v
Zbornik 2
Stran 214
UZD-SD

Avstrijo je sploh vpraljivo. Zdaj bo verjetno potekalo ez Madarsko. V seznamih so tisti ljudje madarske narodnosti, ki so bili v madarski faistini njilaki organizaciji. Zbirno taborie za izseljence iz severne tajerske bo taborie s Strniu -terntalu, kjer je del taborinikov s Koevarji vred e tako namenjen izselitvi iz drave. Izseljevanje naj bi trajalo kak mesec dni. V selitveno skupino je doloena veina nefunkcionarskega kadra iz okrone Ozne in iz njenega mestnega oddelka, v pomo pa jim bodo oficirji in vojaki iz brigad Knoja, knojevci, kar kak bataljon s kamioni in avtobusi vred. Selitev naj poteka po posameznih okrajih, kjer vse potrebno organizirajo okrajni pooblaenci Ozne s svojimi pomoniki. Le-ti morajo o izselitvi obvestiti terence, ki morajo vsaki selitveni skupini dati v pomo svoje ljudi, da bodo opravili prevzem, popis in varovanje imovine ter organizirali prehrano domaih ivali. Izseljenci lahko vzamejo s seboj, kolikor lahko nesejo. Osebnih zaplemb in surovega ravnanja ne sme biti. Izseljencem je treba dati primeren as, najmanj uro, za pripravo prtljage. Izseljevanje bo potekalo ponoi. V jasni jesenski noi se peljem v kabini kamiona s knojevci po Dravski dolini. Na pooblaenstvu smo prevzeli sezname ter dobili kamione s knojevci in terenci, ki bodo poskrbeli za imovino izseljencev. Zaeli bomo v staronemkem gnezdu Marenbergu. Kae, da je vsa ta Dravska dolina bila kar precej nemko usmerjena, tako Vuzenica, Vuhred in Muta vse do Dravograda. V Marenbergu imajo vabi kar bogate druine, v glavnem brez mokih, kajti ti so jo e pobrisali v Avstrijo. So hudo preplaeni, vendar e vedno vzvieni. Ker ne morejo razumeti, da odhajajo za zmeraj. Preseneen sem nad stanovanjem ob trgu. Lepo opremljeno stanovanje, z orientalskim pohitvom in drugo opremo. enska je sama, vendar se vede mirno in dostojanstveno. Konamo prvi krog, v katerem vse zastraimo in obvestimo o izselitvi. V drugem krogu pa vse poberemo, vsak spravi svoje na kamione, terenci iz odborov pa popiejo imovino, zapeatijo stanovanja in poskrbijo za ivino, kjer je to potrebno. Oznovci odidemo s knojevskimimi oficirji z avtobusom v Maribor, knojevci pa z izseljenimi v terntal. To, kar opravljam, ni ni kaj lep posel. Izseljenci so sami navadni ljudje. Izseljevanje se nadaljuje na naem Korokem. Samo enkrat sem bil tam, v stari Jugoslaviji, ko sva z oetom obiskala tamkajnje agarje. udni kraji s tovarnami in rudniki.
Zbornik 2
Stran 215
UZD-SD

Nai so v gradu nad Gutanjem. Tam se razporedimo. Dobim tisti najbolj alostni del: rudarsko naselje v Prevaljah. Prav ubona, smrdea stanovanja. Stari ljudje, pa e Slovenci po vrhu. Na sezname so prili zaradi lanstva v Kulturbundu, v katerega so se zapisali zaradi finannih podpor. Resda imamo navodilo, da lahko kak primer popravimo na samem mestu, vendar to dejansko ni mogoe, ker nimamo razen seznamov nobenih papirjev v rokah. Izseljenci v glavnem vsi zatrjujejo, da so pravzaprav Slovenci in da niso niesar napravili proti partizanom. Stari, zgarani rudar, ki ga prijemljemo zaradi lanstva v Kulturbundu, ree: Frdamani kontapunkt! Vozimo, vozimo se po tajerski, vozimo in izseljujemo. Slovenska Bistrica in kraji ob njej. Poljane. Gradi pri Poljanah. Vse urejeno in lepo opremljeno. Gospodarja in gospodinjo zalotimo kar v spalnici. Povem jima svoje o izselitvi, o tem, da se morata v eni uri pripraviti, pa o dveh kovkih za vsakega. Gospodinja vstane iz postelje, vzame iz omare kovek, si slee spalno srajco, (hudia, lepa baba je!) in zane v kovek tlaiti v glavno blazino. Gospodar pa, kot da je neprizadet, naprej v postelji. Naderem ga, enska se mi zasmili. Naj se najprej obleeta, kaj pojesta, pa zapokata tisto, kar bosta najbolj potrebovala ob odhodu drugam za zmeraj. Ptuj. Lepi, starodavni kraj z gradom nad mestom mi je vedno ve, tudi ponoi. Z naim tabnim avtobusom pridemo malo prezgodaj za nono selitev. Pa hoe Vlado, sindikalist, kot mu pravimo, dati naemu akanju primerno legendo. Pri mladinski organizaciji nekaj spetlja, da postanemo vojaki tudentje, vraajoi se iz Rusije. Svean sprejem v neki dvoranici. Zastave predvsem rdee, pa srpi, kladiva in: Proletarci vseh deel, zdruite se! In vse drugo. Organizatorke, ivahna in privlana ptujska dekleta, nas sprejmejo in razporedijo pri mizi. Tu je seveda tudi harmonika, tu so nae in ruske pesmi in Internacionala. Nato pa portija. Razlagati moramo, kako je lepo v Rusiji. K srei znam nekaj ruine, pa e kazaok znam zaplesati. Tudi goriva za to je kar zadosti, tako da na koncu e sam sebi verjamem, da sem tudiral v Rusiji. Vse jim lepo razloim, od udovitega, svobodnega ivljenja, kakrno je tam v Sovjetski zvezi, v matuki Rusiji, do blaginje, pa do Moskve in Leningrada; ki sta mesti, da drugih ni na svetu... Naa ura pa e prihaja, zato se moramo teh mladincev kar znebiti. Trudni smo, moramo si odpoiti. Ostanemo sami, potem pa se na blinjem pooblaenstvu prelevimo iz
Zbornik 2
Stran 216
UZD-SD

tudentov spet v oznovce. Izseljevanje se zane, eprav nismo mladinkam o tem in o izseljevanju iz Rusije niesar povedali. Stari srednjeveki Ptuj ponoi. Stare stavbe s slikovitimi portali, veami in stopnicami. Vzpenjamo se v stanovanje, kjer naj bi bivali tisti, ki jih iemo za izselitev. V glavnem so to starinsko opremljena, prenatrpana stanovanja s starimi prebivalci, ki skoraj ne govorijo slovensko. Na naa sporoila o izselitvi reagirajo zelo panino. Vse skupaj je pravzaprav ena sama velika revina. Ljutomer, Ormo in okolica. Veinoma meani v svojih meanskih stanovanjih. Volksdeutscherji. V Ormou selimo tudi iz gradu, ki s svojimi neosvetljenimi okni mrko zre na mesto. Tam naletimo samo na hinika, ki nas odpelje h grofici v jedilnico. Oprema gradu je e kar ohranjena, eprav je grad dal skozi Ruse in Jugoslovane. Velika pravokotna, s sveami osvetljena jedilnica. Dolga miza, kot jo poznam samo iz filmov in romanov. Servirajo veerjo. Sluabnik nataka vino v kristalne kozarce. Grofica sedi ob mizi v sredini, ve metrov oddaljena na vsakem koncu pa dva moka. O njiju izvemo, da sta oba grofiina neuradna moa. Popolnoma mirno sprejmejo nae sporoilo o izselitvi in pripravi prtljage. Grofica samo prosi, da bi lahko dokonali veerjo. Zakaj pa ne! Pustimo jih v miru in odidemo. Zaradi oddaljenosti radgonskega predela ob avstrijski meji se naselimo v zdraviliu Radenci. Veinoma smo prvi v ivljenju v takem zdraviliu, zato si vse skupaj, s hoteli, izviri mineralne vode in polnilnicami vred, natanno ogledamo. To no nas aka najteji izselitveni predel ob zahodni meji z Avstrijo, kjer je nemka manjina strnjeno naseljena v nekaj vaseh: Fikincih, Kramarovcih, Ocinju in drugod. Nemcev iz Apake doline pa tokrat e ne bomo izselili, ker e niso pripravljeni priseljenci, ki bodo morali skrbeti za ivino. Zveer se razdelimo po tistih vaseh. Sam grem v Fikince. Terencev pa pooblaenstvo skoraj ni moglo spraviti skupaj, kajti v teh vaseh so vsi, v celoti, na izselitvenih seznamih. Ugotovimo, da je na seznamu celo terenec, ki nas spremlja, ker pa je Slovenec, ga rtamo. V teh krajih je namre bivala nemka manjina, ki je bila ponekod, zlasti v Fikincih, zelo strupena do Slovencev. Grem od hie do hie s knojevskim oficirjem, da jim poveva sklep o izselitvi. Imajo dve uri asa za pripravo prtljage in za nahranitev ivine.
Zbornik 2
Stran 217
UZD-SD

Pri neki hii noejo odpreti vrat. Tolemo po njih. Jaz se e utrudim, zato nadaljuje knojevec. Tedaj se vrata odpro na steaj, ven pa stopi orjaki kmet s sekiro. Z njo preseka knojevskemu oficirju glavo prav ez polovico. esa tako groznega e nisem videl. Glava se poasi odpira na vsako stran, potem pa mrtvecu oblei na ramenih. Oficir se sesede, vaba pa tuli na vratih in plane s sekiro naprej. Umaknem se, hio obdajajoi knojevci pa zano streljati proti hii. Ubijejo kmeta in, kot smo pozneje videli, tudi vso druino z otroki vred. Ko so namre zagledali svojega razmesarjenega oficirja, jih ni bilo mogoe ve zaustaviti. Izseljevanje se nadaljuje. Konno pride e kamion iz Ocinja in Kramarovcev, pa se odpravimo proti Radgoni. Straen razloek v vedenju vabov na kamionih! Medtem ko so tisti na kamionu iz Fikincev e vedno pod vtisom grozljivega dogodka, pa so tisti iz Ocinja in Kramarovcev ivahni, kot da se peljejo na proenje. Pijejo iz pletenk, ponujajo pijao knojevcem ter prepevajo nemko in slovensko. Ko gledam te ljudi, opazujem njihovo obnaanje in se pogovarjam z njimi, si nisem na jasnem. Ali jih selimo zato, ker se hoemo dokonno znebiti Nemcev iz tajerske, ali pa jih selimo zaradi njihovega sodelovanja z nacizmom. Sicer pa kot Nemci niso mogli drugega kot sodelovati z nacisti, kajti to so poeli tudi mnogi slovenski tajerci. Vsekakor ne verjamem, da bi bilo to sodelovanje pri vseh enako. Zakaj je tisti kmet preklal knojevcu glavo? Ali zaradi sovratva do partizanov ali zaradi obupa, da mora zapustiti rodno grudo? Prihajamo v Prekmurje, v Mursko Soboto. Tu ni Nemcev, tudi v Lendavi jih ni. Tu so Madari in Slovenci. Oboji so bili organizirani v madarski faistini organizaciji. Njilai jim pravimo. Prvotni izselitveni seznami so obsegali tudi velik de) Madarov ter vse njilae, Slovence in Madare. V Murski Soboti pa nam povedo, da se je direktiva iz Ljubljane spremenila in da izseljujemo le poglavitne madarske njilae. Z Madari smo namre postali socialistini prijatelji, tako da je moralo pooblaenstvo Ozne nekatere e zaprte celo izpustiti. V Murski Soboti in Lendavi kmalu konamo. Nato slavimo, pri Fafleku v Soboti, s prekmurskimi, dotlej nam nepoznanimi dobrotami. Glavno taborie za mariborsko okroje je taborie v terntalu pri Ptuju. Zgradili so ga e Nemci v gozdovih na Dravskem polju, pri naselju Strnie - terntal. Tu naj bi stala tovarna aluminija. Bila naj bi na najjuneji toki nemkega Reicha ter uporabljala boksit iz samostojne Hrvatske, italijanske Dalmacije in Hortyjeve Madarske. Elektrino energijo pa naj bi dobivala
Zbornik 2
Stran 218
UZD-SD

iz e zgrajene elektrarne v Dravogradu in gradee se elektrarne na Mariborskem otoku. Taborie so Nemci naselili s tajerci, ki so zaradi rasnih ali politinih razlogov dobili belo, heimatbundovsko legitimacijo, ker niso bili predvideni za nemke dravljane. Taborie je imelo delovni znaaj, kajti taboriniki so zaeli graditi tovarno. Bilo je postavljeno z nemko pedantnostjo: mrena ograja, osvetlitev, straarnice, zavarovana vhodna vrata, upravni prostori, baraka za osebje, jedilnice, kuhinje, skladia, podzidane barake za taborinike s stranii in umivalnicami, osrednje dvorie, urejene poti. V primeru potrebe primerno kar za nekaj tiso ljudi. Ob osvoboditvi nemka uprava taboria razpade in taboriniki odidejo na svoje domove. Kae, da taborie najprej uporabijo za ustae, katerih predajo so zavezniki nekje na Korokem odklonili, pa jih jugoslovanske enote 3. armade, sestavljene preteno iz Srbov, pa tudi etnikov, mobiliziranih po osvoboditvi Srbije, gonijo na Hrvako. Kar nekaj dni se pomikajo te kolone. Ustai so pravi ustai, hrvatski domobrani pa civilisti, moki, enske, otroci. V terntalu se po Teznu ustavijo ter zanejo z likvidacijami vojakov in civilistov, tako kot je to bilo e na Teznem. Meejo jih v gramoznice, kjer se je pod Nemijo kopal gramoz za gradnjo tovarne. Taborie je v upravljanju Ozne za Slovenijo in okrone Ozne za mariborsko okroje. Zavarovano je z vojaki tajerske brigade Narodne obrambe - Knoja s tabom v Mariboru. Taborie najprej uporabljajo za Koevske Nemce, potem, ko ni ve moen njihov izgon v Avstrijo pri entilju ter po zaasni uporabi barak na Teznem. Istoasno pa se taborie uporablja tudi za tiste pripadnike nemke narodnosti, npr. tajerce, sodelujoe v nemkem aparatu ter akajoe na sodia ali na izgon. Uradno naj bi bil taborini reim enak reimu v kaznilnicah in preiskovalnih zaporih. Prepovedana so kakrna koli maevalna dejanja. V resnici pa ni tako, ker se bodisi zaslievalci oznovci, ki prihajajo zaslievat v taborie, ali pa in e bolj straarji knojevci ne obnaajo, kot jim je ukazano. Pa tudi smrtnost taborinikov je velika. Higienske razmere so edalje slabe zaradi vedno veje gnee mokih, ensk in otrok ter seveda zaradi slabe prehrambene in sploh oskrbe, zlasti zdravstvene. Mrtve pa pokopavajo kar v gozdu za taboriem! Tudi sam se z Boom pripeljem v terntal. Lep poletni dan je in vonja po Dravskem polju s pogledom na Pohorje mi prija. Po prvotnem maevalnem poutju pri pogledu na zaprte sovranike pa zdaj ni kaj rad
Zbornik 2
Stran 219
UZD-SD

nimam opravka z zaporniki v zaporih in taboriih. Zaprt sovranik ni ve pravi sovranik, ampak je vedno bolj lovek, kot ti. Zapori in taboria s svojim znailnim izgledom in vonjem me vedno bolj spominjajo na moje italijansko zapornitvo v Gorici, Trstu in Rimu, pa tudi na oetove nemke zapore v marnem pri Slovenj Gradcu in v Rajhenburgu. Zapor je zapor, tudi za tistega, ki ni preganjani, ampak je preganjalec! Na kapiji morajo vpraati upravo, ali smemo vstopiti. No, saj je upravnik na Tine, Savinjan. Zato je vse hitro urejeno. K srei kmalu najdemo tista dva nemka ovaduha, ki ju moram konno zasliati, preden ju predajo vojakemu sodiu. Knojevecju privede v zaslievalnico v upravni baraki. Brez teav opravim svoje delo. Boo e zasliuje svoje, zato se sprehodim po taboriu. Pogledam v kuhinjo in jedilnico, kjer nekateri prav v gnei jedo neko vodeno smrdeo brozgo iz razlinih porcij. Je namre as kosila. Iz barak s taboriniki neznansko smrdi, zato raji ne stopim vanje. Videti so strano natlaene, ob vhodih je nekaj ensk in otrok. Vsi skupaj so videti zelo preplaeni, e bolj, ko me zagledajo v oznovski uniformi. Sprehodim se med barakami, ko zasliim petje Hej, brigade, hitite! kako to - v taboriu? Zagledam kolono taborinikov, ki v peterostopih prihaja po poti od barak proti jedilnici. Taboriniki pojejo, zraven pa gre nekaj knojevskih straarjev. Med straarji je tudi zloglasni maevalni knojevec, ki so mu e mladoletnemu Nemci zagali hio s stari in brati vred. V rokah ima kol in tepe po glavi tiste, ki noejo peti. Ko pridem blizu, ele sliim, da pojejo v udnem nareju: Hej, prigate, hitite, hej, prigate... Spremljajoi straar mi pove, da so Koevski Nemci. Selitev zanje se je namre zataknila, ker jih Anglei noejo ve sprejemati v svojo zasedbeno cono Avstrije. Bog, kaj vse e aka te potomce nemkih kmekih upornikov, neko zdavnaj za kazen naseljenih v koevske gozdove! Potem ko so si generacije izkrile gozdove in ustvarile domove, jih je prav tisti Hitler, ki so ga priakovali kot nemkega odreenika, izgnal in preselil ob bodoo juno mejo Reicha, na domaije izgnanih slovenskih kmetov na Breikem. Sedaj so nesreniki e drugi izgnani. Le kam? Pa e nao Hej, brigade morajo peti!
(Iz knjige Zdenko Zavadlav: Iz dnevnikih zapiskov mariborskega oznovca, MB 1990)
Zbornik 2
Stran 220
UZD-SD
PREGLED GROBI NA IREM PODROJU MARIBORA

21. Grobie na Hrvakem vrhu nad Dobjo vasjo pri Ravnah. Tu sta dve grobii s podroja Raven, Prevalj, Kotelj in tudi z avstrijske Koroke. Umorjeni so bili moje, ene in tudi otroci. V maju 1945 so aretirali okrog 500 ljudi in jih odpeljali v grad Turn. Streljanje se je slialo tri dni. Kasneje so odkrili grob z okoli 200 trupli. 22. Grobie Lee nad Prevaljem. Tu je grobie umorjenih iz gradu Turn. 23. Grob nad Ravnami. Zakriva okrog 60 trupel skupine iz gradu Turn. Umorjeni so bili med 24.-28. majem 1945. 24. Grobie hrvakih domobrancev na hribu Podgorje v gozdu Suhadol. Kraj je v bliini Slovenj Gradca. 25. Grobia hrvakih domobrancev in civilistov. Raztresena so po Mislinjski dolini ob reki Paki od Hude luknje do Sv. Jedrti. Grobie je tudi nad krajema Luenec in Smolnik. 26. Grobie pri Slovenski Bistrici v gozdu Visole (Vesole-IMPOL, izkopavanje 2001). V zaminiranem bunkerju je grof Attems z eno Vando in 42 bistrikih meanov. 27. Grobie Fram. V razpadlem gradu na Framu je grobie domainov. Oznaeno je s kriem. 28. Grobie Hoko Pohorje. Levo in desno ob cesti je pred domom 5 grobi. Med 1500 in 1800 rtvami so cele druine (glej uvod). 29. Tezenski gozd. Je eno najvejih grobi v Sloveniji. Razteza se od ceste Maribor Ptuj do proge pri vasi Bohovo. Je levo ob cesti Ptuj - Bohovo. 30. Grobie Strnie - Kidrievo. Je pod industrijskim objektom hale B. Do 9. maja je bilo tu delovno taborie za okoli pet tiso delavcev, po 9. maju pa koncentracijsko taborie za hrvake domobrance iz Krinega puta in Koevarje ter ostale civiliste nemke narodnosti s tajerske. Nekaj deset prvih rtev je pokopanih na pokopaliu Sv. Lovrenc na Dravskem polju, po krvavi grii pa so jih zakopavali poleg barak v obrambni jarek. Ko so kopali temelje
Zbornik 2
Stran 221
UZD-SD

za halo C leta 1985, so grobnico odkrili, vendar so grobie prekrili z armirano betonsko ploo in postavili halo. Ocenjujejo, da je pod to ploo osem tiso Hrvatov in preko tiso civilistov. 31. Grobie hrvakih domobrancev. Je v obrambnem jarku gradu Borl v Halozah. Grobarji so bili mobilizirani kmetje iz vasi Cirkulane. Trupla, ki so jih pokopali, so leala ob mostu ez Dravinjo. 32. Grad Hrastovec pri Lenartu. Taborie Slovencev, Madarov in Nemcev. Tudi tu je razsajal tifus. Preivel ni nihe. Trupla so zakopavali kar po mlakah. Sedaj je tam jezero. 33. Grobie za Dravogradom. Za Dravogradom desno od ceste je grobie slovenskih in hrvakih domobrancev. Pokopanih je tudi nekaj ustaev. 34. Grobie Gorica nad otanjem.V kraju Gorica nad otanjem je grobie hrvakih civilistov in domobrancev. 35. Mnoini grobovi na Pohorju-Arehu. V teh gozdovih je mnogo mnoinih grobov. rtve so vozili s tovornjaki. Grobove so kopali z eksplozijami. Vekrat so se na grobiih pojavili preprosti krii, nekaj jih e stoji. Posamezna grobia so e vidna in jih ni mogoe zgreiti. (Glej opis Mnoini grobovi na Pohorju pri Arehu.) -----------------------------------------------------------Vest iz asopisa Nevenosti pred zaetkom gradnje avtocestnega odseka Pesnica-Fram pri Mariboru
Toilstvo sproa pred kazenski postopek

Ene kosti so zastraene, druge leijo kar tako - Arheologi z metlicami, ostanke pobitih z bagerjem - Hrvati elijo zgolj dostojen pokop in zaznamovanje V Bohovskem gozdu je bilo veraj spet videti nenavadne prizore. Mesto, kjer so pri sondai terena ob zaetku gradnje avtoceste Ljubljana-Lendava naleteli na prve posmrtne ostanke ubitih v povojnih pobojih, je ograjeno in zastraeno, na njem pa so bili znova delavci pogrebnega podjetja, preiskovalni sodnik in okrona javna toilka. e nekaj korakov stran pa lahko najde loveke kosti, (deloma podrte) krie, tudi opek in sveo. Vse je natanko tam, kot smo v Veeru pisali leta 1990! Kosti je kot gob po deju, je nekdo oznanjal v aprilskem prenju, domain Simon Kozar pa je eno pobral in jo pokazal naemu fotoreporterju. Teren je razrit, gozd pa v glavnem posekan. Tukaj so imeli Bohovljani gmajne, jaz pa sem moral
Zbornik 2
Stran 222
UZD-SD
Treba je ugotoviti vzrok in nain smrti

Zaradi suma, da je vzrok smrti ljudi, katerih kosti so nali na obmoju, kjer bo potekala avtocesta Ljubljana-Lendava, kaznivo dejanje, sta si e v torek ogledala mesto najdbe preiskovalni sodnik in okrona dravna toilka. Tudi pri verajnjem nadaljevanju izkopa sta bila prisotna. Vodja okronega dravnega toilstva v Mariboru Elizabeta Gyorkos pravi, da so s toilstva veraj poslali sodiu dopis, v katerem predlagajo, da opravijo nujno preiskavo. Gre za prvo fazo pred kazenskega postopka, v katerem je treba ugotoviti vzrok in nain smrti ljudi, katerih posmrtni ostanki so bili najdeni. Zato smo sodiu predlagali izkop trupel oziroma posmrtnih ostankov in obdukcijo, da naj torej pritegne izvedenca patologa, je povedala Gyorkoseva. V toilstvu so doloili posebnega toilca, ki bo spremljal ta primer. ele ko bodo znani izsledki preiskav, se bodo v mariborskem okronem dravnem toilstvu odloili, kako ukrepati naprej. (ez)
text slike Simon Kozar je mimogrede pobiral kosti in nam jih pokazal. text slike Kosti, kosti, kosti ... Nekaj malega pa jih je zastraenih
kasneje kot olarek teren pogozdovati, pravi 50-letni Kozar in dodaja, da to ni Tezenski gozd, kaj ele Straun, kot radi piemo, ampak Bohovski gozd. Tukaj je bila kasneje tudi gramoznica in vsi smo vedeli, da je polna kosti, kot vedo stareji za marsikaj, kar se je tukaj dogajalo maja 1945. Pesek smo uporabljali za posutje krajevnih cest. Svojci rtev hrvake narodnosti, ki so v veini, so vsa leta predvsem okrog dneva mrtvih hodili tja priigat sveke, zlasti potem, ko so iz neposredne bliine po izgradnji Aerodroma Maribor odstranili vojaki objekt, a so svee miliniki PM Tezno redno odstranjevali. Zadnja leta se je pojavilo tudi ve kriev. Ker so teren ravnali z bagerji, pri emer so prihajale na dan kosti pobitih, so bili okoliki ljudje ogoreni. V bliini, pri KPD Kozjak v Rogozi, je namre arheoloko najdie rimske ceste. Keramiko iejo z lopatkami in metlicami, loveke ostanke pa kar z bagerji, so ogoreni.
Zbornik 2
Stran 223
UZD-SD

Veraj je bilo na prizoriu tudi ve Hrvatov, med drugimi Florijan Boras, tajnik komisije za ugotavljanje vojnih in povojnih rtev Hrvake, elimir Kuetko in tudi Franc Perme, predsednika hrvakega in slovenskega Drutva za ureditev zamolanih grobov. Skupna elja je, da bi za rtve v Bohovskem gozdu opravili dostojen pokop in grobie primemo zaznamovali, e najraje pa bi videli, da bi na kraju povojnih pobojev uredili spominski park. To je vendarle najveje grobie Hrvatov zunaj Hrvake, poudarja Zelimir Kuetko, tako kot je najve pobitih Slovencev v Koevskem rogu, po vojni pobitih Nemcev pa v okolici Trbovelj, Zagorja in Hrastnika. Pa e to: med pobitimi je bilo najve pripadnikov HOS in e ve civilistov, se pravi, da nikakor ne gre predvsem za ustae, kot nekateri radi poudarjajo. Tam naj bi bilo maja 1945 pobitih ve deset tiso ljudi, tudi veliko Slovencev. Hrvati naj bi svoje povsem razumljive in upraviene elje po ureditvi grobi v Bohovskem gozdu poslej reevali na ravni ministrstev. Vsekakor pa zadnje dogajanje (o najdbah ali odkritjih e zdavnaj odkritega pa ne moremo govoriti) znova postavljajo pod vpraaj sedanjo traso avtoceste mimo Maribora. Sreko Niedorfer ------------------------------------------
OSTALA GROBIA
36. Grobie v dolini Drage. Gorenjski podjetniki, pomorjeni 22. julija 1945. 42 rtev. 37. Grobie za vasjo eje. V Kuharjevem in Samevem bortu etniki. 38. Grobie ob potoku Kamnika Bistrica. Ob potoku pri vlenici na Veliko Planino tirje grobovi hrvakih civilistov. 39. Grobie v Tuhinjski dolini. Za kmetijo Jevnik tiri grobia hrvakih domobrancev. 40. Grobie nad elezniko postajo v Velikih Laah. Dve znani rtvi junija 1945. 41. Grobie pri Mali vasi v Dobrepolju. Pobili devet mladih fantov od 16 do 17 let starosti, mobiliziranih v vojsko konec maja 1945. 42. Grobie brezno agor v trikotu Postojna- Logatec- Hruica. rtve Postojnani in iz okolice. 43. Grob v Cerknikem jezeru. Cerknika organistka, umorjena 1949. 44. Grobie Jelendol za vasjo Rakitnico. Domobranski bolniki in ranjenci iz civilne bolnice. 45. Grobie Kranjska Gora.
Zbornik 2
Stran 224
UZD-SD
GROBIA OKROG KOFJE LOKE

51. Grobie Crngrob. Jugozahodno ob nekdanji gozdni poti, sedaj traktorska vlenica, levo in desno ob vlenici je ve grobov. Nekaj je oznaenih s krii. Pomorjeni so bili konec maja 1945. Vozili so jih z avtobusom. Veinoma hrvaki civilisti, le malo jih je bilo v uniformi. 52. Grobie Loki grad. Na vrtu in okrog jarka, imenovanega Krancelj, je nekaj grobov domobrancev, pomorjenih v samem gradu. 53. Grobie Grapa Sv. Lovrenc v Poljanski dolini. Dva kilometra od kofje Loke v stranski grapi ob cesti na Blego. Grobie gorenjskih domobrancev. Grob z vejim kriem. 54. Grobie Bodoveljska grapa. Grobovi so na levi strani Bodoveljske grape (gledano od vasi Bodovlje). V zaetku Bodoveljske grape desno v strmini je jama z grobovi domobrancev. 55. Grobovi Putalski jez. Pod jezom je zakopanih nekaj domobrancev. 56. Grobie Muretov hrib. V vodnjak Muretove kmetije je bilo zmetanih nekaj domobrancev. 57. Grobovi Veter. Kaken kilometer od Vetra desno nad cesto je bilo zakopanih nekaj domobrancev. Izpueni so bili iz gradu, na tej poti pa so izginili. 58. Grobie Mahar (Maharjeva grapa). Desno ob cesti iri - Timlje je grobie domobrancev iz irov in okolice in tudi civilistov. Grobie ni oznaeno.
POBOJI MED REVOLUCIJO IN POVOJNI MNOINI POBOJI HRVATOV V PODGRADU PRI RADOVLJICI
Leta 1941 je Jugoslavija kapitulirala. Dobili smo nove gospodarje, Nemce. ivljenje prvo leto je bilo kar dobro. Lani nismo bili in tudi dela je bilo dovolj . Vsak gospodar in tudi Nemci so eleli red in mir. e ne bi bilo Goarjev, ne bi bilo nobenega gorja, vojna pa bi se konala isti dan. Goarji so se pojavili na Jelovici in Pokljuki ob zaetku leta 1942. Tudi nekaj fantov je odlo iz Radovljice h goarjem. Jaz sem bila ivilja in sem jim
Zbornik 2
Stran 225
UZD-SD

naredila kape s tremi rogli. Rekli se jim, triglavke. Kmalu se je zaelo uljati, da se goarji pobijajo med sabo. Dr. Slivnik jih je videl, ko so leali mrtvi v gozdu na Jelovici. Bilo jih je okrog tirideset. Zakopali so jih kar v gozdu. uljalo se je, da goarji pobijajo gruntarske goarje in izobraence. Goarji pa se niso pobijali samo med sabo, prili so pobijat tudi v dolino. Napravili so mnogo gorja, pa ne samo med vojno, tudi po vojni so jih mnogo pobili. Spomladi leta 1942. so pogali Remevo delavnico in skladie, kjer so delali stole in mize. Ubili so gospodarja Meterzidorferja, Avstrijca, oeta 8 otrok. Nemci so drugi dan pripeljali iz Begunj 19 mokih in eno ensko in jih tam pobili kot talce. Vse to samo zaradi goarjev, osvoboditeljev slovenskega naroda. Potem so e veliko ljudi zvabili v gozd in pobili. Goarji so izvabljali v gmajno tudi mlada dekleta, se nad njimi izivljali, nato pa pobili. Strano so se izivljali nad Simono Remov. Kaj so poeli z njo, papir ne prenese, zato ne bom napisala. Med terence so goarji pridobili v glavnem dekle in hlapce. Ti pa so ovajali predvsem premone ljudi in to med revolucijo in po njej. Po vojni so jih goarji veliko pobrali pri nas. Zaprti so bili v Begunjah in v entvidu. Le nekaj se jih je vrnilo. Goarji so se norevali, da so jih mii pojedle. Tragedija tega kraja je, da ima Rodovljica le v dva km oddaljenem gozdu dve mnoini grobii Hrvatov. Transport Hrvatov je bil pri Jesenicah ustavljen in vrnjen na postajo v Radovljico. Postavili so ga na stranski tir. Bilo je v transportu okoli dva tiso hrvakih civilistov. Moje, ene in otroci. Postrojili so jih v kolono in jih gnali mimo eleznike postaje po sedanji Cesti svobode, preko Linhartovega trga v vojako bazo. To sem videla, saj sem stanovala nasproti eleznike postaje, pri ge. Anici Mulej. Prvo no okoli desete ure (to je bilo 15. maja) so jih gnali v esterostopu povezane z ico. Na postaji pa je nepretrgoma piskala lokomotiva. Mislila sem, da jih bodo odpeljali. Odgnali so jih v gozd Podgrad (Pusti grad ali pod Baterjem) in tam s koli, nato pa e z granatami pobili. Dobro se je slialo. Drugi spored je el opolnoi, tretji pa ob dveh. Vsi so bili povezani z ico, pa vendar sta dva ula. Ulovili so ju in pobili. Leala sta na gnoju pri Kovau. Videla sem ju. Drugi dan je enako piskala lokomotiva. Ob desetih so gnali povezane z ico otroke. Straen prizor. Pretepali so jih s pukinimi kopiti in suvali. Zastal mi je dih in sem za nekaj asa otrpnila. Pred mojim oknom so vpili: Joa, e ti pridi pomagat! Moj mo je bil Joe. Vendar ga ni bilo dama. Je bil na Strai pri goarjih. Opolnoi spet kolona otrok,
Zbornik 2
Stran 226
UZD-SD

povezanih z ico. Isti prizor. Ob dveh je bila kolona ensk. Bile so vse enako obleene. To so bile bolnike sestre ali pa nune. Tono se ni dalo razloiti, ker je bila no. Vse so pred pobojem slekli. Pri pobojih so sodelovali tudi Radovljiani. ene teh krvnikov so e dolgo nosile krznene plae. Govorilo se je, da so bile hrvaki boruji in vlada hrvaka. Ker so obe naravni globeli v gozdu napolnili s trupli, so jih priblino tristo poloili na vagone in odpeljali v kofjo Loko. Tam so jih pobili pri Crnem Grobu. Je pa e eno povojno grobie. To je brezno na Jelovici. Brezno za Vrtcem se ree po domae. Tam so jih pobili okoli dvajset in zmetali v brezno. Samo nekaj dni pozneje. Med temi rtvami so bili tudi Radovljiani; in sicer Robiev, Moek, Vogelnik in od Frelihove mame brat. Za ostala imena ne vem. Bili pa so vsi Slovenci. Jurkova Mici iz Vo mi je povedala, da so se prili k njim roke umit po poboju. Vlasovce, razoroene na Jesenicah, pa so pobili v gozdu pri Begunjah. Domaini vedo za grob. e bi napisala vse, kar smo zaradi goarjev v Radovljici in okolica pretrpeli, bi bila napisana cela knjiga. Samo po vojni ve deset rtev po goarjih. Vse to sem videla na lasne oi in tako sem zapisovala v zvezek do leta 1955. Srno si elim, pa ne samo jaz, ve nas je, da bi resnica bila nekje objavljena, in da bi vsaj mnoina grobia Hrvatov in rtve v breznu na Jelovici bili pokopani in dobili spominsko znamenje. Radovljica, 10. septembra 1999 Reza Zupan, Cesta Svobode, Radovljica
SPOTOVANI!
Najprej se opraviujem, ker bo pismo, ki vam ga piem, anonimno. Star sem in bolehen pa tudi v javnosti se nisem nikoli upal izpostaviti. Iz dnevnega asopisja, predvsem iz Dela, ki ga redno prebiram, pa vem, da ste vi nekako zadoleni, po drugi strani pa dovolj pogumni, da se ukvarjate s povojnimi poboji, sem sklenil, da se obrnem na vas. Gre pa za stvar, ki me preganja e od otrokih let, me z leti vse bolj bremeni, zato sem sklenil, da vam to svojo boleino zaupam in vas prosim, da stvar namesto mene poizkuate spraviti v javnost. Kot otrok sem ivel v Radovljici in prav dobro se spominjam, da so partizani dan za dnem mimo hie, kjer smo stanovali, ve dni zapored skozi mesto vodili vklenjene ljudi, spominjam se starkov, ena, otrok, pa tudi nune so
Zbornik 2
Stran 227
UZD-SD

bile med njimi. Govorili so hrvako. Koliko jih je bilo, si takrat s prijatelji, ki smo to opazovali, nismo bili edini, govorili smo, da jih je bilo med 500 in 1.000, jaz se samo spomnim dolgih kolon. Bolj pogumni od nas so jih enkrat spremljali, in ko so se vsi prestraeni vrnili, so pripovedovali, da so jih v gozdiku nad Savo pobili s koli. Ko sem o tem pripovedoval doma, sta me oe in mati poteno otela in mi o tem prepovedala govoriti. In res nisem. Prvi piem to vam in nekaterim vaim somiljenikom in vas prosim, da tudi ta zloin skuate spraviti v javnost. Do sedaj namre e nisem zasledil, da bi kje o tem kaj pisalo. Govori se, da obstaja neka obinska komisija, ki pa oividno e ni ni naredila, slial pa sem tudi, da na dan mrtvih na mestu, kjer so bile ta rtve pobite, radovljiki upnik z verniki moli molitve za umrle. e se pri nas ne bo ni premaknilo, bom o tem obvestil hrvake medije. Pozdrav! v Radovljici, septembra 1999
SKUPINA OBINE KOFJA LOKA

Komisija za ugotavljanje in urejanje grobi, raziskovanje povojnih pobojev in drugih nepravilnosti tevilka: 595-1 /90 Datum: 20/2-1991 ZAPISNIK 1. seje za ugotavljanje in urejanje grobi, raziskovanje povojnih pobojev in drugih nepravilnosti Skupine obine kofja Loka, ki je bila 20. februarja 1991 ob 16. uri v pisarni sekretarja obinske skupine. PRISOTNI: ... Sejo je vodil predsednik komisije V. D., ki je predlagal naslednji DNEVNI RED: 1. Predstavitev nalog in dela komisije. 2. Program dela.
Zbornik 2
Stran 228
UZD-SD

3. Odlok o zavarovanju neurejenih grobi in grobov vojnih in povojnih rtev. 4. Razno. Prisotni so se s predlaganim dnevnim redom strinjali. K 1. in 2. toki Predsednik komisije je podal smernice za delo komisije. Delo naj bi opravljala komisija samostojno, za pomo pri delu pa bi se obrnili na republiko komisijo za raziskavo povojnih mnoinih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti. Pri delu bo potrebno sodelovanje zgodovinarjev, arheologov, gozdarjev in delavcev iz drugih strok, uporablja pa se smernice republike komisije. Raziskovanje bi obsegalo tako vojna kot povojna grobia, katera bi oznaili. Podatke o posameznih grobiih naj bi iskali v arhivih ter pri posameznikih, ki bi bili pripravljeni priati o krajih grobi, tevilu rtev ter o okoliinah, v.katerih so bili izvreni poboji. Zaradi starosti teh ljudi bi bilo potrebno delo imprej opraviti. lani komisije so se dogovorili, da bo delo komisije toliko asa tajno, dokler ne bodo sami odloili, kdaj bodo s svojimi ugotovitvami seznanili javnost. Komisija je na seji evidentirala naslednje mone lokacije grobi, ki jih bo potrebno raziskati: 1. Crnogrob (e raziskano) - ve grobi, 2. Loki grad in Loki vrt, 3. Strelski jarki po Kranclju, 4. Grapa Sv. Lovrenca v Poljanski dolini, 5. Bodoveljska grapa, 6. Virko polje (ob Poljanski cesti), 7. ole, 8. Hrastnika grapa, 9. Pri Muretu nad Sopotnico (vodnjak in strelski jarki), 10. Veter, 11. Soteska v Vetru, 12. Maharjeva grapa v ireh. ZAKLJUKI: 1. Za vsa evidentirana grobia ugotoviti, ali gre za grobia ali za posamezne pokope in kje se tono nahajajo. e dalje pa ugotavljati morebitna nova grobia.
Zbornik 2
Stran 229
UZD-SD
slika
2. lani komisije naj se pozanimajo, kdo od posameznikov bi bil pripravljen priati o teh dogodkih. Poiskati ljudi, ki so li skozi loke zapore. 3. Predstavnik komisije g. D. in lan komisije g. P. preverita v kofovih zavodih in v Slaviji, ali obstajajo kakrnikoli podatki, ki bi jih komisija lahko uporabila pri svojem delu. 4. Delo komisije je do nadaljnjega zaprto za javnost, zato se novinarjev ne vabi na sejo. K 3. toki Komisija je pripravila osnutek odloka o zavarovanju neurejenih grobi in grobov vojnih in povojnih rtev. Na sami seji je prejela pismene pripombe na posamezne lene delovnega osnutka odloka, katere je predloil lan komisije F.G. Nekatere pripombe je komisija upotevala. Osnutek odloka je sestavni del tega zapisnika. Sklep: Osnutek odloka o zavarovanju neurejenih grobi in grobov vojnih in povojnih rtev se predloi v obravnavo in sprejem izvrnemu svetu obinske skupine. Ker pod toko Razno ni bilo predlogov, je bila seja ob 19. uri zakljuena Zapisala: D. Z. Predsednik komisije: V. D.
Zbornik 2
Stran 230
UZD-SD
GROBIA HRVATOV IN NEKAJ MADAROV V GOZDU PRI CRNEM GROBU PRI KOFJI LOKI
Transport hrvakih in tudi nekaj madarskih je bil 9. maja ustavljen pri Jesenicah. Postavljen je bil 13. maja na stranski tir v Radovljico. Po izjavah opazovalcev jih naj bi bilo okoli dva tiso. Kot je e opisano, so jih ca tiso tiristo pobili v gozdu Lancovo pri Radovljici. Ostale pa odpeljali v kofjo Loko v barake poleg eleznike postaje. Popoldne 23. maja so dva kamiona mokih pripeljali v Crni Grob in jih dali v menarijo. Zveer so jih v kleti slekli, zvezali po tri, jih odgnali za vasjo v gozd in postrelili. Enako se je ponovilo 24. maja, ko so pripeljali dva kamiona ensk. Tudi te so odle v smrt v spodnjem perilu. Dopoldne 25. maja so pripeljali moke in enske. Bilo jih je okoli osemdeset. Pobijati so jih zaeli takoj. Proti veeru so skuali iz menarije Menarija pobegniti. Skakali so ez okno, partizani so zaeli streljati in vnela se je menarija. Prebivalci iz okolikih vasi so pri gorei menariji praznovali dan rojstva Broza. Dvema je uspelo pobegniti in se zatei v blinjo vas. Vaani so jih izdali. Kje so jih ubili, se ne ve. ez dva dni so vaani na pogoriu menarije nali petnajst zgorelih trupel. Naloili so jih na lojtrni voz in v spremstvu partizanov odpeljali v gozd in jih pokopali. Tako so v gozdu tiri grobia. V prvem moki, v drugem enske. Na koncu poti ob dri pa meano. Zagani imajo svoj grob malo stran od ceste. Na grobiih so bili 91. leta postavljeni leseni krii in rtve pokopane. Krii so v razpadajoem stanju. Kdo jih bo obnovil, je vpraljivo. Koliko je rtev v Crnem Grobu, se ne ve. Vaani pravijo, da okoli dvesto. Tudi tevilo otrok je neznano. Ta grobia je posnela tudi hrvaka televizija. Prievanja oividcev pa so enaka.
slika Menarija
Zbornik 2
Stran 231
UZD-SD
GROBIA NA CELJSKEM
MEDVOJNA IN POVOJNA GROBIA NA CELJSKEM, DEDIINA PARTIZANSKIH ENOT IN ENOT JUGOSLOVANSKE ARMADE
Podatke o tevilu grobi, tevilu rtev ter narodnosti rtev so zbirale obinske komisije, izvoljene in imenovane od bivih obinskih skupin v letu 1990 in 1991. V Celju je bila komisija Demos imenovana od politinih strank, obinska komisija pa je podatke preverila in potrdila. Podatki so bili zbrani na podlagi prievanj, osebnih pisnih zapisov e iveih pri, znancev in sorodnikov rtev. Bive obine alec, Lako, Velenje, marje pri Jelah in entjur pri Celju taknih komisij niso imele. Umori so bili izvreni s strelnim orojem, bombami, z dinamitom, s poljskim orodjem in noi. Zloini so bili izvreni nad civilisti obeh spolov in vseh starosti ter nad razoroenimi vojnimi ujetniki. rtve so bile slovenske, hrvake, srbske, nemke, ruske, italijanske in idovske narodnosti. Morili so partizani terenci, VDV oddelki, oddelki KNOJ-a ter jugoslovanska armada. Morilska dejanja so po vsebini opisov bila isti politini zloini, tu in tam zloini grabea ali prestia pripadnosti komunistini partiji. Vse delujoe komisije so ugotovile, da jim niso bili dostopni nobeni dokumenti o teh pobojih, da veina ljudi pri in vedoih ljudi e vedno ivi v strahu pred represalijami e iveih udeleencev pobojev in tudi sedanjih dravnih organov. e v vejem strahu pred maevanji in represalijami ter posledicami pa ivijo izvrevalci pobojev in to v strahu pred svojimi bivimi tovarii in v strahu izgube privilegijev.
Zbornik 2
Stran 232
UZD-SD
1. OBINA SLOVENSKE KONJICE

1. Grobie Kamna gora (medvojno). V gozdu nad kmetijo Plenik je pokopanih 14 Slovencev. Grobovi niso oznaeni. 2. Grobie Dobrika vas (medvojno). V gozdu na krabljevim sta pokopana dva Ukrajinca in dva Slovenca. Grob ni oznaen. 3. Grobie Resnik. Blizu hie kmeta Jereba. Pokopana je ena enska - Slovenka. Grob ni oznaen. 4. Grobie Gorenje I. Travnik za domaijo Pecovih. Pokopanih je pet Slovencev. Grob ni oznaen. 5. Grobie Gorenje II. Travnik za hlevom Pecove kmetije, kjer je pokopanih 14 Slovencev. Grob ni oznaen. 6. Grobie ribnik Partovec - Sv. Jernej. Ribnik Partovec - pokopanih je 800 nemkih vojnih ujetnikov. e vedno je ribnik. Grobie ni oznaeno. 7. Grobie Tepanje. Pobreiki gozd proti Oplotnici. Pokopanih je okoli 200 rtev iz koevarskih druin. Grobie ni oznaeno. 8. Grobie Skalce. Na travniku za Balantovo hio. Pokopanih je 50 hrvakih beguncev. Grobie ni oznaeno. 9. Grobie ob Dravinji pri Lipu. Breg reke Dravinje. Pokopana sta dva begunca Hrvata. Grob ni oznaen. 10. Grobie pitali. Ob potoku inica ter ob pokopalikem zidu je pokopanih okoli 80 razlinih vojakih beguncev. Grobovi niso oznaeni. 11. Grobie Konjika vas. Na travniku za vasjo so pokopani trije nemki vojni ujetniki. Grobovi niso oznaeni. 12. Grobie Veenik. Gozd Lisica. Postreljenih okoli 50 Slovencev, nato prekopanih v strelske jarke ob pokopalikem zidu v Stranicah. Grobovi niso oznaeni.
Zbornik 2
Stran 233
UZD-SD

13. Grobie Stranice. V gozdu ob cesti Stranice - Vitanje je pokopanih okoli 1000 rtev civilistov, hrvakih druin. Grobovi niso oznaeni.
2. OBINA VOJNIK A) GROBIA FRANKOLOVO (medvojna).

14. Grob Verpete. Rob gozda ob cesti proti Bukovju. Pokopan je en Slovenec, nemki vojak na dopustu, grob ni oznaen. 15. Grob Zabukovje. Pokopan je en Slovenec, ki so ga po vojni prekopali na pokopalie Frankolovo. 16. Grob Lindeki grad. Skalovje pod gradom. Partizanski ujetnik - nemki vojak. Grob ni oznaen. 17. Grob Straica. V gozdu. Pokopan partizanski ujetnik - nemki vojak. Grob ni oznaen. 18. Grob pri Novaanu - Straica. Nad kapelo v Straici ob gozdni poti je pokopano 22-letno, visoko nosee dekle. Slovenka. Grob ni oznaen. 19. Grobie Ravnjak - Lipa. Gozd s krakimi kotanjami. rtvi sta dve: neka enska in njen sin iz Maribora. Grob ni oznaen. 20. Grobie Selce. Rob gozdne jase - rtev - partizanski ujetnik, nemki vojak. Grobie ni oznaeno.
B) GROBIA VOJNIK
21. Grobie Vinja vas. Na travniku na spodnji strani ceste Celje - Maribor, biva gramozna jama. Sedaj hmeljie, njiva in transformator. Nasproti ez cesto drugo grobie. Ob potoku Tesnica je tretje grobie. V vseh treh grobiih je okoli 300 rtev, in sicer hrvakih beguncev ter Slovencev. Grobovi niso oznaeni.
Zbornik 2
Stran 234
UZD-SD

22. Grobie Vojnik - ob pokopalikem zidu. Skupinski grob okoli 300 hrvakih beguncev. Sedaj veliko pokopaliko parkirie. Grob ni oznaen. 23. Grobie Tudre pri Bezovici. Samotna dolina s travniki in njivami ob robu potoka, ki se vije ob gozdu. Pokopanih okoli 20 Slovencev. Grob ni oznaen. 24. Grobie Bezovica. V dolini, od kmeta Prelonika naprej, je na levi strani ceste proti Bezovici pokopanih est Slovencev. Grob ni oznaen. 25. Grobie v gozdu Tudre. V gozdu trije posamini grobovi s tremi Slovenci. Grobovi niso oznaeni. 26. Grobie Bove. V gozdovih okoli Bov je okoli 20 grobov Slovencev. Grobovi niso oznaeni.
3. MESTNA OBINA CELJE

27. Grobie marjeta I. V gozdiu za stanovanjskimi hiami je pokopanih est nemkih vojnih ujetnikov, izpuenih iz ujetnikega taboria Beigrad. Grob ni oznaen. 28. Grobie marjeta II. Na robu hmeljia poiva 19 nemkih vojnih ujetnikov, ki so bili izpueni iz ujetnikega taboria Beigrad. Grob ni oznaen. 29. Grobie protitankovski jarek Teharje - Zg.Hudinja - Golovec Nova vas. Dolina 4 km, globina 2,5 m, irina 3 m. Na dolini treh metrov je bilo uradno izkopanih v letu 1996 51 trupel. Protitankovski jarek je bil v avgustu 1945 v tej dolini natrpan z rtvami in pokrit s tanko plastjo zemlje. Sedaj stojijo na tem protitankovskem jarku naslednji objekti: Skladini transportni center, Carinarnica, tranzitna cesta, eleznica, kompleks Cinkarne Celje, itni silosi, Tovarna ina, park ole na Zg. Hudinji, transformatorska postaja na Zg. Hudinji, razline ulice, ola Franja Roa na Golovcu, stanovanjske hie, stanovanjski bloki v Novi vasi, avtomobilske garae, cesta v Novi vasi in reguliran potok v Novi vasi. tevilo pokopanih rtev od 23.000 do 25.000. rtve so bile hrvake, slovenske, nemke in idovske narodnosti.
Zbornik 2
Stran 235
UZD-SD

30. Grobie Beigrad - jug. Gramozne jame, strelski jarki staro jugoslovanske vojske, strelski jarki nemke vojske in lastnorono izkopani grobovi samih rtev. rtev je okoli 1000, slovenske in nemke narodnosti. Sedaj so na grobovih rezervni elezniki tiri, cinkarniki obrati, asfaltirana parkiria in dvoria. Grobie ni oznaeno. 31. Grobie Beigrad - sever. Posamini in skupinski grobovi nemkih vojnih ujetnikov, srbskih etnikov ujetnikov in Slovencev. rtev je okoli 500. Sedaj so grmovja, travniki ter nekdaj vebalie bive JA in sedaj slovenske vojske. Grobie ni oznaeno. 32. Grobia teharskega taboria. Zabetonirano strelie nemke vojske, dolgo 150 m, iroko 5 m in globoko najmanj 3 m. Obirne zamovirjene doline porasle z grmievjem in drevesi na povrini ve kot 200 ha. Peskokopne jame in jame izkopane od taborinikov. rtev med 4000 in 6000. rtve so bile slovenske, hrvake, srbske, nemke in ruske narodnosti. Sedaj so tu odlagalia brozgastih piritnih ogorkov Cinkarne Celje (okoli 20 mio m3) ter odlagalie komunalnih odpadkov (20 mio m3). Grobie je oznaeno s kriem. 33. Grobie pregrada Za travnikom. Travniki; gozdovi in vzorni nasad iglastih dreves Gozdarskega intituta Ljubljana. Sedaj je to zemeljska pregrada novega odlagalia za tekoo brozgasto sadro Cinkarne Celje. Baza pregrade je zgrajena na mnoinih grobovih. V samo pregrado je bilo z buldoerji porinjeno veliko grobie. Prav tako je bilo v pregrado vgrajenih veliko posmrtnih ostankov rtev, prepeljanih z razlinih grobi po Celju, prvotno zaasno odloenih v brozgi piritnih ogorkov prvega odlagalia Cinkarne Celje. tevilo rtev tega podroja je okoli 3.000 Slovencev. Grobie ni oznaeno. 34. Grobie Mlinarjev Janez - Teharje. Park graine, njive, prostor ob zahodnem obzidju. tevilo pokopanih rtev okoli 1500 do 2000. rtve so bili hrvaki begunci in Slovenci. Grobie ni oznaeno. 35. Grobie Teharsko pokopalie. Naravni jarek pod pokopaliem. rtev od 150 do 200. rtve so bili hrvaki begunci in nemki vojni ujetniki. Prostor je sedaj delno prekrit s parkiriem in dvoriem nove hie. Grobie ni oznaeno.
Zbornik 2
Stran 236
UZD-SD

36. Grobie rudnik Peovnik. Bivi rudniki rov je bil zaminiran in zazidan v letu 1945. Rudnik je bil namerno zalit z vodo leta 1952. Od takrat naprej je zaprt. tevilo zasutih rtev je od 7.000 do 8.000. rtve so neznane narodnosti, verjetno Slovenci in Hrvati. Grobie ni oznaeno. 37. Grobie Konica. Zamovirjeni travniki v ozki dolini s potokom. tevilo pokopanih je okoli 800. rtve so slovenske narodnosti. Grobie oznaeno z velikim kriem. 38. Grobie Tremerje. Ob cesti Celje-Lako in ob Savinji ob koncu protipoplavnega nasipa. Ob cesti je pokopanih sedem nemkih vojnih ujetnikov ter ob koncu nasipa est Slovencev. Grobovi niso oznaeni. 39. Grobie Mestni park. Naravni jarek in plato rimskih izkopanin. tevilo pokopanih rtev je okoli 1.000. rtve so bile slovenske in nemke narodnosti. Naravni jarek pod kriem na Anskem vrhu je bil najprej zasut s komunalnimi odpadki, nato pa leta 1990 zasut z zemljo. Grobie ni oznaeno. 40. Grobie Mestno pokopalie Celje. Grobnica, pokrita z granitnimi ploami ter spomenikom, na katerem pie Naj vam bo lahka slovenska zemlja- posmrtni ostanki, prepeljani iz pitalskega pokopalia na Golovcu. 41. Grobie Petriek. V gozdu nad Petrikom je grob treh otrok ter pet grobov z ve rtvami. Skupaj okoli 20. Vsi Slovenci. Sedaj smuarska skakalnica in rekreacijski center. Grobovi niso oznaeni. 42. Grobie transformatorska postaja Selce. Ob potoku, ki pritee iz Marovkega hriba. Zamovirjena zemlja, porasla z grmovjem. Pokopanih je okoli 250 rtev, sami Slovenci. (Streljanji januarja 1948.) Sedaj transformatorska postaja Selce, en del pa zasipan s smetmi, pripeljanimi leta 1992, in nato zasipan z gramozom in zemljo. Grob ni oznaen. 43. Grobie Golovec - hrib. Travniki, gozdiki, njive in grmovje. 36 jarkov nemke protizrane zaite in dve veliki zemeljski skladii za municijo. Pokopanih rtev je okoli 2000. (Iz enega jarka je bilo izkopanih 31 rtev - pri gostilni Klukec.) rtve so bile slovenske, hrvake in srbske narodnosti. Sedaj je naselje lepih vil (faraoni) in potna stavba. Grobie ni oznaeno.
Zbornik 2
Stran 237
UZD-SD

44. Grobie Sejmie in razstavie Golovec. Travniki, njive in vrtovi. Strelski jarki, ki so jih izkopali nemki vojaki. rtev je bilo okoli 1500. Bile so slovenske, hrvake, srbske in nemke narodnosti. Sedaj razstavni prostor in portna dvorana Golovec. 45. Grobie sonni park Lava. Njive in travniki. rtev je okoli 200. Nemki vojni ujetniki, pobiti kot strelske tare za vajo. Sedaj so navoeni kupi zemlje ter e vedno njive in travniki. 46. Grobie Lipovkov travnik Medlog. Ob bivem gozdiu sredi travnikov. Grobove so izkopale same rtve. rtev je okoli 800. Bili so hrvaki begunci. Sedaj je melioriran travnik brez gozda. Grobie ni oznaeno. 47. Grobie Zg. Medlog - vojaka skladia. Naravne vrtae sredi gozdov proti kamnolomu Pireica pa tudi jame starega kamnoloma. rtev je okoli 3000, bile so hrvake narodnosti. Sedaj so jame zasipane z odpadnimi materiali in ez njih pelje del avtoceste Slovenika. 48. Grobie Lopata. Travniki, njive. Pokopanih rtev je okoli 100, bili so nemki vojni ujetniki. Sedaj je naselje privatnih hi in delno e travnik. 49. Grobie Medlog - Jotov mlin. Travniki, njive, zemeljska skladia letalskega in avtomobilskega goriva, ki so jih izkopali v cik-cak zavojih nemki vojaki. Dolgi strelski jarki nemke in staro jugoslovanske vojske. Velika mestna smetina jama in jama za izpraznjevanje mestnih greznic. Pokopanih rtev je med 10 in 15 tiso. Veina je hrvakih begunskih druin z redkimi hrvakimi vojaki. Sedaj je rpalie za mestni vodovod Celje in varovalni pas za pitno vodo. Dvakrat regulirana zahodna Lonica, stavba Slovenijales in Avto Celje. Grobie ni oznaeno. 50. Grob Babno. Ob robu travnika kmetije na Babnem, ob reguliranem potoku. Tu je pokopan gol hrvaki begunec, verjetno se je reil iz nekega groba. Grobie ni oznaeno. 51. Grobie Medlog - sever. Ob potoku zahodna Lonica je movirnat travnik. tevilo zakopanih rtev je okoli 500, po rodu hrvakih beguncev. Grob ni oznaen. 52. Grobie ulkov travnik. Obiren travnik pred gostilno ulk. Strelski jarki za protitankovskim nasipom. Pokopanih rtev je okoli 50. Bili so nemki ujetniki, pobiti z bombami. Sedaj njive in travnik. Grob ni oznaen.
Zbornik 2
Stran 238
UZD-SD
4. OBINA ALEC
53. Grobie Grie - pod Homom. Sredi Kotarjevega gozda je zamovirjena dolina, dolina zvonkov. Tukaj je pokopanih 160 mladoletnih slovenskih fantov. Grobie ni oznaeno. 54. Grobie Grie - pod Haloanom. Z vrtaami razbrazdan gozd. 150 mladoletnih slovenskih fantov je tukaj nalo svoj grob. Grobie ni oznaeno. 55. Grobie Liboje - ribnik. tevilo rtev ni znano. Prav tako ne narodnost. Grobie ni oznaeno. 56. Grob Zabukovica (medvojni). 22 let staro, visoko nosee dekle, Slovenka. Grob je oznaen s kriem.
5. OBINA ENTJUR PRI CELJU

57. Ribniki na Prosenikem. Zamovirjen breg. rtev okoli 50, neznane narodnosti. Grobie ni oznaeno. 58. Grobie kmetijska ola entjur. V gozdu nad olo je pokopanih okoli 60 rtev, po narodnosti hrvaki begunci. Grob ni oznaen. 59. Grobie Planina pri Sevnici. V gozdovih okoli Planine je 10 posameznih grobov. rtve so slovenske narodnosti.
6. OBINA PODETRTEK
60. Grobie empeter pod Sv. Gorami. Travniki, sadovnjaki. rtve so hrvaki begunci, okoli 1500. Grobie ni oznaeno.
Zbornik 2
Stran 239
UZD-SD

61. Grobie Piltanj. Ob robu gozda v Piltanju pokopanih 400 rtev, hrvakih beguncev. Grobie ni oznaeno.
7. OBINA ROGAKA SLATINA

62. Grobie Rogatec. Travnik, sedaj smetie Rogatec. Tukaj je pokopanih okoli 500 rtev, hrvakih beguncev.
8. OBINA MOZIRJE
63. Grobie reta (medvojno). V gozdu na severnem predelu rete je pokopanih okoli 80 rtev, vsi Slovenci. Sedaj e vedno gozd. Grobie ni oznaeno. 64. Grobie Mozirje (medvojno). V gozdu Vrtaa je pokopanih okoli 30 rtev, vsi Slovenci. Sedaj e vedno gozd. Grobie ni oznaeno.
9. OBINA GORNJI GRAD

65. Grobie Prektajn (medvojno). Travnik. Pokopanih okoli 70 rtev, sami Slovenci. Sedaj e vedno travnik. Grobie ni oznaeno. 66. Grobie Rore (medvojno). Ob jarku na travniku je pokopanih okoli 8 rtev, Slovencev. Sedaj e vedno travnik. Grobie ni oznaeno. 67. Grobie Pri Prodnikovi agi (medvojno). Travnik. Grobovi okoli 5 rtev slovenske narodnosti. Sedaj je e vedno travnik. Grobie ni oznaeno. 68. Grobie v Ravneh (medvojno). Gozd. Grobovi okoli 20 rtev, Slovencev. Grobie ni oznaeno. 69. Grobie Radmirje - Hom (medvojno). Gozd. Grobovi okoli 70 rtev, samih Slovencev. e vedno gozd. Grobie ni oznaeno.
Zbornik 2
Stran 240
UZD-SD

70. Grobie Nova tifta (medvojno). Travnik za cerkvijo. Pokopane rtve so trije Slovenci in en Nemec. e vedno travnik. Grobie ni oznaeno.
10. OBINA LJUBNO

71. Grobie Radmirje (medvojno). Na travniku za cerkvijo so pokopane 4 rtve, sami Slovenci. Bili so prekopani na pokopalie. 72. Grob Poljana - Reica (medvojni). Na travniku je pokopan en Slovenec. Grob ni oznaen. 73. Grob Poljana - Lipa (medvojni). Travnik. Pokopani rtvi sta dva Slovenca. Grob je oznaen s kriem. 74. Grobie Podter (medvojno). Travnik. Grob treh Slovencev. Grob ni oznaen. 75. Grobie Laze pri Ljubnem (medvojno). Travnik ob Savinji. Tukaj so grobovi okoli 50 rtev slovenske in nemke narodnosti. Grobie ni oznaeno. 76. Grobie Savina (medvojno). Gozdovi. Raztreseni grobovi okoli 50 slovenskih rtev. Grobovi niso oznaeni. 77. Grobie Okonina (medvojno). Ob cerkvi na travniku sta pokopana dva Slovenca. Grobie ni oznaeno. 78. Grobie Reica - Grai (medvojno). Travnik. Tukaj je pokopanih okoli 10 slovenskih rtev. Grobie ni oznaeno.
11. OBINA NAZARJE

79. Grobie Rovt (medvojno). Pokopani rtvi sta Slovenca. Grobie ni oznaeno. 80. Grob Volog (medvojni). rtev je Slovenec. Grob ni oznaen. 81. Grob Kokarje (medvojni). Pokopan je en Slovenec. Grob ni oznaen.
Zbornik 2
Stran 241
UZD-SD

slika SKICA TABORIA TEHARJE
19 - veje C dvorie, kjer so stali za pokol doloeni 20 - konjunica 21 - pralnice 1 - vhod v taborie 2 - straarnica 22 - upa 3 ambulantain sodie 23 - upa 4 - delavnica 24 - upa 25 - skladie 5 - Koevarji 6 - opeka 26-taborina posadka in 7 - konjenica spodaj bunker 8 - Koevarji 27 - partizanska menza in 9 - Koevarji kuhinja 28 - pisarne, kjer so zasli10 - Koevarji 11 - enske in otroci evali in odrejali domo12 - moki civilisti brance v skupine A, B in C 13 - baraka A 29 - umivalnice 14 - baraka B 30 - strania 15 - baraka za duhovnike 31 -jame za mrlie, na se16 - dvorie verni strani taboria 32 - tu so mladoletni do17 - dvorie 18 - manje dvorie, kamobranci nosili posekana mor so nagnali prve jetnike drevesa in jih metali na mrlie v jamah
LEGENDA
33 -od sive lise med pred njo upo (24) in skladiem (25) so mladoletni domobranci, katerim so jim prizanesli s smrtjo, konec junija in v zaetku julija 1945 vozili prst do sive lise med zunanjo ino ograjo in konjunico (20), kjer so bili protitankovski jarki, prvi grob pobitih domobranskih astnikov 34 - prostor, kjer so za pokol zvezane domobrance metali na tovornjake; rni pravokotniki so vozila 35 - ine ograje v taboriu in okrog barak 36 - ceste znotraj in zunaj taboria 37 - zunanja ina ograja
Zbornik 2
Stran 242
UZD-SD
12. OBINA LUE

82. 26 posameznih grobov Slovencev po gozdovih okoli Lu (medvojnih). Grobovi niso oznaeni. 83. Grobie Lue (povojno). V okolici Lu je pokopanih okoli 70 beguncev razlinih narodnosti, ki so beali proti Avstriji. Grobovi niso oznaeni.
13. OBINA KRKO

84. Grobie Veliki kamen - ret V naselju Okrog, v dolini ret ob cesti Veliki kamen - Brestanica, dobrih 300 m od kriia na desni strani ceste. Okrog grobia je panik, v sredini pa udornina, porasla z grmovjem in visoko travo. Tukaj je bilo po 15.5.1945 pobitih od 300 do 500 vojnih ujetnikov Hrvatov. rtve so bile zvezane z ico. Grobie ni oznaeno. 85. Grobie Veliki kamen - erbeev gozd V erbeevem gozdu, obdanem z njivami in travniki na skrajnem severnozahodnem robu, je udornina. Tukaj je pokopanih med 50 in 60 vojnih ujetnikov Hrvatov, ki so bili pobiti po 15.5.1945. Ob poboju so bili zvezani z ico. Grobie ni oznaeno.
14. OBINA ROGATEC

86.Grobie Trlin Med slovenskim in hrvakim mejnim prehodom v kraju Dobovec, levo proti Trlinu, pred eleznikim prehodom, je na njivi ob Sotli grob, kjer je bilo pobitih in pokopanih od 300 do 500 vojakih vojnih ujetnikov. Pobiti so bili v noi med 7. in 8. majem 1945. Na grobiu je sedaj zorana njiva. Grobe ni oznaeno.
15. OBINA CELJE - TORE

87. Grobie Jalov graben V jarku med Obino Celje in tore, po cesti proti Osenci, priznanem ju I. celjske ete ez
Zbornik 2
Stran 243
UZD-SD

potok proti lesenim, udno zgrajenim barakam sredi gozda, je terasasto zemljie, umetno posajeno z mladimi smrekami. Stari kolovoz, ki je sedaj neprehoden, je na desni strani potoka. Na levi strani potoka je zaradi gradnje plinovoda na novo zgrajena cesta. Po prievanju so sem odpeljali rtve, ki so bile pripeljane z vsaj dvema vlakovnima kompozicijama. Po tem gozdnem kolovozu je tudi blinjica ez Osenco do poplavljenega Rudnika Peovnik. Koliko je bilo tukaj pobitih in koliko v Rudniku , se ne ve. Tukaj verjetno nekaj sto. Grobie ni oznaeno. Zapisal : Janez rnej, 10. 01. 1998
LOKACIJA GROBI NA BREIKEM POLJU IN V OKOLICI*

1. Grobie pri Mostecu v protitankovskem jarku. Grobie se razteza po dolini 120 metrov od Save preko obrambnega nasipa, ez potok Gabrnica in njivi, ki sta last Antona Toporiia in Agrarie. Drutvo ima soglasje vseh politinih strank, doloena je tudi lokacija pomnika, vendar se zaradi finannih teav, ki spremljajo drutvo pri dosedanjih postavitvah spomenikov, za njegovo postavitev e ni odloilo. Grobie v Krakovskem gozdu. (Glej priloge.) 2. Grobie na Ponikvarjevem travniku ob gozdu: sedem vidnih gomil. Postavljen je lesen kri s posvetilom: Tudi mi smo umrli za domovino. 3. Grobie na Colarievi njivi obsega pet vidnih gomil. Kri z enakim posvetilom. 4. Grobia okrog Krkega: pod igriem je grobie priblino 1.500 Hrvatov. tiri grobia so tudi za vasjo Mrtvice in v Palevem peskokopu. Grobie pri vasi Roje: pokopanih je nekaj Hrvatov. 5. Grobia blizu Dobruke vasi: tu je pokopanih 60 Hrvatov. Za razsvetljavo pri pokolu so zagali toplar. ---------------------------*Za vsa omenjena grobia glej priloge (skice grobi v Sloveniji).
Zbornik 2
Stran 244
UZD-SD

skica
Zbornik 2
Stran 245
UZD-SD

slika
Zbornik 2
Stran 246
UZD-SD

slika
Zbornik 2
Stran 247
UZD-SD
Vest iz asopisa
ALOSTNI OSTANKI (PO)VOJNE DEDIINE

O mnoinih grobiih iz asa po koncu druge svetovne vojne govorijo tudi v Posavju BREICE, LJUBLJANA, 17. - Ob vse pogostejem odkrivanju mnoinih grobi na Kosovu se zadnje ase o skritih grobiih veliko govori tudi v Sloveniji. Plaz govoric je sproilo nedavno odkritje enega takih alostnih ostankov dediine druge svetovne vojne, ko so na veliko lovekih okostij naleteli pri gradnji avtoceste pri Mariboru, pred kratkim smo pisali o podobnem odkritju v bliini Slovenskih Konjic, e prej pa je javnost izvedela za Teharje, Koevski Rog in Vetrinj. Vse ve je sliati tudi namigovanj, da so doslej odkrita grobia le del skorajda po vsej Sloveniji posejanih, skritih in dokaj pozabljenih obmoij, kjer so se takoj po vojni zmagovalci znaali nad poraenci ter jih brez sodnih postopkov in odvenih pri poiljali na oni svet. Na eno takih mest so pred sedmimi leti med gradnjo levobrenega savskega nasipa naleteli tudi v bliini Breic, natanneje na poljih, imenovanih Osredki, ki se pri vasi Mostec razprostirajo severno od reke Save. Takrat se je o odkritju pojavilo celo nekaj zapisov v asopisih, a je kmalu vse utihnilo. Nekaj let pozneje je odbor za zamolane grobove zadevo skual oiviti, ko je na breiki obinski svet naslovil pobudo za postavitev primernega spominskega znamenja, a se zadeva nikoli ni premaknila z mrtve toke. Velja e omeniti, da seje takoj po osamosvojitvi Slovenije v bliini omenjenega mnoinega grobia ob glavni cesti Breice-Dobova pojavil velik lesen kri z napisom Tudi mi smo padli za svobodo, a so ga neznanci ravno tako kot tistega, ki je stal v breikem mestnem parku, kmalu odstranili. Rua breikega parka menda tudi skriva veje tevilo po vojni pobitih ljudi. Ustae zmetali v Savo Med vaani Mosteca in blinjega Mihalovca danes prebiva e nekaj ljudi, ki se povojne morije dobro spominjajo, a se z novinarji o tem neradi pogovarjajo. Pri zadnjem odkritju okostij sem el nekim novinarjem pokazat kraj dogodka, a mi je e danes al, da sem se izpostavil. Nekateri domaini so potem grdo govorili o meni, jaz pa si elim iveti v miru, nam je povedal vaan Mosteca. Pravil nam je, kako so poleti leta 1945 sliali regljanje strojnic, ki so ob proti tankovskem jarku v Osredkih bruhale svinen ogenj na svoje rtve, med katerimi naj bi bili tudi povsem nedolni.
Zbornik 2
Stran 248
UZD-SD

Ujetnike in lane njihovih druin so prieli streljati v bliini Save, zatem pa so se s polnjenjem jarka pomikali vse bolj proti glavni cesti. Kolikor vem, so zaeli z ustai, zajetimi v soteski pri Krkem. Tam je menda prilo do taknega pokola, da so partizani mrtve ustae zmetali kar v Savo. Takratni vaki brodnik, Horvatiev Andrejc, mi je povedal, da je po Savi plavalo toliko trupel, da so se neprestano zadevala ob krmilo broda in so mu malone onemogoala vonjo ez reko. Sicer pa so v pancergrabnu poleg ustaev streljali tudi domobrance in njihove svojce, in to vse do jeseni. None rafale je bilo sliati namre e septembra, e se ne motim, tudi oktobra. Neki voznik tovornjaka mi je povedal, da so na streljanje v Osredke neko no s tovornjaki pripeljali kar osemsto s telefonsko ico zvezanih ljudi, nam je povedal sogovornik, ki ne eli biti imenovan. Pravi, da nekaj tistih, ki so takrat streljali, e ivi. O tevilu ustreljenih in pokopanih v proti ankovskem jarku v Osredkih je teko govoriti, saj o tem ni dostopnih podatkov, ljudje pa menijo, da jih je tam pokopanih gotovo ve tiso, e ne celo na deset tisoe. Kot so nam povedali sogovorniki, naj bi se novi oblastniki takrat menda znaali tudi nad tistimi, ki so se jim pred vojno ali med njo kaj zamerili, ter nad tistimi, ki so bili lastniki trgovin, gostiln ali obrtnih delavnic. Od znanih Breianov naj bi bile v Osredkih pokonane premone druine Pajdaevih, Gabrievih, Lenikovih in rolovih. Med vojno so se po nekaterih prievanjih resda druile z Nemci, saj so nemino e pred izbruhom vojne dobro obvladale, vseeno pa je teko govoriti o krivdi majhnih otrok. V blatu Slugove njive, po kateri so rtve od glavne ceste pe hodile na morie, smo vekrat opazili tudi odtise majhnih otrokih stopal ter nali njihova obuvala, smo sliali iz ust ene od pri tedanjih dogodkov, ki nam je povedala, da pokojni Slugov Tone svoje njive veliko let ni hotel obdelovati. Ne maram jesti kruha, zraslega na mrtvih, je menda takrat rekel.
1.179 TRUPEL NA 70 METRIH Pri izkopavanjih pred gradnjo mariborske avtocestne obvoznice na odseku Dobrava so na 70 dolinskih metrih nekdanjega proti tankovskega jarka izkopali ostanke kar 1179 trupel ljudi, pobitih v maju in juniju 1945. Jarek so zaeli odkopavati 7.aprila letos in so sprva predvidevali, da bodo delo konali do 20. maja, ker niti najveji pesimisti niso raunali s takno mnoico pobitih. Vse najdeno so skrbno dokumentirali, a ni bila mona nikakrna identifikacija rtev, saj so nali zelo malo predmetov, ki bi omogoali identifikacijo pobitih; nali so le nekaj gumbov, nekaj ustakih znak, prstanov ipd. Patologi, ki so vodili delo, niso mogli ugotoviti, ali je bila med rtvami kakna enska.
Zbornik 2
Stran 249
UZD-SD

Vrhnjak Dular Vida Pamee 99 22. 11. 1999 2380 slovenj Gradec Spotovani g. Perme Po svojih moeh spremljam Vae delo, Vao vztrajnost obudujem in se Vam zahvaljujem! Tako z veseljem skuam dodati svoje skromno vedenje o grozotah povojnega asa. V ta namen sem iz svojega gradiva zbrala dokumente in zapiske, za katere menim, da Vam bodo pomembni. (v prilogi) K zadnji prilogi Izjava pa dodajam e: Partizanka Milka Tretjak- Missan e ivi v Ljubljani, Linhartova 64. Kot domainka iz Slovenj Gradca je bila med glavnimi izvajalci aretacij v Slovenj Gradcu. Pomembna oseba je bil tudi pokojni Fier Majko, doma iz martna pri Slovenj Gradcu. Naj Vam slui zdravje, saj dela Vam ne bo zmanjkalo! S hvalenostjo Vas pozdravljam Vida Vrhnjak ***
POROILO O DELU IN UGOTOVITVAH KOMISIJE ZA POPIS GROBI V OBINI SLOVENJ GRADEC

Komisijo za popis grobi, ki so nastala ob koncu druge svetovne vojne v obini Slovenj Gradec, je imenoval izvrni svet na 5. seji, dne 11. 9. 1990. Njena naloga je, da ugotovi vsa doslej neoznaena grobia, ki so nastala ob koncu druge svetovne vojne, in prostorsko doloi vsako grobie ter skupaj z ustreznimi strokovnimi organizacijami predlaga primerno zaito grobi. Komisija se je sestala na treh sejah, kjer smo se dogovarjali o nainu dela in sprejeli ugotovitve o posameznih grobiih. Za zbiranje informacij smo formirali tri delovne skupine, ki so se na predlog tajnikov krajevnih skupnosti in obanov pogovarjali z obani, ki so bili pripravljeni povedati, kje in kdaj so v maju in juniju 1945 nastala grobia. Med priami
Zbornik 2
Stran 250
UZD-SD

so prevladovali oividci traginih dogodkov in predvsem tisti, ki so posredno seznanjeni s takratnimi dogodki. Izjave obanov o asu nastanka in kraju grobi so se zelo ujemale, zato smo veliko veino grobi lahko prostorsko natanno doloili. Tudi asovna opredelitev je dokaj zadovoljiva. Ocene o tevilu pokopanih se razlikujejo, v nekaterih primerih (anani) pa niti priblino tevilo ni znano. Tudi podatki o pokopanih so razlini, dokaj zanesljivi za grobia ob glavni cesti, malo pa je znanega o pokopanih v grobiu v ananih. Zbrali smo lahko torej nekatere osnovne podatke, ki doslej niso bili evidentirani. Svojega dela komisija ni usmerjala v raziskavo oziroma ugotavljanje vzrokov za smrt in kdo so umrli ljudje, ki so pokopanih v grobiih. Svoje delo opravlja komisija nepristransko in strpno ter tako, da bo vsem prievalcem zagotovljena osebna integriteta. Grobia, ki so nastala ob koncu vojne v nai obini, lahko razvrstimo v dve skupini: I. grobia ob glavni cesti od Hude luknje do Pame so nastala preteno med 10. in 15. majem 1945; v njih so pokopani skoraj izkljuno ljudje, ki so se umikali proti avstrijski meji. Ta grobia so naslednja: GROBIE 1 lokacija: velikost: as nastanka: pokopanih: GROBIE 2 lokacija: velikost: as nastanka: pokopanih: GROBIE 3 lokacija:
ob magistralni cesti med gostilno Herlah in domaijo Vivod 3mx2m maj 1945 tevilo 10 do 20
ob magistralni cesti pred Hudo luknjo maj 1945 tevilo neznano
ob magistralni cesti pred Hudo luknjo
Zbornik 2
Stran 251
UZD-SD

velikost: as nastanka: tevilo pokopanih: GROBIE 4 lokacija: velikost: as nastanka: pokopanih: GROBIE 5 lokacija: velikost: as nastanka: tevilo pokopanih: GROBIE 6 lokacija: velikost: as nastanka: tevilo pokopanih: GROBIE 7 lokacija: velikost: as nastanka: tevilo pokopanih: GROBIE 8 lokacija: velikost: as nastanka: tevilo pokopanih: maj 1945 neznano
ob magistralni cesti pred Hudo luknjo maj 1945 tevilo neznano
nad hio Zupanc v Gornjem Doliu maj 1945 neznano
nad gospodarskim poslopjem Vere Navernik v G. Doliu maj 1945 20 do 30
ob cesti na Kozjak v Gornjem Doliu maj 1945 okrog 20
ob magistralni cesti pod mislinjskim klancem maj 1945 10 do 15
GROBIE 9 lokacija: ob magistralni cesti pod mislinjskim klancem
Zbornik 2
Stran 252
UZD-SD

skica
Zbornik 2
Stran 253
UZD-SD

velikost: as nastanka: tevilo pokopanih: GROBIE 10 lokacija: velikost: as nastanka: tevilo pokopanih: GROBIE 11 lokacija: velikost: as nastanka: tevilo pokopanih: maj 1945 neznano
nad elezniko progo pri Jevniku v Mislinji maj 1945 neznano
nad elezniko progo pri Jevniku v Mislinji 10 m x 2 m maj 1945 neznano
GROBIE 12 lokacija: ob cesti k Levovniku v Mislinji velikost: as nastanka: maj 1945 tevilo pokopanih: neznano GROBIE 13 lokacija: velikost: as nastanka: tevilo pokopanih: GROBIE 14 lokacija: velikost: as nastanka: tevilo pokopanih: GROBIE 15 lokacija: velikost: as nastanka: tevilo pokopanih:
ob cesti k Levovniku v Mislinji maj 1945 3
ob kapelici pri Jevniku v Mislinji maj 1945 3
ob Homnici pri Klemenu v martnu maj 1945 10
Zbornik 2
Stran 254
UZD-SD
slika Kasarna v Slovenj Gradcu - zaprti slovenski domobranci in prvi odbrani na streljanje v grobie Zanane (foto: afari d.) GROBIE 16 lokacija: velikost: as nastanka: tevilo pokopanih: GROBIE 17 lokacija: velikost: as nastanka: tevilo pokopanih: GROBIE 18 lokacija: velikost: as nastanka: tevilo pokopanih:
ob Gortnarjevi kapelici v martnu 12 m x 4 m maj 1945 30 do 36
za Tretjakom v Gradiu maj 1945 12
ob magistralni cesti pri Fecru (protitankovski jarek) maj 1945 neznano
Zbornik 2
Stran 255
UZD-SD

GROBIE 20 lokacija: velikost: as nastanka: tevilo pokopanih:
ob drevesnici v Gmajni maj 1945 3
II. Grobia, ki so nastala po 15. maju 1945:

GROBIE 19 lokacija: velikost: as nastanka: tevilo pokopanih: GROBIE 21 lokacija: velikost: as nastanka: tevilo pokopanih: v gozdu za Novo opremo v Starem trgu 3mx2m zadnje dni maja 1945 okrog 20
v gozdu na obmoju Jeevce v ananih 90m x 6 do 8m od 10. do 20. junija 1945 neznano
Sredi junija 1945. leta je nastalo v gozdu v ananih, v globai nekdanje ceste, veje grobie, v katerem so pokopani ljudje, ki se jim ni uspelo umakniti preko avstrijske meje in so bili zaprti v nekdanji kasarni v Slovenj Gradcu. Nihe nam ni znal zanesljiveje odgovoriti, kdo in koliko je pokopanih. Nedvomno je to naj mnoineje grobie v nai obini. Mono je, da so med pokopanimi tudi domaini. Ker naa komisija ne more do virov, iz katerih bi lahko ugotovili, kdo vse je pokopan v ananih, bomo zaprosili Republiko komisijo za raziskavo povojnih mnoinih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti, da skupaj z republikimi strokovnimi organizacijami razie, kdo so rtve ananov. Grobie v ananih bo potrebno zaititi in oznaiti tako, kot bo to doloeno za podobna grobia drugod v Sloveniji. Do letonjega 1. novembra - dneva mrtvih smo ob cesti ob robu gozda, v katerem je grobie, postavili zaasno tablo z napisom GROBIE ANANI, ob njem pa uredili manjo ploskev, na kateri bo mono priigati svee. Priiganje sve v gozdu ob samem grobiu bi bilo prenevarno za nastanek gozdnega poara.
Zbornik 2
Stran 256
UZD-SD

Komisija predlaga Izvrnemu svetu Skupine obine Slovenj Gradec, da sprejme naslednje SKLEPE IN STALIA: 1. Nadaljnje raziskovanje o grobiih, ki so nastala po 15. 5. 1945, predvsem pa kdo so pokopani v ananih, naj opravi pristojna komisija Skupine Republike Slovenije skupaj z republikimi strokovnimi organizacijami. 2. Zaito grobi je treba izvesti hkrati z zaito druge kulturne dediine v obini in po enakih naelih kot drugod v Sloveniji. 3. Grobie v ananih je treba zaasno oznaiti. 4. Komisija je svoje osnovno delo opravila. Strokovno delo v zvezi z evidentiranjem in zaito naj tudi za to podroje opravita Zavod za varstvo naravne in kulturne dediine Maribor in Koroki pokrajinski muzej revolucije Slovenj Gradec. Mnogi obani so komisiji izrazili mnenje, naj pustimo pri miru ta del mrane zgodovine razumemo jih; razumemo pa tudi tiste, ki elijo vedeti, kje imajo pokopane svojce. S svojim delom smo hoteli prispevati k spravi. Upamo, da smo vsaj delno uspeli. Sestavni del poroila je karta obine Slovenj Gradec, na kateri so oznaena vsa grobia, in mapne kopije, na katerih so oznaene lokacije posameznih grobi. V Slovenj Gradcu, 30. 10. 1990 ----------------------------------------------Iz asopisa Delo, 27. avgusta 1999 POVOJNI POBOJI V MISLINJSKI DOLINI
UGANKE Z MORIA ANANI

Vladna komisija za izvajanje zakona o popravi krivic na ogledu mnoinega grobia v okolici Slovenj Gradca - Spomenika e ne bo - Za vsakega ubitega mrliki list Slovenj Gradec - Mnoina grobia iz asov takoj po koncu druge svetovne vojne so tudi v Slovenj Gradcu in drugih krajih Mislinjske doline. Najveje grobie na ananih, kakne tri kilometre iz Slovenj Gradca, kjer naj bi bilo pokopanih od tri tiso do sedem tiso rtev povojnih pobojev (v glavnem Hrvatov), je komajda oznaeno,
Zbornik 2
Stran 257
UZD-SD

e vedno pa je popolnoma neraziskano. Tam naj bi svoj konec doakalo tudi ve kot 150 domainov, na kraju pa razen dveh lesenih kriev ni nobenih drugih spominskih znamenj. Predvsem stareji domaini o povojnih pobojih, ki so jih tod opravljali predvsem borci 51. Vojvodinske brigade, pri likvidacijah domainov pa naj bi bili pomagali tudi nekateri domai partizani, veliko vedo, nihe pa dogodkov maja, junija in tudi julija 1945 e ni poteno raziskal. V Slovenj Gradcu so pred leti sicer ustanovili lokalno komisijo za obeleitev teh grobi in postavitev spomenika vsem v vojni in po njej padlih ter ubitih, a seje prizadevanje predvsem desnih strank ustavilo pri zborniku, ki naj bi izel konec tega leta. Za spomenik domainom v Slovenj Gradcu, kakor je povedala Vida Vrhnjak-Duler, niso mogli najti soglasja. Medtem ko so si predlagatelji postavitve spomenika prizadevali za obeleenje z imeni in priimki, pa je bila veina v obinskem svetu proti temu. Hud nasprotnik taknega spominskega znamenja so bili tudi borci. Veraj se je z nekaterimi okoliinami povojnih pobojev v Slovenj Gradcu seznanila tudi vladna komisija za izvajanje zakona o popravi krivic. Njen predsednik Janez Luka je dejal, da je vlada prek ministrstva za notranje zadeve ter pravosodnih organov dolna izpeljati raziskavo okoliin, v katerih so v dobrih dveh mesecih po vojni v Slovenj Gradcu in okolici pobili ve tiso ne le vojnih ujetnikov in ljudi hrvake narodnosti, temve brez sodi tudi precej domainov. Po prievanju Vide Vrhnjak - Duler pa anani pri Slovenj Gradcu niso edini kraj, kjer so pokopani hrvaki ujetniki in ubeniki. Njihovi grobovi naj bi bili tudi v Trobljah, Doliu, Starem trgu in e kje. Nekdanji generalni dravni toilec Anton Drobni je na sreanju Lukaeve komisije s predstavniki slovenjgrake obine in obani, ki si v svojem okolju prizadevajo za raziskavo povojnih pobojev, povedal, da toilstva zaradi povojnih pobojev ne morejo ovaditi praktino nikogar, saj od MNZ oziroma policije o tem ne dobijo nikakrnih podatkov. Slovenjgraki podupan Silvo Pritrnik je le pojasnil, da zbornik o povojnih pobojih bo, postavitev spomenika, namenjenega predvsem domaim rtvam, pa je po sklepu obinskega sveta prestavljena. Luka je na grobiu v ananih dejal tudi, da bo od vlade, kar zadeva mnoine povojne poboje v Sloveniji nasploh, zahteval hitro reagiranje, saj mora Slovenija, ki hoe v Evropo, raziskati ta del zgodovine, pobitim postaviti primerno spominsko znamenje in jim napisati mrlike liste. Od dravnega toilstva bodo zahtevali zaetek postopka proti neznanim storilcem, s imer bodo omogoili zaetek ekshumacije. O pobojih po njegovem mnenju obstaja dokumentacija v MNZ. Vladna komisija je namre dolna napraviti seznam pobitih in svojcem zanje napisati tudi mrlike liste.
Zbornik 2
Stran 258
UZD-SD

Slika - kopija glej asopis - slika
tevilo rtev druge svetovne vojne je na Korokem nad slovenskim povprejem
NEIZRPNO GRADIVO IZ DRUGE SVETOVNE VOJNE

Pogovor z Marjanom Linasijem, ravnateljem Korokega pokrajinskega muzeja v Slovenj Gradcu - Na grobiu v ananih nedale od Podgorja pri Slovenj Gradcu je pokopanih najmanj tiso rtev povojnih pobojev e pred slabim desetletjem so bile v dne ob dnevu spomina na mrtve svee samo na partizanskih grobovih, v zadnjem asu pa je tudi na Korokem nekaj znamenj, ki spominjajo na ostale rtve druge svetovne vojne. V Slovenj Gradcu pomnika rtvam povojnega nasilja, o emer so se ves mandat kresala mnenja v tamkajnji obini, verjetno e nekaj asa ne bo. V teh razpravah so prevladovali ustva in politika, manj pa stroka. Marijan Linasije ravnatelj Korokega pokrajinskega muzeja Slovenj Gradec in hkrati zgodovinar, ki se ukvarja predvsem z NOB in povojno zgodovino, bil pa je lan obinske komisije, ki seje ukvarjala z rtvami povojnih pobojev in medvojnih nedokumentiranih izginitev. Marjan Linasi odgovarja na nekatera vpraanja o doslej veinoma zamolanih dogodkih med vojno in po njej, najprej pa na ugibanja, koliko Korocev na tej ali oni strani meje je med vojno izgubilo ivljenje. Na obmoju dananje obine Slovenj Gradec je po podatkih leksikona dravske banovine iz leta 1937 ivelo okoli deset tiso ljudi. Po podatkih, ki so objavljeni v knjigi Spomeniki in znamenja NOB v obini Slovenj Gradec, je bilo med partizani, aktivisti in med civilisti okoli 250 rtev. Na novo odkrite rtve, pri katerih je treba poudariti, da je zraven 92 padlih mobilizirancev
Zbornik 2
Stran 259
UZD-SD

v nemko vojsko, ki jih ne moremo pripisati ne k partizanom ali povojnim rtvam, ter enajst primerov nakljunih civilnih rtev, je teh primerov e 248. e zaokroimo in setejemo, potem je teh rtev okoli petsto ali pet odstotkov prebivalstva. Tudi za Meiko dolino skupaj z Dravogradom je ta odstotek podoben: v teh krajih je takrat ivelo okoli devetnajst tiso ljudi, rtev pa je bilo okoli tiso. Slovensko povpreje, ki ga navaja znani raziskovalec te problematike, zgodovinar Joe Deman, pa je od 4 do 4,7 odstotka. Za Koroko bi torej lahko rekli, da je bilo rtev nad slovenskim povprejem.
Sodelovanje z okupatorjem povod za likvidacije

Najbr pa tudi zgodovinska znanost natannih tevilk ne bo mogla nikoli ugotoviti. Tu bo e veliko dela. Treba je vedeti, da sta obe strani o lastnih izgubah poroali realno, o nasprotnih izgubah pa mono pretiravali. Obravnava rtev druge svetovne vojne pa je zelo iroka, skorajda neizrpna, gre pa za ugotavljanje vseh rtev, ne glede na to, na kateri strani je kdo bil. Eno so torej smrtne rtve, drugo pa loveke rtve te vojne, to so ranjenci, invalidi, interniranci; v nadaljevanju pa bi morali ugotavljati e materialno kodo. Kdo so bili ljudje, ki so bili v Mislinjski dolini med vojno in po vojni usmreni? O tem bi lahko veliko razpravljali. Glede socialne strukture imamo vse kategorije, od kmetov, delavcev, uradnikov, tu so tudi zdravniki, strojevodja in drugi. Osnovni povod za likvidacije je bilo sodelovanje z okupatorjem. Seveda je vpraanje, ali so si s tem dejanjem to zasluili. e bi bile razmere normalne, bi se bili znali pred sodiem, toda upotevati je treba vojno stanje. lo je torej za ljudi najrazlinejih stanov, ki so se udinjali okupatorjem, za marsikoga pa bi lahko rekli, da je bil ubit po nedolnem. Mnoga imena so zapisali na spomenik padlim borcem, saj so po vojni partizani tudi priznali napako. Pri nas je znana skupina tako imenovanih podgorskih fantov, ki so pobegnili iz nemke vojske, se vkljuili v Braievo brigado in bili dan zatem usmreni v Javorju. Po vojni so partizani ugotovili - to pie tudi Mirko Fajdiga, v svoji knjigi o Braievi brigadi - da je bila likvidacija prenagljena in nepremiljena. Na splono bi rekel, da med njimi ni bilo kaknih vejih nacistinih funkcionarjev. Sojenj veinoma ni bilo. Partizanska sodia so delovala na osvobojenem ozemlju. Dodati pa kae, da so partizani na Korokem ljudem dovoljevali, da so nemkim oblastem prijavljali partizane, da ne bi imeli z nacistinimi oblastmi problemov. Navadno so usmrtili loveka takrat, ko seje nekaj e zgodilo in ko so partizani na osnovi prijave ali izdajstva imeli rtve. Tako imenovanih preventivnih likvidacij je bilo malo in za obmoje Slovenj Gradca taknega primera ne poznam. Glede nacionalne sestave usmrenih pa so to bili preteno pripadniki slovenskega naroda, vendar bi o tem morali narediti e natanno raziskavo in primerjati z zadnjim popisom prebivalstva. Za obdobje po drugi svetovni vojni velja podobno, saj so bili pobiti ljudje razlinih socialnih slojev, prav tako ni mogoe trditi, da je lo za pripadnike nemke manjine.
Zbornik 2
Stran 260
UZD-SD
V Mislinjski dolini dvajset grobi

Med najveja grobia sodijo anane. Koliko ljudi je pokopanih tam? e leta 1990 je takratna obina Slovenj Gradec imenovala komisijo, kije imela nalogo ugotoviti lokacije grobi v Mislinjski dolini. Evidentiranih je dvajset grobi, najveje je v ananih, domaini tisto jaso imenujemo Jeevca. Najbr so tam veinoma pokopani ustai, ki so jih po vojni vrnili z Libukega polja. Lahko pa domnevamo, da so bili med njimi tudi drugi, domobranci in tudi nekateri domaini, toda o tem nimamo trdnih dokazov in podatkov. Predvidevamo, da je tam pokopanih tiso ljudi, govori se marsikaj, tudi do nekaj tiso. Najvekrat omenjajo, da je eksekucijo izvedla 51. Vojvodinska divizija, gotovo pa so sodelovali tudi pripadniki 1. Divizije Knoja. P.S. primerjaj s spomenikom na Kozjaku Slovenjgraki borci so protestirali zaradi vaega sodelovanja v komisiji pri mestni obini. To so bila potikanja. V delo komisije sem se vkljuil zaradi strokovnih razlogov in zato, ker menim, da ustanova, kot je muzej, pri tem ne sme stati ob strani. Kolikor sem razumel obino, je hotela narediti neko pietetno dejanje, kasneje pa se je zadeva spolitizirala. In po svoje je dober sklep mestnega sveta, da namesto spomenika, ki bi povzroal spore, financira izdajo zbornika oziroma monografije. Osebno imam koncept, da bi najprej naredili zbornik za celotno Mislinjsko dolino in kasneje e za druga podroja na Korokem, kar pa bo trajalo kar nekaj let. Tudi za ostali del Koroke je zbranega precej gradiva in aka nas e precej dela. Hkrati sem priel raziskovati zgodovinski sklad, ki govori o vojni kodi. V mariborskem pokrajinskem arhivu samo za Koroko za triinsedemdeset katel tega gradiva. VEER, 30. oktober 1998 Miro Petek --------------------------------------Gostilna Murko ob 11. uri 26. 8. 1999 Popravljamo zamenjavo (Podobni M. na Dobravi) 30. 7. 1999 Razstava Temna stran meseca in njeni avtorji so dali nam, civilni drubi, poleg osveanja o Resnici v preteklosti nevsiljiv poziv za izpraevanje vesti oz. za analizo vsega dogajanja med vojno in e dolgo po njej. Zato velja trditev, da s tem, ko vsa grozodejstva zloini, ki smo jih kot narod zagreili, pometamo pod preprogo in gledamo samo naprej, na nek nain pokrivamo in itimo tudi njihove akterje - se pravi zloince. In tako smo vsi,
Zbornik 2
Stran 261
UZD-SD

ves narod, hoe, noe, soudeleeni pri teh zloinih in sokrivi teh zloinov. Danes, na tem omizju, pa bi elela, da poskusimo ponovno dodatno osvetliti najgrozovitejo Temno stran meseca v mestni obini Slovenj Gradec. ez dobre tri tedne, to je na dan obiska svetega oeta v Mariboru 19.9.1999, bo Slovenj Gradec praznoval 10. obletnico astnega priznanja Zdruenih narodov Mesto glasnik miru (poleg ostalih 72 mest po svetu). Toda na podroju t.i. Temne strani meseca, to je lovekovih pravic, si tega naslova sigurno ne zaslui, kot je v pismu upanu in svetnikom 18. 9. 1998 zapisal dvakratni doktor prava Faust Wresounig iz Graza, to je vnuk po vojni pobitega Slovenjgradana, da mesto ne more ve nositi naziva Glasnik miru, e ni nalo niti svojega lastnega miru, to je mir z njegovimi mrtvimi in njihovimi v Slovenj Gradcu in drugod iveimi svojci. In da poseem nazaj v l. 1990: Svetla zarja napovedane demokracije in politine spremembe so v ljudeh prebudile 45 let zamolevano vedenje. Julija 90 je novinar Miro Petek v Veeru objavil lanek z naslovom Bil je velik pokol in ga dokumentiral s sliko lovekih kosti. In to je bila prva objava o naih zamolanih! Nato je na takratni Obini Slovenj Gradec Izvrni svet imenoval komisijo, ki je v dobrem mesecu popisala 21 grobi na svojem obmoju in zapisnike poslala Polajnarjevi komisiji, muzeju pa morda e komu. Tako si je obina prisluila asopisno pohvalo na raun aurnosti. Delo je bilo opravljeno, kar se tie popisa, nato pa je bilo vse predano molku. (Ne morem pozabiti sreanja predsednikom te komisije: kot prizadeta sem hotela kaj ve vedeti o ugotovitvah, pa me je odslovil...) Pet let pozneje, ko je bila vsa oblast v pripravah na znameniti TRIUMF ob 50-letnici zmage, pa sem kot svetnica v MS ponovno odprla to sporno temo: izvensodni poboji, lovekove pravice, pravica do imena, groba itd. Upala sem, da bo mesto Glasnik miru dokazal svoje poslanstvo. Zopet je bila imenovana komisija za povojna in medvojna nedokumentirana smrtna izginotja - z namenom, da popie vse rtve komunizma (vse ostale so bile e popisane v knjigi Spomeniki in znamenja NOB v obini Slovenj Gradec). Opravili smo muno in grozljivo delo. Pri e iveih sorodnikih in priah smo brskali po starih ranah in napravili popis za 162 oseb, pobitih preteno po vojni, neznano kje, kdaj in kako (od dokumentacije le nekaj gradiva: graki
Zbornik 2
Stran 262
UZD-SD

Totengedeuskbuch, Punnarjev seznam ter nekaj muzejske partizanske literature). Ob tem smo se zavedali, da na seznam ni popoln, ker so po vojni izginile tudi cele druine. Do tu je bilo vse v soglasju s Svetom mestne obine. 7.8.1997 je bil pripravljen in plaan material - kamen za spominsko obeleje. Kamnosek je le akal na seznam imen za klesanje. Pa so stopili v akcijo borci, e, vsi pobiti so si to zasluili, saj so bili izdajalci, okupatorjevi pomagai, zloinci itd. (eprav so bili med njimi mladi, stari, enske in otroci). Torej ljudje, ubiti brez sodbe, predvsem povojni, nimajo pravice do imena in spomina! Problematika pobojev pa se je v mestnem svetu nadaljevala e vse leto 1998 in pred iztekom mandata je bil konno sprejet nov sklep (glej prilogo). Za poroilo o izvajanju tega sklepa pa prosim podupana ing. Pritrnika. Osrednja dananja tema pa so grobia. V nai obini ni potrebna gradnja avtocest ali drugih velikih objektov (kot so Tezenski gozd ali Golovec). To delo ni inventarizacija preteklosti. V ananih jo opravljajo kar lisice, kar dokazujejo vedno svee lisije luknje in na plan znoene loveke kosti. Ob tem nam svea grobia mnoinih pobojev od Hrvake preko Bosne do Kosova kaejo zrcalno sliko preteklih dogodkov v Sloveniji. Tisti, ki so takrat pred 54 leti iz Avstrije nazaj potisnili dvesto tiso razoroenih ujetnikov (vkljuno s civilisti) naravnost v Titove kremplje in narte KP, so zadnja leta skrbeli, da so SNN slike vseh grozot in teptanja lovekovih pravic e isti dan oble ves svet. Mi pa nimamo le dokument kabineta marala Jugoslavije, z dne 17.5.1945, ki govori o vrailu dvesto tiso ujetnikov iz Vetrinja oz. Avstrije. Glavne smeri in asi vraanja so znani, in sicer: konec maja in zaetek junija v tri smeri: 1. Jesenice - Ljubelj - Koevje itd. 2. Pliberk - Dravograd - Slovenj Gradec - Celje (Teharje) ... Krakovski gozd - Breice Zagreb 3. Pliberk - Maribor - Ptuj - Varadin... To zadnjo smer vraanja so Hrvati poimenovali kolone smrti. V smeri vraanja skozi Mislinjsko dolino pa je imel Slovenj Gradec pomembno vlogo. Prav je prila kasarna, biva meanska ola (opisuje domobranec Ludve Potokar) in tudi starotrki farof, kamor so natrpali vraajoe ujetnike, kjer so opravili vmesno izloevanje za trinajsti bataljon (ali brigado), ki je imela svojo konno postajo - grobie anani. O tem govori izjava dveh prievalcev, z dne 9.10.1990, in zbrana v gradivu o popisu grobi pod t. G 21. Citiram:
Zbornik 2
Stran 263
UZD-SD

ko sem potem delala Popise pobitih oseb, so mi o ananih pripovedovali e naslednje: 1. 24.1.97 (Behnic Stanko) je bil doma na blinji kmetiji. V asu pobijanja v ananih, so morali biti okoliki hribovski kmetje zaprti v hiah, samo obmoje pa je bilo zastraeno z vojsko. Ko se je to umaknilo, pa je el s sosedovimi fanti (Previ, Lunik) na oglede v anane: to je bila ogromna dolga globaa, na spodnji strani zaprta z leseno pregrado - in vsa napolnjena z mladimi golimi trupli. Okrog in okrog in po drevju pa je bilo vse krvavo. Na moje vpraanje, ali jih je bilo tristo, je s posmehom odgovoril: najmanj dva do tri tiso. e zdaj vidi to sliko. In e: saj so jih prej dolgo pobijali - preteno s hladnim orojem - klali. 2. 21.3.97 pa sta mi o ananih pripovedovali dve tamkajnji sosedi, kako so gole in zvezane, moke in enske s tovornjaki vozili iz kasarne, kjer so bili zaprti. O njihovih usodah pa so odloali slovenski terenci (arko Skrivarnik 7). Slialo se je jeanje in vpitje. Izvajalci Srbi pa so se norevali, ker so molili. Ponujali so zlatnino, ki so jo prinaali z moria. Ko je tam vse potihnilo in je vojska odla, so ustai li gledat, bili so zgroeni: ogromna mnoica mrtvecev, pokrita s steljo. 3. 14.12.96 (Gabe) ne tiristo, ampak pet tiso, est ali sedem tiso jih gnije v tistem gozdu. Saj so jih tirinajst dni vozili (3 - 5) tovornjaki. Bili so goli in zvezani, deset skupaj za noge. Pri Mlekuu naj bi izvajalci (Srbi) brusili noe (tudi enske: in pove zgodbo... neko no pa se je prevrnil poln tovornjak in baje se je dvema posreilo uiti. Pri nekem kmetu so jih razvezali in oblekli, da sta zbeala v Avstrijo (pobegla sta bila Slovenca - domobranca). Isti prievalec mi je ez tri leta (5.8.99) povedal isto zgodbo; to je tiri do sedem tiso pobitih. Krvnik je bila srbska divizija, komando pa so imeli slovenski partizani - domaini v Slovenj Gradcu. e zgodba o Fetru - potarju. 4. 21.8.99 pripoveduje (Anic) - bil je nemki mobiliziranec, ujet v Franciji, nato se javil v prekomorsko brigado, po koncu vojne se vrnil domov in dobil poziv za redni nabor v vojsko. Vse vpoklicane so najprej poslali na zakopavanje pobitih v anane. Govori o tisoih, ve tisoih pobitih, poklanih, razmesarjenih, vmes mi z roko kae kako - in vsi zmekani v 5metrsko globao, ki se je vlekla od Gobaevega travnika do vrha Previca. Grozljivo: moki, enske, goli itd. Kako so bili pobiti? Slovenjgradani, ki so se vraali v kolonah iz Avstrije, iz vseh koncev, so jih v bivi tovarni usnja (Nama) slaili in vezali, tovornjaki pa vozili, vozili na klanje.
Zbornik 2
Stran 264
UZD-SD

Kdo je dal komando? Krpa F. je bil politini komisar, za njim pa pokojni arko, pokojni Jeavnik, pokojni M. Franek ... In pomenljivo ree. Jih pa nekaj e ivi! - Ve o samih pobojih pa vesta dve najbliji sosedi: kofova in Soletka. Na koncu pa on meni zastavi vpraanje: Zakaj nihe ne odpre vpraanje grobia anani? ampak to vpraanje je namenjeno nam vsem! (z najvijo obinsko in dravno oblastjo!) 5. Podobn.a vedenja o ananih so imeli vsi naborniki, ki so bili takrat v juniju ali juliju vpoklicani k vojakom. Vendar je bilo vsem najstroje zapovedano molanje. ele po desetletjih so doivljanje zaupali najblijni (Larman Lojz - Ivan) 6. In nazadnje e uradna verzija naega zgodovinarja mag. M. Linasija (do letos tudi direktor muzeja) o ananih. Zapisano je bilo v Veeru oktobra 1998: v ananih pokopanih najmanj tiso rtev povojnih pobojev. Najbr so veinoma ustai, ki so jih po vojni vrnili iz Libuskega polja, (ahko tudi domobranci in nekateri domaini: likvidacijo je izvedla 51. vojvodinska divizija v sodelovanju pripadnikov 1. divizije Knoja. Torej, greh se pove - grenika pa ne! 7. Iz Zbornika zamolani grobovi iz leta 1998 (Perme) pa navajam naslednje: transporti domobrancev iz taboria Vetrinje so se vozili v dneh od 27. do 31. maja (5 dni). Vsak dan je el en transport v smeri Pliberk Celje (razen zadnjega vsi preko Slovenj Gradca. Skupaj vrnjenih domobrancev naj bi bilo enajsttiso sto. V zborniku so objavljena tudi prievanja treh preivelih: - prvi je bil v tretjem transportu tiso osemsto oseb. V Slovenj Gradcu so jih iz vlakov preusmerjali v kasarno za dva dni. Tam se je zaelo prvo sortiranje po skupinah in v skupinah po sto so jih vozili na morie (anani) (tristo fantov). Dalje ugotavlja, da jih je prevzela slovenska komanda (partizani tajerci in nekaj Gorenjcev). Stran 143 in dalje. - izpoved drugih dveh preivelih pa je na strani 152 in dalje: bila sta v skupini 1500 vraajoih. e v Pliberku so jih prevzeli sami slovenski partizani. V Slovenj Gradcu so ostali tiri dni natrpani po sto do sto trideset v majhne sobe, brez hrane itd. Poberejo jim vse in grdo ravnajo z njimi. astnike in domobrance od leta 1943 e prvi dan odpeljejo v neznano (seveda anani) ostali pa po tirih dneh odpotujejo z vlakom do Mislinje, nato pe do Velenja, vlak ... itd. 8. V Viharniku, avgusta 96, je bil objavljen intervju z Vinkom Cajnkom, astnim obanom Slovenj Gradca in znanim portnikom. Intervju je zelo zanimiv. Vinko je bil
Zbornik 2
Stran 265
UZD-SD

v Pliberku pri predaji ujetnikov prevajalec med Anglei in partizani (51. jugoslovanska divizija). Takoj po vojni je organiziral nogometno tekmo med vojaki 51. jugoslovanske divizije in anglekimi vojaki. ez teden dni pa je organiziral povratno tekmo v Slovenj Gradcu itd. Vinko Cajnko je bil maja 1945 imenovan za komandanta drugega strelskega bataljona v kasarni, kjer je bilo polno ujetnikov od vsepovsod in so jih vozili bogvedikam. Noi so bile nasiene s trenjem, ropotanjem, jeanjem. Med ujetniki je bilo veliko Slovencev, predvsem nemkih mobilizirancev, ki so se vraali iz vojske. Za dela v skladiih pri zlaganju in ienju odej in oblek (le katerih iz tovarne usnja) itd. je potreboval vedno ve ujetnikov... Ja, povedal je toliko, da lahko sklepamo, da e veliko ve ve! Na konkretna vpraanja pa je kar spremenil temo pogovora (moje izkunje). Bil pa je med tistimi borci (tudi imenovan v tekstu), ki je nasprotoval spomeniku z imeni. Iz vsega natetega lahko zakljuim: masovni poboji v ananah so sezaeli v zaetku junija. Krvnike posle so opravljali 51. jugoslovanska divizija, Knoj in posamezni Slovenjgradani. Komando nad vsemi so imeli slovenski partizani z domaimi imeni. O tevilu pobitih ni pisnih virov, eprav so ujetnike v kasarni popisovali (Perme: Zbornik, stran 146). tevilo lahko ugotovimo z izkopom okostij. Po vseh prievanjih pa lahko domnevamo, da je minimum tri tiso pobitih oseb: od tega - nekaj Slovenjgradanov (do sto) - nekaj vraajoih nemkih mobilizirancev - do tiso vrnjenih domobrancev - ostalo pa vojaki begunci, vrnjeni iz Libuskega polja Da bo navedena tevilka tri tiso bolj otipljiva, pa jo primerjajmo s tevilom prebivalcev na obmoju obine, po podatkih iz leta 1937, ko je tu ivelo okrog desettiso ljudi, kar je 30% v enem mesecu. In ta primerjava potrjuje trditev, da e po 54 letih vsi nosimo krivdo za ta gnusen zloin. In do kdaj bomo e akali na slovenski Nurberg? Ali Hako sodie saj naemu ne verjamemo ve.
Torej:
Kje je pravica? Da sem e vedno hi izdajalca - domobranca, da nista oprani ast in ime oeta, da lei ubit bog ve kje, medtem ko se morilci in njihovi nasprotniki oblagajo s privilegiji.
Zbornik 2
Stran 266
UZD-SD

Dotlej pa lahko le spremljam delo lisic na kosteh v ananih: julija 1990 - je prvo sliko objavil Miro Petek v Veeru 20.3.1997 - je mojo fotografijo kasneje objavil Koroki tednik. 5.8.1999 - moja fotografija eljusti in lobanje - pa je vzrok dananjega sreanja. elim, da bi bil dokument na razstavi Temne strani meseca v Slovenj Gradcu. ------------------------------------------Sveina, 13.12.1994
IZJAVA:
Podpisana Ivica Kren Vrhnjak, Pla 12, Zgornja Kungota, izjavljam: da se ivo spominjam aretacije mojega strica ing. Vinka Vrhnjaka v maju 1945. Uniformirani partizani pod vodstvom Milke Tretjak so prili s tovornjakom na prostor med cerkvijo in domaijo Vrhnjak. Na tovornjaku so bili e aretiranci (med njimi Punikovi dve enski). Kljub mojim ugovorom, saj sva bili z Milko znanki, se ni dala prepriati, da je stric pravi Slovenec. Tako je bil odpeljan! Za vedno! Spremljevalcev Tretjak Milke nisem poznala. I V. K --------------------------------------Stari trg, 9. 10. 1990
KOSUTNIK OTO, BREZNIK IVAN

Lokacija grobia: v Raduah, KS Stari trg, na obmoju, ki ga domaini imenujejo Jaevca. V gozdu na desni strani ceste, okrog 800 metrov od strelia anani (okrog 50 metrov nad cesto - G 21.) Velikost: Globaa, dolga 90 metrov, iroka 6-8 metrov, globoka 2 -3 metre. as: od sredine junija 1945, priblino 10-14 dni Struktura pokopanih: V glavnem ustai, precej Slovencev (domnevno domobranci). Med pokopanimi so tudi iz Slovenj Gradca in okolice (natanno tevilo ni znano).
Zbornik 2
Stran 267
UZD-SD

Streljanje je izvajala 51. vojvodinska divizija, v 2. polovici junija 1945, skupno 10-14 dni. Ljudi so vozili na to obmoje iz Slovenj Gradca (biva vojanica, kjer je sedaj Nova oprema). Tam je bilo taborie za ujetnike. Zaprti so bili tudi v zaporih bivega okrajnega glavarstva na Glavnem trgu. Vozili so jih v zaprtih tovornjakih, tako da se ni videlo, kdo je v njih. Ko se je ob priliki prevoza ne enem izmed tovornjakov zlomila stranica, je eden izmed domainov, ki je bil v bliini, pogledal v tovornjak in vpraal, kdo je v njem. Odgovor je bil, da Ljubljanani. Med ljudmi vlada preprianje, da je lo v glavnem za ustae. Tu so pokopani tudi domaini iz Slovenj Gradca. Pobijali so jih z ognjenim, pa tudi s hladnim orojem. Sliali so se kriki - tudi enski. Zanimiv je primer politkomisarja, starega priblino 16 let, ki si je pred domaini brusil no in izjavil: Danes je bila dobra kolina; sutra e biti jo bolja. Drugi borci so pripovedovali, da so mu ustai vso druino obesili na mesarske kavlje, le on se je uspel reiti. ---------------------------------------------------Dr. Faust Wresounig Berliner Ring 43/II/5 A-8047 Graz/Gradec Avstrija upan Mestne obine Slovenj Gradec Janez Komljanec Svet Mestne obine Slovenj Gradec olska ulica 5 3280 Slovenj Gradec Spotovani gospod upan, spotovani predsednik in lani Sveta mestne obine, kot potomec stare slovenjgrake druine, ki je do konca druge svetovne vojne ivela v vaem mestu, se obraam na vas v zadevi nae preteklosti. Lani naj bi na mestnem pokopaliu odkrili pomnik prebivalcem mesta in njegove okolice, ki so bili med drugo svetovno vojno in po njej na raznih krajih usmreni. Med njimi je bil moj stari oe Roman Wresounig. Pomnik naj bi bil posveen tudi vsem, ki so bili prisilno mobilizirani v nemko vojsko in so v vojni izgubili ivljenje. 18. 9. 1998
Zbornik 2
Stran 268
UZD-SD

Bili ste vkljueni v prizadevanja za postavitev pomnika in ste podpirali delo komisije, ki jo je e od leta 1995 pripravljala. Za to vam gre zahvala. Postavitev pomnika pa so malo pred predvidenim rokom - predvsem borci - prepreili. V zvezi s tem je predsednik njihove slovenjgrake organizacije na televiziji govoril celo o gronjah, ki naj bi bile prispele, da bodo pomnik nasilno odstranili. Take napovedi bodo, e bosta o njih obveena evropska javnost in Svet Evrope, kodovale mestu Slovenj Gradec v Evropi - tudi v gospodarskem sodelovanju - in prizadevanjem Slovenije za polnopravno lanstvo v Evropski uniji. Ljudje, ki naj bi jim bil pomnik posveen, so bili prebivalci vaega mesta in okolice, in ker niso bili usmreni v postopku, ki bi ustrezal minimalnim pravnim standardom in veini po konani vojni, morajo veljati za nedolne rtve. Spomin nanje naj bi bil tudi opomin za soitje ljudi v miru. Organizacija zdruenih narodov je vaemu mestu podelila naziv mesto glasnik miru. Ve kot razumljivo je, da vkljuuje to odlikovanje mir mesta z lastnim prebivalstvom - tudi mir z njegovimi mrtvimi in njihovimi v Slovenj Gradcu in drugod iveimi svojci. Nekateri sorodniki pobitih smo zato sklenili - e ne bo mogoe dosei tega miru in pomnika z imeni rtev letos odkriti - da se obrnemo na Zdruene narode. Prepriani smo namre, da mesto ne more ve nositi naziva glasnik miru, e ni nalo niti svojega lastnega miru. Prosimo vas, da z nao namero seznanite tudi ostale nosilce odloitev v Slovenj Gradcu. Razumite, prosim, to pismo tudi v interesu mesta Slovenj Gradec in Slovenije. S spotovanjem Predsedujoi je nato zakljuil razpravo in svetniki so veino glasov (15 za, 5 vzdranih) sprejeli Sklep: (t.4.1) dne 24. 9.1 998 Svet mestne obine Slovenj Gradec odloi izgradnjo spominskega obeleja rtvam povojnih pobojev in medvojnih nedokumentiranih smrtnih izginotij v Mestni obini Slovenj Gradec. Nato so svetniki ponovno glasovali in so z veino glasov (19 za, 1 vzdran) sprejeli
Zbornik 2
Stran 269
UZD-SD

Sklep: (t.4.2) Svet mestne obine Slovenj Gradec podpira izdajo zbornika o vojnih in povojnih rtvah na obmoju Mestne obine Slovenj Gradec in tako zadoluje strokovne slube Mestne obine Slovenj Gradec, da preostala nartovana sredstva za postavitev spominskega obeleja namenijo za izdajo zbornika, manjkajoa sredstva pa prednostno nartujejo v proraunu za leto 1999. -----------------------------------------------PREEREN JANEZ Jeranovo 13 1240 Kamnik Datum: 28.6.1999 PERME FRANC Novo Polje XII 1/22 1260 Polje Spotovani! V pismu Vam poiljam nekaj dokumentov iz arhiva MNZ in Mestnega arhiva Ljubljana, kjer so hranjeni tudi dokumenti za obino Kamnik. Dokumenti v I., II. in III. delu govorijo o likvidacijah, organizaciji in seznamih VOS-a in OZNE v okroju Kamnik, ki je bilo razdeljeno na zasavski, domalski, lukovki, tuhinjski. kamniki in komendski okraj. Verjetno Vam pri pripravi knjige ne bodo prili prav, vendar mislim, da le dajejo neko sliko o dogajanju med vojno na tem podroju. V IV. Delu Vam poiljam podrobneji zapis poboja v Tuhinjski dolini, ki so mi ga posredovale prie poboja. Temu zapisu prilagam tudi fotografijo okostja. Poiljam Vam tudi fotokopijo pisma iz Nemije, ki bi se lahko nanaalo na poboj nemkih astnikov v zgornjem navedenem zapisu. Eden izmed njih je namre bil stotnik in tudi datumsko se ustrelitev pokriva. V zvezi s pismom je v Nemiji poizvedoval e dr. Korda, zato prilagam tudi kopijo odgovora. Fotografija prikazuje kri, ki ga je komisija postavila na obeleenih mestih pobojev. Kri s fotografije stoji na Kopiih v Kamniki Bistrici, kjer je v kapelici vsako leto 2. novembra spominska maa.
Zbornik 2
Stran 270
UZD-SD

Rad bi Vas opozoril e na neko knjigo Lada Ambroia-Novljana za naslovom Petnajsta divizija, kjer na straneh 514, 515 in 516 skopo, pa vendar, opisuje dogodke po koncu vojne na kamnikem. Vsaj zame je zelo pomenljiva uporaba besed oievalne naloge. Tonih podatkov, koliko je bilo rtev na obmoju Kamnika v povojnem asu, verjetno ne bomo izvedeti nikoli, vendar pa glede na podatke lahko trdimo, da najmanj dva do tri tiso. V zvezi z morii v Kamniki Bistrici, Vam omenjam pripravljenost dr. Kordaa, da Vam posreduje podrobneje informacije, v kolikor jih potrebujete. V ta namen Vam spodaj pripisujem njegov naslov in telefon. S spotovanjem Janez Preeren Dr. Marijan Korda Ilirska ulica 8 1000 Ljubljana tel.322-496
KOMISIJI ZA RAZISKAVO MNOINIH POBOJEV, PRAVNO DVOMLJIVIH PROCESOV IN DRUGIH NEPRAVILNOSTI

Iz dosedanjih zbranih podatkov ve domainov - oividcev podajam nai komisiji v razpravo naslednjo informacijo. V Jevniku pri vasi Sidol v Tuhinjski dolini je bil na nedeljo 13. maja 1945 izveden mnoini poboj vojnih ujetnikov. Prie so si enotne, da je bila na dan poboja nedelja. Ujetnike so partizani zajeli pri prehodu skozi Tuhinjsko dolino 12. maja 1945 in jih zastraili na Kramarjevem travniku v martnem v Tuhinjski dolini. Po izjavah pri naj bi jih bilo nekje med dvesto in tristo. Namesto poboja so jih zvezane z ico (roke na hrbtu) vodili po skupinah. Prvo skupino so priganjali ob jutranjem svitu, zadnjo (tretjo) okrog desetih dopoldne. Ujetniki, v veini Hrvatje, med njimi naj bi bili tudi Slovenci, so bili obleeni v uniforme, podobne nemkim. Ujetnikov, obleenih v rne (ustake) uniforme, se prie ne spominjajo. Prie sklepajo, da so bili med pobitimi tudi Slovenci, ker je nekdo izmed njih v slovenskem jeziku rekel partizanom: Najprej nas sodite, potem nas pa pobijte. Z mesta poboja se je nekaj ujetnikov poizkualo reiti z begom. Tako je eden izmed njih pokopan v gozdu nad vasjo Sidol, kjer so ga ponovno ujeli in ubili. Nekega astnika, obleen je bil v svetlo sivo uniformo,
Zbornik 2
Stran 271
UZD-SD
slika so prignali nazaj v Jevnik in ga ustrelili na mestu poboja. Mladega fanta, starega priblino estnajst ali sedemnajst let, doma iz Like, so domaini nali ranjenega v gozdu nad vasjo Sidol. Tam so mu uredili zasilno bivalie in ga oskrbovali s hrano. Po tirinajstih dneh so ga izsledili partizani, ker ni mogel hoditi sam (ranjen je bil v noge), so ga morali domaini odpeljati v Kamnik. V Kamniku so ga takoj obsodili in odpeljali v Kamniko Bistrico. Usode ostalih priam niso poznane. Pri streljanju druge skupine ob esti uri je bila ranjena Nea Modrijan - Menarkova mama iz Sidola.Krogla in del nje je prebila vhodna vrata in jo zadela v trebuh, del druge je e sedaj viden v vratih. Partizanski tab v martnem je za ranjenko po daljem pregovarjanju le s teavo odobril prevoz v bolnico. Stroke zdravljenja je morala plaati sama, odbita pa ji je bila tudi pronja za odkodnino. Po streljanju so partizani mobilizirali okolike domaine, da so mrtve zvozili in znosili na kupe. Pri Menarkovi so potem vzeli veje tevilo butar, jih znosili na mrtve, vse skupaj polili z bencinom in zagali. To so naredili e isti dan v popoldanskih urah. Ker trupla niso zgorela, so jih naslednji dan zaeli pokopavati. Pokopavali so jih na ve mestih in ve dni (tri dni). Najbolj mnoien je grob ob cesti, ki pelje na Pajnovico, ostali pa so v gozdu nad cesto. Pobite so pokopavali obleene, po izjavi prie se je veino izmed njih, kljub seiganju, pri pokopavanju dalo prepoznati. Poboj kot tudi seig in pokop ujetnikov so vodili domaini - kamniki partizani. Med partizani, ki so tudi streljali in so bili priam neznani, so bili takni, ki so v kontaktu z domaini ta poboj obsojali. V veini so bili zelo mladi, povedali so e, da so bili v to prisiljeni pod pretnjo s smrtjo.
Zbornik 2
Stran 272
UZD-SD

Enako se je grozilo tudi domainom, e bi o tem dogodku kdo kje kaj pripovedoval. Nepoznani partizani so bili lahko s sestava drugega bataljona petnajste brigade, ki se je v teh dneh nahajal na tem podroju. To je razvidno tudi iz operativnega dnevnika omenjene brigade in knjige Mileta Pavlina Petnajsta brigada. V martnem je tudi grob petih, ravno tako po vojni ujetih in pobitih nemkih oficirjev, ki so se takrat umikali skozi Tuhinjsko dolino. Menim, da bi v zvezi s tema dvema pobojema, morali pridobiti tudi izjavo ZB NOB Kamnik. vmes slika
Pripis: Zaradi deevja 1. novembra 1990 je z enega od grobov v Jevniku voda odnesla zemljo, da se je pokazalo celotno loveko okostje in e nekaj posameznih kosti. Domaini so okostje fotografirali, Komunalno podjetje Kamnik pa gaje na istem mestu pokopalo nazaj. Pobiti so na tem mestu, po pripovedi lastnika gozda, pokopani zelo plitvo, tako da se ob spravilu lesa vekrat pokaejo kosti (tudi vojaki kornji). Fotografije prilagam k informaciji. Kamnik, 21. 06. 1992 Sestavil: Preeren Janez Jeranovo 13 Kamnik
Zbornik 2
Stran 273
UZD-SD

slika
Zbornik 2
Stran 274
UZD-SD

slika
OKRONA KOMISIJA VOS KAMNIK 215/44 tabu gradnikove brigade, Primorska!
Pooaj, 5.4.44.
Danes, dne 4.4.1944, smo justificirali Lojza Zormana, rojenega 6.4.1909 na Gmajnici, gostilniarja Na Kriu pri Kamniku, ki je bil mobiliziran po Preernovi brigadi dne 27. 2. 44., ki ga je oddala naprej Gradnikovi brigadi, iz katere je dezertiral 25. 3. 44 na rnem vrhu. Aretiran je bil 4. 4. 44. na njegovem domu, ko je imel ravno kovke pripravIjene, da pobegne. Ker je e svojas enega izdal, so bili pri njemu v gostilni stalno strganci, ni nikoli sodeloval z OF, bil pijanec in podle ter po izjavah obanov bi el k strgancem /gestapovcem/ ako ga ne bi mi aretirali, si ga nismo upali poslati po tako dolgi poti v vao brigado, ker bi gotovo uel. Izgovarjal se je, da je bila cela vaa brigada na rnem vrhu uniena in ni vedel, kam bi el, in da na celi poti ni videl nobenega partizana. Priakujemo od vas potrdilo tega pisma in vae mnenje. Smrt faizmu-svobodo narodu! Za Ok. VOS Kamnik: Rudi I.r. Urh I.r.
Zbornik 2
Stran 275
UZD-SD

slika
OKRONA KOMISIJA VOSZA KAMNIKO OKROJE PREPIS ORIGINALA Zapisnik zaslievanja
28. 11. 43
Plemelj Lojze, rojen 21.6.1891, na Bledu. Sedaj stanujo v Cerkljah. Po poklicu lovec in lastnik ribogojstva v Dragomlju. Plemelj je bil e predasno v zvezi z Bedenkom. Pozneje je bil najoji sodelavec Vitkota Mejaa pri ustanavljanju bele garde na Gorenjskem. Prav tako je aktivno sodeloval pri razbitju krvavke ete leta 42. Ko je bela garda na Gorenjskem razpadla, je postal navidezno navduen lan OF. Bil pa je e vedno tesno povezan z Rosenerjem, generalom Brennerjem in ostalimi gestapovci. Hodil je vekrat na teden v Ljubljano, kjer se je sestajal s plavogardisti (kar pa ni priznal). Hotel je dobiti funkcijo v OF in je napram funkcionarjem govoril o potrebi organiziranja. Na drugi strani pa jim je otekoal delo s irjenjem neresninih vesti in s tem demoraliziral ljudi. Z orojem in municijo je podpiral partizanske dezerterje v Kamniki Bistrici. Ko so se dezerterji hoteli vrniti v edinice, jih je pregovoril, da so li, e da bodo ustanovili svojo plavogardistino eto. Z avtomobilom je iz Ljubljane prenaal plavogardistina poroila, navodila in literaturo. Povezan je bil s Hribarjem, Mejaem, Kvartiem, Polakom, Severjem, Lukmanom in Liparjem. Na podlagi gornje navedenih dokazov namernega dela proti OF, Partiji in s tem proti slovenskemu narodu je bil likvidiran. za OK VOS Bregar Hribar
Zbornik 2
Stran 276
UZD-SD

slka
OKRONA KOMISIJA VOS ZA KAMNIKO OKROJE
Poloaj, dne 13.11.1944
Zapisnik zaslievanja! Nakrat Franc, stanujo v Ihanu, rojen 18. marca 1915. Delal v Kamniku v Beretanu in to od 1.12.1942 do sedaj. Bil je osumljen od ljudi, da je sestavljal od nemke strani in da ima plae od gestapa 300: RM meseno. Ta stvar na noben nain ni hotel poznati. Nadaljnje smo imeli tone dokaze, spomladi leta 1942 bil poslan od oronikov s partizani, skupno z nekima drugima, katerih imena niso znana. Ti ljudje so toliko asa iskali, da so konno nali partizanski logor in ga takoj prijavili na oroniko postajo v Domalah. To stvar je brez pritiska priznal. Navedeni je bil zelo zakrknjen in ni hotel niesar priznati, zato smo ga na podlagi dokazov in na splono zahtevo ljudstva justificirali. Likvidacija je bila izvrena dne 12.11.1944. Smrt faizmu - svobodo narodu! Za OK VOS: Hribar
Zbornik 2
Stran 277
UZD-SD

slika OKRONA KOMISIJA VOS KAMNIK 48/44 Tovari Vinko! Po nalogu OK VOS Kamnik naj se takoj justificira sledee osebe: Bren Stanko, soboslikar, doma iz Cerkelj. Joe Dobnikar, po dom. Kobovsov, doma iz Zg. Brnikov. Vomberger Mirko, sin soboslikarja, doma iz Cerkelj. imar Franc, po dom. Lohnarjev iz Vace, kovaki pomonik. Skubic Vinko iz Zg.Brnika Dolinar Mirko, po dom. Pibrov, iz Poenka. Erzar Mirko iz Grada pri Cerkljah. Poloaj, dne 14.11.1944
Zbornik 2
Stran 278
UZD-SD

Prenoujejo veinoma pri Kern v Cerkljah. Poleg zgoraj navedenih takoj justificirajte tudi Jakopina Franca obinskega komisarja v Cerkljah. Vse omenjene osebe takoj aretirajte, drugae pa na mestu justificirajte. V sluaju aretacije jih temeljito zasliite in justificirajte. Vsa zaslianja nam takoj poljite. Po monosti napravite pri vseh teh tudi rikvizicijo njihovega osebnega imetja. Tone podatke o zgoraj navedenih dobite pri RP OS v Komendu pri tovariu Joetu. Pojdite takoj na delo. Smrt faizmu - svoboda narodu! Za OK VOS Kamnik Cveto l.r. Rudi l.r.
(To je primerek ljudskega sodia. Taki listi so bili opraviilo za likvidacijo nekaj tiso Slovencev.)
--------------------------------114 A393568 Poloaj, dne 1.7.1944 Obveevalni oddelek pri Okroni izpostavi Kamnik t. 258/44. Obveevalni oddelek pri oblastni izpostavi za Gorenjsko Oblastni komitet KPS za Gorenjsko. Dne 26.6.1944 je bil aretiran po OS v Mengu Snoj Anton, roj. 3.6.1907 v Nadgorici 34. Omenjeni je bil v partizanih, nakar je bil ez dva meseca uniformiran belogardist v kofji Loki in to kot desetar, potem ko je dezertiral iz NOV. V prilogi vam poiljamo zapisnik o zaslianju obtoenca, katerega je izvril OK KPS Kamnik v prisotnosti lana okronega obveevalnega oddelka v Kamniku. Snoj Anton je bil justificiran dne 28. t.m. Pri njem se je dobil zlat prstan, katerega bo poslal sekretar OK KPS na K KPS. Smrt faizmu - svoboda narodu! Naelnik: 1 priloga Z. ------------------------------------------------21 A393303 t. 53/44 Kako naj krajevni poverjeniki OS razpredejo obveevalno mreo po terenu I. Predpogoj uspenega dela v OS je, da krajevni poverjeniki takoj prestopijo v ilegalnost. Le pod takim pogojem bo mogoe razpresti masovno obveevalno mreo na sektorju krajevnega poverjenika OS. Pri tem pa ne smemo pozabiti na sledee: Krajevni poverjeniki morajo biti tisti, ki v svojem delovnem sektorju zdruujejo netete niti obveevalne mree, katero so
Zbornik 2
Stran 280
UZD-SD

sami razvili, nikakor pa ne smejo biti tisti, ki bodo sami osebno po terenu od hie do hie, od prijatelja do prijatelja iskali teh ali onih podatkov. Tako delo e dale ni organizatorino delo. In ker legalnega poverjenika veejo pri vzpostavljanju obveevalne mree tisoi razlogov, ki poleg vene kompromitiranosti tega in enakega dela kakor ilegalni poverjeniki niso nikdar v stanju dosei. Pri tem, ko poudarjajo neizbeno previdnost, je uspeh njihovega dela enak nuli. Zato hoemo in moramo na to vano mesto postavljati zgolj ilegalne krajevne poverjenike. Prva prednost ilegalnih krajevnih poverjenikov je ta, da bodo ves prosti delovni as posvetili izkljuno le organizaciji OS, poleg ostalih prednosti, ki jih vkljuuje njihovo ilegalno stanje. Torej le taki,krajevni poverjeniki bodo v stanju uspeno razpresti obveevalno mreo. Razpredli pa jo bodo na ta nain, da se boste: 1. povezali z vsemi naimi aktivisti - lani NO, kateri odgovarjajo za obveevalni sektor. 2. da na doloena mesta, urade, okupatorjeve postojanke, lokale, v tovarne, v pisarne, razne obrate, postavite ljudi, kateri imajo monost priti do vanih podatkov. 3. ne pozabite vkljuiti v svojo obveevalno mreo kuharice in slukinje po hiah beloplavo gardistinih organizatorjev ali njihovih simpatizerjev. Prav tako imajo natakarji in natakarice lepe monosti priti do koristnih podatkov. Poiite in poveite se takoj z njimi. 4. ker so vam ljudje v vaem kraju dobro poznani, tudi veste, koga se morate posluiti za zvezo z gestapom, policijo, andarmerijo ali vojatvom. Take zveze vzpostavite im preje in jih obdrite v najveji konspirativnosti. 5. skratka, vaa obveevalna mrea mora in bo postala masovna tedaj, kadar bo vsak posamezni aktivist OF istoasno tudi va obveevalec. Od vae lastne sposobnosti in samoiniciativnosti zavisi sedaj, kako boste tehnino izvedli in dosegli tako mreo in predvsem, kaken bo nain vae povezave z njimi. Vse zveze, ki ste jih v ta namen vzpostavili, morajo ostati strogo konspirativne. Prav tako bodite konspirativni napram samim nijim obveevalcem in naj bo va odnos do njih le strogo sluben in svojih slubenih stvari pred njimi v nobenem primeru ne odkrivajte. Dajte jim le konkretne naloge, na katere bodo oni mogli odgovoriti. II. Zahtevajte sledee podatke od vaih obveevalcev: 1. Okupator: Poleg posebnih obveevalcev, ki jih postavite v samih postojankah in njihovih pisarnah, vam morajo doloeni obveevalci poiljati natanne podatke iz okupatorjevih postojank, pri emer naj vselej navedejo tevilo, koliko je od teh Nemcev in ---------enih in drugih. Kakni so v vrenju slube: zagrizeni itd. ali vneto hodijo v patrole, zasede in kdaj ter koliko. Kaken je njihov odnos do prebivalstva in obratno. V kakni postojanki se nahajajo, v katerem nadstropju in tako dalje, ali so mono utrujeni. Koliko imajo avtomatinega ali tekega oroja, puk itd. Kvaliteta tega oroja. Ali imajo v vaem sektorju kakna skladia/municijo, ivila, opremo, oroje itd. Koliko imajo transportnih vozil in zakaj. 2. Belo-plava garda: Budno kontrolo je treba postaviti nad osumljenimi pristai in organizatorji bele garde, t.j.nad tistimi, katere je e narod sam obsodil tega izdajalske ga poetja.
Zbornik 2
Stran 281
UZD-SD

Sproti morate biti obveeni o vsakem novem pojavu javnega ali prikritega organiziranja bele garde. Na podlagi poroil in podatkov, ki jih prejmete od vaih obveevalcev, sestavljajte spisek vseh nezanesljivih ljudi na vaem sektorju in jih poiljajte dalje. Z njihovo pomojo odkrivajte mreo izdajalskih belogardistov, vse sumljive tujce, ki prihajajo v va kraj javljajte prvim varnostnim grupam, ki jih bodo aretirale in zasliale. V vaem kraju kroi propaganda bele garde. Nemudoma izsledite kraj od kje prihaja in agente, ki jo irijo in prenaajo. Izsledujte belogardistine kurirje, predvsem pa gnezda in centre organizatorjev bele garde. Isto velja tudi za vse narodne izdajalce. 3. Tovarne: Zbirajte mnoine podatke o tovarnah, ki se nahajajo v vaem kraju. Pri tem navedite tevilo delavcev, njihovo narodnost, ali prevladujejo moki ali enske, kaken je odnos delavcev do OF in NOV in kaken do okupatorja. Ali je med delavci e mono razirjeno ime marala Tita, Vrhovnega Komandanta NOV in POJ in kakne simpatije uiva med njimi. Kdo je v vodstvu tovarne, Slovenci, Nemci ali lani druge narodnosti, kaken je odnos delavcev do vodstva in obratno? Ali je vodstvo tovarne povezano v OF. Kako so delavci plaani in s e so s tem plailom zadovoljni? 4. Strokovni podatki: Zbirajte skice vseh pomembnih tovarn v kraju. Natanno opiite kvaliteto in kvantiteto produkcije in vrsto produkcije. Od kje prejme tovarna surovine. Kakna je produkcija na dan, na teden, na mesec, kam izvaajo produkte in kaknemu namenu sluijo. tevilo delavcev. Kako so delavci plaani. Koliko ur delajo dnevno. Ali se v tovarni e sabotira. Kakne sabotae bi se e dalo izvesti. Kje se nahajajo pisarne, kje magazini. Kdaj so magazini polni. Ali ima tovarna nono strao in koliko in kakna oboroitev. Kdo so noni straarji. 5. eleznike postaje: Sproti morate biti obveeni o stanju na eleznikih postajah. Vedeti morate (prav tako tudi poroati dalje), koliko je na postaji uslubenih tujcev (Nemcev itd.), kakna je njihova morala in vnema pri delu. Tono morate biti poueni o vseh transportih, ki se prevaajo po eleznici. Zaznati morate natanno vsebino teh transportov, od kod prihajajo in kam so namenjeni. Pri popisih transportov, bodisi da so to: oroje, surovine, ali vojatvo, je treba zbrati im natanneje podatke in navesti vse podrobnosti. Skuajte o prihodu transportov biti e vnaprej obveeni. Isto velja tudi za poroanje avtomobilskih transportov po cestah. 6. Svoji obveevalni dajte tudi nalog, da bo sproti zaznamovala ljudsko mnenje in sliala vse njegove govorice. Vano je, da ste poueni o raznih ljudskih sodbah o akcijah, ki jih napravijo nae edinice. Kakno stalie zavzemajo do mobilizacije, kakno je njihovo naelo oziroma stalie do OF in NOVJ in kaj poreko o naem Vrhovnem Komandantu maralu Titu, o naem NKOJ-u in AVNOJ-u na eni ter ubegli in razbiti emigrandski vladi v Kairu. Zasledujte tudi odnos ljudstva do okupatorja in obratno. e prav posebej pa pazite na mnenje in sodbo ljudstva, ki jo tolmai o krasnih zmagah Rdee armade na vzhodu. III. Poroanje: Navadite nae obveevalce, da vam bodo poiljali izrpna poroila. Naj z nujnimi poroili ne odlaajo, temve naj se v ta namen koristijo izredne in najhitreje zveze, kar velja tudi za vas napram RPOS-u, ostale podatke pa tudi poljite po prvi zvezi.
Zbornik 2
Stran 282
UZD-SD

Pri zbiranju podatkov upotevajte najvejo objektivnost in v sluaju, kadar o neem dvomite in niste bili sami pri opazovanem dogodku navzoi, to tudi vselej pripomnite. Za uspeno organizacijo obveevalne mree se v najveji meri drite prednjih navodil. Smrt faizmu - svobodo narodu! Niko I.r. -----------------------------------------------Obveevalni oddelek pri Okroni Izpostavi Kamnik Poloaj, 2.6.1944 t.162/44 Za OK VOS Kamnik:
POL
1. Razpoloenje prebivalstva v Zasavskem okraju se stalno izboljuje, kar je pripisovati mnoinim politiriim sestankom, ki jih vri KPS v okraju. Tudi v krajih Dolsko, Dot in Borievo, ki veljajo v tem okraju za najmanj dostopne naemu pokretu, se zavednost ljudi stalno izboljuje. Vendar pa vlada med organiziranimi ljudmi v tem okraju labo medsebojno zaupanje in je ljudi teko povezati. Krivda v tem je, da so veljali v tem ti kraji v Jugoslaviji za ekstremno klerikalne, tako da so e tudi sedaj dovzetni za belogardistino propagando, ki jo prenaajo najve tihotapci ez mejo in razni sorodniki, ki ivijo na ljubljanski strani in se nahajajo pri vabobrancih ter so vsled tega politino manj dovzetni, nezanesljivi in celo izdajalski. (Toma I) 2. Da bi okupator s vabobranci kaj izvedel od naih ljudi, je poslal za binkotne praznike vino v Domale. Gostilniarji so toili to rno vino, tisti as pa so hodili po gostilnah be-ga in prislukovali. Prili so s tem namenom iz Ljubljane. Gostilniarji so opazili vso to pijonao in zaprli gostilne ter je s tem bilo konec njihovih zaeljenih uspehov. (Ane II) 3. andarji iz Doba so popisali premoenje druinam, ki imajo koga v partizanih. Ljudje so vsled tega v skrbeh. (Ane II) 4. Prebivalstvo v domalskem okraju nestrpno priakuje invazijo, ker v tem vidijo skorajnji konec vojne. Proti Angleem zaradi zavlaevanja invazije v zadnjem asu jako slabo izraajo ter jih dolijo, da ti nala zavlaujejo vojno. Gleda se v splonem z zaupanjem le SR. (Ane II) 5. V Tuhinjskem okraju je prebivalstvo na precej visoki politini zrelosti. Skoraj 2/3 prebivalstva je organizirano v OF, so pa tudi e nekatere vasi, ki niso popolnoma ni organizirane in ni postavljenih nobenih odborov. Tudi do partije so precej dovzetni in je precej partijcev. Sicer pa podpirajo vsi ljudje NOV in POS, sploh OF materialno. V zadnjem asu so sicer nekoliko bolj preplaeni, ker Nemci in vabobranci stalno hajkajo ter plaijo narod. Preteeni teden se je skoraj vsaki dan pripeljejo v ta okraj nekaj avtomobilov vojatva, ki so hodili po hribih in vaseh in delali manje preiskave. Med njimi se nahajajo tudi strganci, ki delajo obiajne svinjarije ter tu in tam koga sklofutajo. Kljub temu je narod do sedaj e trden ter se bolj malo zmeni za teror in dela nemoteno naprej.
Zbornik 2
Stran 283
UZD-SD

Narod je posebno navduen za zmage naih edinic NOV in POJ, ki tako hrabro tolejo okupatorja in nae domae izdajalce. Navdueni so tudi nad zmagami naih zaveznikov v zraku ter z nestrpnostjo priakujejo ofenzive RA. (Drago in Nejko III) 6. Belogardisti so v Domalah ubili Joeta Kvedra iz Prevoj, ko se je iz postaje vraal domov in jih ni hotel poakati, ker se je bal, da ga bodo mobilizirali. Obstreljenega so vlekli za nogo po tleh in ga suvali s pukinimi kopiti. Ko je klical na pomo in tulil od bolein, so streljali v zrak, da se ne bi slialo. Ubili so ga 27.5.1944, ko so ga pripeljali domov, se ga ni dalo ve spoznati, ker je imel vso glavo stoleno in sta mu manjkala nos in eno uho. Pokradli so mu ves denar ter mu sezuli evlje. Domai so ga pokopali na pokopaliu v t. Vidu v Lukovci dne 31. 5. 1944. (Drago in Nejko III) 7. Dne 29.5.1944 zjutraj ob pol osmi uri je bila zahrbtno ustreljena s pitolo Hribar Johana, stara 22 let iz Zg. Tuhinja. Ob navedenem asu je la kakih 30 m stran od hie kosit za krave, ko so domai sliali strel, vendar ga niso vzeli resno in tudi niso li pogledat, kaj je bilo. ele, ko dekleta ni bilo pravoasno domov, so se zaeli zanimati za dekle ter so jo nali ob enajsti uri dopoldne mrtvo, 15 metrov stran od mesta, kjer je kosila. Po pohojeni travi se vidi, da sta nedale stran od nje stali dve osebi. Kdo jo je ustrelil in zakaj, se e ni dalo ugotoviti, kakor tudi za krivcem ni nobenega sledu. (Borut IV). 8. Razpoloenje naroda do OF v Tuhinjski dolini je v splonem dobro, zaele pa so se iriti razne govorice o pogajanjih med Nemci in Anglei, da Rusi ne bodo prestopili svoje zemlje in li ez Balkan ter bodo ostali nai partizani sami. Navdueni so ob poletih bombarderjev ez nao zemljo. V krajih kjer jih je v zadnjem asu nekaj dezertiralo iz nae vojske ter prilo vsled tega do izdaj in do represalij iz strani okupatorja in be-ga na prebivalstvo, je pa prebivalstvo bolj preplaeno. (Borut IV) 9. Da se ne bi pojavila e v Komendi be-ga postojanka, so partizani zagali v Komendi e olo, dom in graino. Belogardistini komandant v Cerkljah Nemec Kometarje dral v Zg. Brniku govor in je dejal, kaj vse poenjajo banditje v komendi in da bodo vse preselili. Ljudje celega Komendskega okraja prosijo, da e imamo le kaj moi, naj uniimo to prvo belogardistino postojanko v okraju, ki tako svinjari. Pravijo, da berejo naa poroila, posluajo radio o velikih uspehih nae NOV in bi tudi lahko teh par belogardistov uniili in prikrajali ljudem trpljenje. (Bla VI). Bega postojanka se je poveala na 80 mo. 10. Nemci meejo iz letal plakate,v katerih partizane pozivajo naj se prijavijo domobrancem. Ljudje se smejejo takim plakatom in pravijo, kdorje poten, se ne bo prijavil, kdor pa je baraba, pa se bo prijavil tudi brez plakatov. Belogardisti razirjajo v propagandne namene, da se k be-gu v Cerklje vsaki dan prijavljajo partizani. Belogardisti poiljajo svoje pripadnike k ljudem, katerih svojci se nahajajo v , in jih prigovarjajo, naj vplivajo na sinove in moe, da se javijo k vabobrancem, ker je sigurna zmaga vabobrancev. (Tinek VI). 11. Ko so nai razruili pred dnevi progo Kamnik - Ljubljana, so Nemci pobirali ljudi kar po cestah in po polju, da so pomagali popravljati progo. Ljudje so se smejali in so pravili, da ponoi partizani podirajo, podnevi pa mi popravljamo, eno in glavno pa je le, da se Nemci voziti ne morejo, eprav moramo mi delati. (Toma VI) Smrt faizmu - svobodo narodu! Pomonik naelnika:
Zbornik 2
Stran 284
UZD-SD

229 A393832 Pooblaenec OZNE za okroje Kamnik t. 438/44/L/K Poloaj, dne 12.12.1944
II. sekcija OZNE za oblast IX. Korpusa POL I. Okupator 2. Namen okupatorja ob priliki umikaje, da bo postavil ob glavnih cestah zasede in bone patrole, ki bodo ropale po okolikih vaseh, medtem se bo pa naa neovirano umikala. To se je e izkazalo ob zadnjem umiku Nemcev iz Ljubljane v smeri proti Celju. 3. V zadnjem tednu so Nemci pogali dve gospodarski poslopji ter obesili v vasi Rakitovec enega mokega. Obesili so ga na drog sredi vasi ter ga poasi muili, da je umrl. Iz Jesenic je bilo od gestapa poslanih v Moravko dolino 9 vohunov, in sicer 4 enske in 5 mokih. Prili so z namenom, da v tabih brigad pobijejo glavne funkcionarje, da sabotirajo v oroju, da odnesejo arhiv ter da na premikih zaznamujejo sled premika, zlasti na kriiih. Imajo posebne znake, ki smo jih navajali v zapisnikih posameznih aretirancev. V vojsko poiljajo mlaje, in to od 18. do 24. leta. Na teren poiljajo stareje moke do 50. leta. Ti imajo namen izvohuniti OF organizacijo ter nato skupno z arhivom pobegniti. Tudi iz Kamnika je poslano ve 10 vohunov. 4. Iz Mekinj so se Nemci umaknili iz dveh postojank, tako da sedaj v Mekinjah ni ve vojatva, Obveevalno slubo imajo postavljeno, v vsaki imajo postavljene zaupnike. V vsaki vasi je postavljenih ve zaupnikov, da morajo poroati. Dobijo pa te zaupnike na ta nain, da jih, e le zasumijo, da je organiziran v OF ali da je simpatizer OF, aretirajo, in jim potem na gestapu zabiajo, da morajo delati zanje. V sluaju, da jim ne bi poroali, jih postrelijo. To se je e zgodilo v nekaterih krajih na tajerskem. Ti zaupniki se potem vrinejo v OF organizacije ter zasledujejo posameznike v kraju, kaknega miljenja so. 5. Odnosi civilnega prebivalstva do okupatorja so slabi, prebivalstvo pa okupatorja po veini sovrai, le mala trohica izdajalcev je e vedno za. Dela pa ljudstvo za okupatorja radi terorja, ki ga izvaja nad civilisti in prebivalstvom. e napravi naa vojska kake velike akcije, je vsa navduena za OF, v nasprotnem sluaju pa morala hitro pade. To pa najve pri sredincih, doim pri naih dobrih aktivistih to ne igra posebne vloge. 6. V sluaju, da sprejme civilno prebivalstvo nae odloke v celoti, vpliva to na okupatorja zelo porazno. V nasprotnem sluaju obratno. II. Be - ga 7. V Tuhinjski dolini smo odkrili be-ga organizacijo. Osnovana je na obinski odbor, ki je imel namen organizirati manje odbore po vaseh; vake be-ga odbore. Ta odbor je obstajal e od februarja 1944. Vse lane tega odbora smo pravoasno aretirali ter poslali
Zbornik 2
Stran 285
UZD-SD

na varna mesta. Ostale manj aktivne lane imamo e na sledi ter jih bomo tudi v kratkem aretirali. 8. Namen be-ga je vzpostaviti svojo organizacijo tudi izven glavnih centrov kakor tudi po gorskih vaseh. Ko imajo dovolj mono organizacijo v posameznih krajih, imajo tam namen postaviti novo be-ga postojanko. 9. propagirajo, da Anglei drijo z be-ga ter, da je to, da nosijo partizansko obleko in oroje, sama propaganda. Pravijo tudi, da bodo skupno z Anglei uniili partizane. Temu veinoma nasedajo sredinci in pristopajo k be-ga. 10. Glavni center be-ga je v Domalah. Temu centru so podrejene vse be-ga postojanke, ki se nahajajo v Kamnikem okroju. Postojanke so v Domalah, Vodicah, Mengu, Dolskem, Lahoviah in Kamniku. Domalska postojanka je podrejena be-ga postojanki v Kranju. Iz be-ga postojanke je odlo 80 belogardistov v Litijo, kjer bodo straili progo Ljubljana - Zidani most. 11. Be-ga je s svojo organizacijo prodrla e dale med prebivalce. Tudi v gorskih vaseh se pojavljajo tu pa tam posamezni belogardisti. 12. V sluaju, da sprejme civilno prebivalstvo nae odloke v celoti z navduenjem, je to za be-go zelo porazno. V nasprotnem sluaju pa obratno. III. Mo - ga Do sedaj se mo-ga pri nas e ni pojavila. Prilo je samo enkrat v Domale kakih 20 Mihajlovievih etnikov, ki so se pa takoj vrnili v Ljubljano, od koder so prili. Poroali smo, da je bilo v Zasavju 600 Mihajlovevcev oziroma etnikov, kar pa je bila pomota. Prejeli smo naknadno poroilo, da so bili be-ga. IV. Sredina 19. sredine je najve v glavnih centrih okupatorja in to je veinoma bolje situirano prebivalstvo. Prav tako tudi bogateji kmetje kakor tudi mali kmetje in delavci v krajih, kamor naa organizacija ni e prodrla. V take kraje bi organizacija OF lahko prodrla, vzrok da ni, je pa malomarnost politinih delavcev.
V. Dezerterstvo iz sovranih vrst

20. Dezerterstva iz be-ga se ne pojavljajo. 22. V zadnjem asu se dezerterji od okupatorjevih vrst veinoma javljajo k be-ga, ne pa v partizane. V partizane od okupatorja VI. Naa dezerterstva 23. V zadnjem asu precej dezertirajo iz NOV k be-ga. 25. V manjem tevilu dezertirajo tudi k okupatorju, ki jih poilja na delo v vojne tovarne in to veinoma na Koroko ali pa k 26. Doma se skrivajo nekateri, ki se skrivajo pred mobilizacijo, ali pa taki, ki so dezertirali iz nemke vojske pa se e niso odloili, na katero stran bi li. Ni pa dosti takih skrivaev. 27. Pojavljajo se tudi dezerterstva v zaito okupatorja
Zbornik 2
Stran 286
UZD-SD

VII. Skrivatvo 29. Skrivatvo se je pojavilo v okolici Kamnike Bistrice, v ipku, v okolici Zlatega polja ter v okolici Murovce. V Murovci so se pojavili samo enkrat, pozneje pa ni bilo o njih ni ve sliati. Skrivai v okolici Zlatega polja se kretajo v civilu ter pri njih ni opaziti oroja. V ipku se skrivajo tirje, od katerih sta dva oboroena z brzostrelkami, dva pa s pitolami in bombami. V Kamniki Bistrici so e trije, ki so oboroeni, ni pa nam znano, kako. Vsi skrivai imajo neka navodila po katerih se ravnajo, nismo pa e mogli ugotoviti, kakna. 30. Kar je delavnega ljudstva (proletariat), stremi najbolj za Sovjetsko Zvezo in e komaj priakuje, da pride do nas. Kar je pa bolje situiranih, pa imajo ve zaupanja v Anglijo. 31. Kar je naih dobrih aktivistov, sprejemajo vse nae od~loke, ukrepe in akcije z velikim navduenjem, ostali tega pa ne. V. Kamniki okraj Iz Kamnika se selijo druine nemkih vodilnih oseb in uradnikov. Povsem je razvidno, da se pripravljajo na odhod, ker se bojijo, da ne bo prepozno. Dne 8.9.1944 so Nemci delili vsem mokim iz Kamnika, ki so sposobni za vojsko, neke vrste pozivnice, ki so jih morali podpisati in se drugi dan javiti na sejmiu. Take pozivnice so dobili tudi vsi pribeniki, ki se skrivajo v Kamniku. Med ljudmi se govori, da jih bodo poslali k vojakom ali pa na delo v Nemijo. V tem okraju se skriva Pearjev iz Bea pri Tuhinju. Bil je najprej pri strgancih, potem pri oronikih v Stranjah, nato poslan k vojakom. Od tam je dezertiral, sedaj pa se skriva v tem okraju. Izrazil se je, da bo el v partizane, pa se do sedaj e ni javil. (Uro V)
VI. Komendski okraj Nimamo poroil. VII. Mengeki okraj V Vodice je prilo k belogardistom v zadnjem asu ve prostovoljcev, ki so veinoma dezertirali iz NOV, ali skrivai, nekaj pa je bilo tudi prisilno mobiliziranih. Med njimi so sledei: Kuar Joe, roj; 27.3.1911 v Vescah pri Vodicah t. 3., samski, brez premoenja. Ob prisilni mobilizaciji NOV se je skril, potem pobegnil na Koroko, dne 29.8.1944 se je vrnil in prijavil prostovoljno k be-ga, sedaj pa se nahaja v postojanki be-ga v Vodicah. Jenko Maks, roj; 5. 10. 1909, Selo pri Vodicah t. 39, kljuavniarski pomonik, poroen. Pobegnil je pred nao mobilizacijo, bil je v slubi v Kranju. Ko se je ustanovila bega postojanka v Vodicah, je delo pustil in el kot prostovoljec k be-ga v Vodice, kjer se e nahaja.
Zbornik 2
Stran 287
UZD-SD

Gosar Klemen, roj; 10.12.1927 v Bukovici t. 19 pri Vodicah, sin posestnice. Dne 30.8.1944 je bil od be-ga mobiliziran, nakar so ga izpustili, drugi dan pa ponovno mobilizirali, sedaj se nahaja v be-ga postojanki v Vodicah. Jagodic Feliks, roj; 24.4.1916 v Vodicah t. 37, pek, samski. Javil se je prostovoljno k be-ga, nahaja se v postojanki v Vodicah. Erce Vinko, roj; 12.7.1908 v Vodicah t. 108, zidarski pomonik, poroen (ima 9 otrok). Bil je v Kamniku v slubi kot zidar, bil je e preje zaupnik oronikov, sedaj je bil od be-ga mobiliziran, nahaja se v postojanki v Vodicah. Gubanc Franc, roj; 11.4.1902 v Vodicah t. 40, velik posestnik, poroen. Bil je nasilno mobiliziran od be-ga, nahaja se v postojanki v Vodicah, samo ponoi, ez dan dela doma. Podgorek Ignac, roj; 3.8.1901 v Vodicah t. 6. Nahajal se je na Korokem, ko se je priela ustanavljati be-ga v Vodicah, je priel in se tam javil. Izjavil je, da se prej ni upal priti domov, ko ni imel oroja, sedaj pa se bomo udarili. Savinc Joe, roj; 15.3.1904 v Vodicah t. 5, srednji posestnik, poroen ter ima dva otroka. Iz strahu pred mobilizacijo se je skrival na Korokem. Ob ustanovitvi be-ga v Vodicah je priel tja, kjer dela kot organizator. Dne 31.8.1944 se je odpeljal na Koroko, da bo od tam pripeljal v be-ga postojanko e par skrivaev. orn Franc, roj; 25.2.1910 v Polju pri Vodicah t. 7. Ob ustanovitvi be-ga je takoj pristopil prostovoljno k be-ga, kjer se e nahaja, in je priel iz Korokega (kjer se je skrival pred mobilizacijo). (Z 720802, pov. 72, Ane, najzanesljiveje) Ciperle tefan, roj; 25.12.1906 v Vodicah t. 97, evljar, samski. Bil je 27.3.1944 mobiliziran, bil na terenu tri mesece kot pomonik naelnika OS, nato je el v VDV na Primorsko. Ko se je VDV vrnila, je el domov, potem pa se je prijavil k be-ga v Vodicah. Njegov brat Lovro se izgovarja, da je moral tako narediti, da ne bi selili Nemci oeta in brata, ter da je videl na primorskem grob svojega brata, ki je tam v partizanih padel, ter da ga je to tako prevzelo, da se je prijavil k be-ga. Bil je partijec. (Dori, Ane VII, pov. 72, resnino) Je Franc, roj; 1.1.1916 v Selu pri Vodicah t. 140. Bil je en mesec nekje zabit, po ustanovitvi be-ga se je prijavil prostovoljno, sedaj je v postojanki v Vodicah za kuharja, je dezerter iz nemke vojske. (Ane VII, Dori, pov. 72, resnino) Jeraj Peter, roj; 6.7.1911 v Vodicah t. 107, je dezertiral iz NOV, ko se je ustanovila bega, se je takoj prijavil, nahaja se v postojanki v Vodicah. (Ane VII, Z 720802, pov. 72, resnino) JerajAlojz, roj; 26.10.1909 v Vodicah t. 144, sedlarski mojster in hini posestnik. Iz strahu pred mobilizacijo NOVje pobegnil na Koroko, ob ustanovitvi be-ga se je vrnil in prijavil k be-ga, nahaja se v postojanki v Vodicah. (Ane VII, pov. 72, resnino) Kuhar Stanko, roj; 9.5.1914 v Vodicah t.30, delavec in organist. Dne 5. 9. bil mobiliziran od be-ga, nahaja se v postojanki v Vodicah. ebulj Anton, roj; 5.1.1910 v Vescah pri Vodicah t. 13, posestnik in zidar. Pred mobilizacijo se je skrival na Korokem, ob ustanovitvi be-ga v Vodicas se je vrnil, nahaja se v postojanki v Vodicah, je zelo navduen. (VII Ane, Z 720802, pov. 72, resnino). irovnik Joa, roj; 1.1897 v Vodicah t. 113, obinski uradnik. Pred NOV se je skrival na Korokem, ob ustanovitvi be-ga v Vodicah se je vrnil in prijavil, v postojanki v Vodicah je prevzel slubo kot vodja pisarne. (VII Ane, Z 720802, pov. 72, zanesljivo) Smrt faizmu - svobodo narodu!
Zbornik 2
Stran 288
UZD-SD

Pooblaenec OZNE za A393753 okroje Kamnik
Odsek za oblast IX. Korpusa OZNA za Slovenijo II. sekcija Domobranski voditelji: Domale: V kolodvorski restavraciji in gostilni Keber. Najbolj znane osebe v teh dveh postojankah (oziroma v obmoju teh dveh postojank) so: Ani Mihael, p.d. Lisjak, roj. 25.3.1905 v Biah 21, stanuje v Biah 20. Je zagrizen nasprotnik OF, pri akcijah je redno udeleen. Nahaja se v eni postojanki od zgoraj omenjenih. Bernot Anton, roj. 1901 v Ihanu t. 47. Je dezerter iz NOV, sedaj je v postojanki. Ljudem grozi s poboji in poigi. Cerar Peter, p.d. ebulj, roj. 29.4.1904, poroen, Stob, Ljubljanska cesta 20, Domale, je komandant postojanke v Domalah. Gregorin Franc, (partizanko ime Jot) roj. 12.10.1916, kovaki pomonik, dezertiral iz NOV. Sedaj se nahaja v postojanki v Domalah. Ljudje ga imajo za najbolj aktivnega. Klemeni Ivan, roj. 1.1914, stanuje Dol t. 5, kmeki sin, samski. Sedaj je v postojanki v Domalah, najbolj surov in aktiven. Lenari Peter, p.d. Cilin Peter, roj. 27.6.1918, Podgorica t. 52 dezertiral iz NOV, bil v Nemiji, sedaj v be-ga postojanki v Domalah, skrajno nasilen proti ljudstvu. Loar Ivan, roj. 10.5.1901 na Mali Loki t. 3, dezertiral iz NOV, sedaj je v be-ga postojanki v Domalah. Je zastopnik komandanta postojanke. imenc Anton, p.d. Potokar, roj. 1. 1896 v Podgori (Zasavski okraj), je glavni organizator be-ga, sedaj hodi okoli (vozi se z vlakom), skriva se pa tudi v postojanki v Domalah, ni pa aktiven domobranec. Kamnik: v vili Megler: Ing. Birk, star priblino 45 let, stanujo v Kamniku, je organizator be-ga in nemki pijon. ZarnikJoe, p.d. Joev, roj. 6.10.1906 iz Suhadol (VI. okraj), skriva se pred mobilizacijo NOV v tovarni Titan, kjer organizira be-ga. Koir Joe, roj. 27.2.1912, Podjele t. 4, glavni organizator, nahaja se v postojanki bega. agarToma, roj. 17.12.1917, Brezje t. 2, skupaj s Koirjem, je prvi organizator bega, nahaja se v postojanki. Lahove: postojanka v upniu: Najbolj znani belogardisti; Kosirnik Ivan, p.d. Zajc, lesni trgovec, Lahove t. 26, roj. 27.12.1915, organiziral za postojanko v Lahovah prostovoljce, sam se pa nahaja v postojanki v Cerkljah. Vomberger Franc, p.d. Jernej, star 45 let, evljar in manji posestnik, poroen, je doma organizator be-ga.
Zbornik 2
Stran 289
UZD-SD

Plevelj Lovrenc, p.d. Plevelj iz Zaloga, zelo surov, nahaja se v postojanki v Lahovah. Vodice: v Mizarski delavnici v sredini Vodic Najbolj znani belogardisti v postojanki, oziroma v obmoju postojanke so: Jeraj Janez, p.d. Grabec, roj. 1. 1893, Vodice t. 18, mali posestnik in evljar, poroen v postojanki, star klerikalec, organizator be-ga, nahaja se v postojanki. ebulj Anton, roj. 5.1.1910 v vasi Vae pri Vodicah t. 13, posestnik in zidar, sedaj se nahaja v postojanki v Vodicah. Jenko Maks, roj. 5.10.1909, selo pri Vodicah t. 39, poroen, kljuavniarski pomonik. Umaknil se je pred mobilizacijo NOV na Koroko, sedaj pa je v postojanki v Vodicah. Kuar Joe, roj. 27.3.1911, v Vasci pri Vodicah t. 3, samski, pred mobilizacijo NOV se je umaknil na Koroko, sedaj pa se nahaja v postojanki v Vodicah. Podgorek Ignac, roj. 3.8.1901, Vodice t. 6, skrival se je na Korokem, sedaj pa je organizator be-ga v postojanki Vodice. Savinc Joe, roj. 15.8.1904, Vodice t .5, skrival se je pred mobilizacijo na Korokem, takoj ob ustanovitvi postojarike v Vodicah se je vrnil, sedaj pa se nahaja v postojanki Vodice kot organizator be-ga. Freitag, ef opekarne v rnuah, je organizator be-ga, a ni v postojanki. Podatkov o druinskih lanih najbolj poznanih belogardistov v postojankah (in v obmoju postojank) domobrancev nimamo, zato pa smo poslali pri seznamu postojank samo imena oseb, ki so najbolj znana. Ko bomo pa zbrali tudi podatke o druinskih lanih, bomo ta seznam ponovno poslali. Smrt faizmu - svobodo narodu! Naelnik: Stane Bregar l.r.
Zbornik 2
Stran 290
UZD-SD
KAMNIK - TEDNI MNOINIH POBOJEV

Teh skupin ujetnikov pa za razliko od ujetih nemkih vojakov v Kamniku takrat skorajda ni bilo videti. e je bilo le mogoe, so bile te prikrite oem javnosti. Zakaj? Danes je seveda odgovor na dlani. Tem ljudem oitno e od vsega zaetka ni bil namenjen status vojnih ujetnikov - bili so doloeni za likvidacijo. Takrat, torej po koncu vojne, se je v okolici Kamnika priela strahotna morija, kakrne nai kraji v svoji zgodovini ne pomnijo. Po spominih so ti grozljivi dogodki potekali takole: e 10. maja je bilo priblino 200 m jugovzhodno od sedanje spodnje postaje inice na Veliko planino postreljenih 2 kamiona ranjenih ustaev. 11. maja so na Cuzakovem travniku ob takratnem bajerju (danes na kraju juno, blizu cistern, ki stojijo ob Titanu oziroma severno od tovarne Svit) pobili okoli petsto ljudi. Veinoma so bili Hrvatje pa tudi pravoslavni Srbi. Med njimi je bilo veliko ensk. Med streljanjem rtev na Cuzakovem travniku je prilo tudi do nesree. Da ne bi z vzhodne strani prili do mesta likvidacij nepoklicani ljudje, je vodstvo poslalo v to smer vojako strao. Ti straarji pa o nameravanem streljanju rtev niso bili seznanjeni. Ko so zasliali strele s svoje zahodne strani (s Cuzakovega travnika), so, misle, da so napadeni, zaeli v to smer streljati tudi sami. Pri tem naj bi po pripovedi oividcev zadeli tiri vojake, ki so prisostvovali streljanju etnikov in ustaev. V tem asu je XV. divizija zajela vejo skupino, predvsem Hrvatov. Ti so prili s tajerske preko rnivca. Vse so zaprli v barake ob spodnji elezniki postaji v Kamniku. Pri martnem je bilo zajetih ve hrvakih domobrancev, med njimi so bili tudi civilisti in tudi slovensko govorei ljudje - bojda s Koevskega, saj je nekdo izmed njih pred streljanjem zavpil po slovensko: Najprej nas sodite, nato morda ele streljajte! Vse te (bilo jih je priblino 250300) so v nedeljo 13. maja postrelili v Jevniku pri Sidolu. Domaini so jih morali
Zbornik 2
Stran 291
UZD-SD

znositi na kupe. Obloili so jih z butarami, polili z beninom in zagali. Te, napol segane, razpadajoe rtve so nato samo obsuli s prstjo. Za to delo so uporabili nemke ujetnike pa tudi prisilno mobilizirane okolicane (nekateri od teh so e ivi). Iz barak ob postaji, kamor so dovaali vedno nove begunce, med njimi tudi Slovence, so v naslednjih treh dneh, vedno zgodaj zjutraj, vodili pe skozi Kamnik proti Kamniki Bistrici zastraene kolone zajetih Hrvatov z enami, starci in otroki. Na Kopiih so jih nato vse postrelili. V bivih nemkih barakah ob postaji se je preostalih, e mono sestradanih zapornikov, zael polaati velik obup. Upravieno so slutili, kaj jih aka. Straarji so jih komaj e obvladovali in nekje med 18. in 20. majem so zaporniki na zahodni strani taboria zaeli lesti preko ine ograje. Poskuali so ubeati preko eleznike proge in naprej v podgorske gozdove. Seveda so straarji streljali nanje. Mnogo jih je konalo e na sami ini ograji, nekaj e naprej na begu, dvema pa naj bi bilo uspelo uiti. estim rtvam tega pobega pripisujejo grob severozahodno od domaije pri Medvedu v Podgorju. Zahodno od podgorske cerkve so tam e trije skupinski grobovi. V teh naj bi bili pokopani ustaki oficirji iz taboria ob postaji. Te so v tistih majskih in junijskih dneh oziroma predvsem noeh pobijali v podgorskih gmajnah. Na vseh teh tirih grobiih pri Sidolu, v nekdanji drevesnici na Kopicih, v Kuharjevem bortu, Svecevi jeli, v Smovcu in na Cuzakovem travniku. Streljanja ujetnikov iz taboria ob elezniki postaji so se nadaljevala nekako do konca maja. S kamioni so jih vozili v Kamniko Bistrico. Postrelili so jih v glavnem na Kopicih in tam tudi pokopali. Za vse tam pokopane rtve naj bi predhodno kopali mnoine grobove nemki ujetniki. Po nekih pripovedih pa so si morale rtve izkopavati grobove same, le za zasutje zadnje skupine so bili tja poleg vojakov JA prisilno privedeni tudi nekateri okoliki domaini. V dolini Kamnike Bistrice je za sedaj ugotovljenih 7 skupinskih grobi. Od teh so tiri (eni trdijo,da jih je pet) zelo velika na Kopicih, kjer naj bi bilo ve tiso rtev. Eno grobie je blizu Kraljevega hriba in dve severno, blizu glavne ceste pod imnovim plazom (tam naj bi bilo pokopanih tudi okrog 30 domobrancev). Poleg teh vejih grobi naj bi bilo med grobii ob samem zahodnem robu ceste pred nekdanjo drevesnico na Kopicih in spodaj na bregu jugozahodneje leeim najvejim, okrog 25 m dolgim grobiem, e tiri, pet manjih grobi. Omenjeno najveje, domnevno asovno zadnje nastalo grobie na Kopicih, je zasipalo takrat kar nekaj kamionov na to delo prisilno privedenih ljudi. Vsem je bila zaukazana stroga molenost o tem.
Zbornik 2
Stran 292
UZD-SD

Ne gre prezreti sporoil, da so bili v majskih in junijskih dneh tega leta od Podgorja pa vse tja do ej na prenekateri kmetiji nastanjeni borci e ene brigade JA. Po pripovedih naj bi to bila rnogorska proletarska brigada. Na kmetiji pri Anku so imeli tab in sojenja. Tudi borci te brigade so takrat opravili vrsto usmrtitev. rtve so izbirali med t.i. nezanesljivimi iz lastnih vrst, dalje med zajetimi etniki, ustai, beeimi civilisti; poiljali pa naj bi jim bili rtve tudi iz zapornikih barak. Tisti as se je v podgorskih gmajnah skoraj sleherno jutro odkrilo kakih 10 do 15 trupel, rtev pobojev v pretekli noi. Podobni podatki so tudi iz ej. Te rtve je bilo seveda potrebno pokopavati, kar je seveda zadelo blinje kmete. Tako so takrat tam nastala grobia na urbijevi domaiji (v Podgorju) in na komendsko - moanskem obmoju v Kuharjevem bortu, Svecevi jeli, mavcu ... V teh grobiih je skupno okoli 500 rtev. Nekaj pa jih je e, pravijo, v javnosti neodkritih. Eno takih je priblino 100 metrov od muzeja na Zapricah na zahodni strani ob sedanji drevesnici. Tu so streljali in zakopavali zapornike v letu 1946. tevilo ubitih ni znano. Ti mnoini poboji so trajali nekako do konca maja ali srede junija. Vedo pa povedati, da so se usmrtitve dogajale e tudi kasneje, vendar v manjem obsegu (vse leto 1946). Glavna znailnost vseh natetih usmrtitev je prav gotovo ta, da so bile, vsaj velika veina, izvrene e v formalnem miru, torej ne v vojnem stanju. Storjene so bile brez pravih sojenj. Med morebitnimi vojnimi zloinci je bila pomorjena mnoica nedolnih ljudi, tudi ena in otrok. Vsi ti so beali, ker so se bali komunizma oziroma niso eleli iveti v njem. Kdo konkretno so izvajalci prej omenjenih pobojev? Vse pripovedi kaejo na to, da predvsem borci slovenske 15. brigade XV. divizije JA in borci rnogorske proletarske brigade. Marsikje pa je bila prisotna pomo domainov, npr. pri Sidolu in na Kopicih ... Vsi ti nateti so prav gotovo morali za svoje poetje dobiti ukaze. Druga pomembna znailnost teh pobojev pa je tajnost, v kateri je takratna oblast opravljala to zloinsko delo. Sprio mnoinih usmrtitev teh dejanj pred ljudmi seveda ni bilo mogoe povsem prikriti. Veina prebivalstva je bila ob teh pomorih okirana in prestraena. Ker je lovek takrat lahko hitro izgubil ivljenje in je pri oblasti veljalo naelo, kdor ni z nami, je proti nam, so se ljudje, e posebej glede teh rei, zavili v molk. Ta je trajal ne samo nekaj naslednjih, zelo represivnih let, temve
Zbornik 2
Stran 293
UZD-SD

slika text Mestni NOO Kamnik, 23.10.1945 Kamnik
Kratek pregled dela odseka za notranje zadeve pri MNOO Kamnik za as od 3.10 23.10.1945 Na podroju MNOO Kamnik stanuje 3303 prebivalcev. Poleg prijav in odjav izdajamo razna uradna potrdila, izpolnjujemo Vpraalne pole za ljudsko kartoteko itd. Mestno poveljstvo NM je izvrilo od 3.10. do danes 1 aretacijo, dve preiskavi in patrole: Dnevne Kamnik - Tuhinjska dolina, none: vsako no obhodita dva lana zaradi varnosti industrijskih podjetij tovarno Titan, tovarno Remec in bolnico Kamnik. Trije lani so doloeni za spremstvo vlaka na progi Kamnik - Ljubljana, kateri vrijo strogo kontrolo nad sumljivimi tipi in raznimi pektulanti rno - botzijanci. Dva lana sta doloena za nadzorstvo cestnega prometa. Ker se kljub 4 mesenim opominom ljudstvo ni zmenilo za navodila, sta prometnika zaela zapisovati osebe, katere bodo po zakonu kaznovane. Dva lana straita vojne ujetnike v Kamniki Bistrici, en lan pa na Kriu p.Kamniku. Prostovoljna gasilska eta v Kamniku vri redne tedenske vaje. Smrt faizmu - svobodo narodu!
Zbornik 2
Stran 294
UZD-SD

e tudi desetletja kasneje, celo obdobje komunistinega enoumja, vse do leta 1990. Obinska komisija za raziskavo mnoinih pobojev je v preteklih letih sicer odkrila o tej moriji marsikaj. Kot vem, pa ji ni uspelo najti niti enega pisnega dokumenta ali seznama teh rtev. Zelo malo verjetno je, da bi o tako obsenih akcijah ne obstajala nikakrna dokumentacija. Preostaja torej samo zelo verjetna domneva, da je krivcem teh pobojev uspelo to dokumentacijo dobro skriti v bojazni, da ne bi uli zasluni kazni ali pa vsaj moralni obsodbi. Preeren Janez
USODI DVEH UPANOV

V prvih povojnih mesecih smo imeli v Sloveniji, tako kot po vsej Jugoslaviji, zaasno, preteno od komunistov obvladovano, samooklicano oblast. Glede na pravila o demokraciji pa tudi po sprejeti ustanovni listini OZN smo bili dolni imprej speljati demokratine volitve najprej na lokalni in nato e na dravni ravni. Komunistina partija Slovenije sije prizadevala storiti vse, da bi se blinje avgustovske lokalne volitve iztekle zanjo imbolj ugodno, zmagovito. Tudi zato je nova oblast takoj po vojni zaela oz. nadaljevala z onemogoanjem vseh monih politinih nasprotnikov. Med vojno se je to dogajalo preteno s fizinimi likvidacijami. Te so se nadaljevale tudi po vojni, vendar veinoma, vsaj formalno, sodno podprte. e ve pa je bilo onemogoenih monih politinih nasprotnikov z druganimi kaznimi, kot npr. z zapornimi, odvzemom dravljanskih in s tem tudi volilnih pravic, odvzemom premoenja, javnimi diskvalifikacijami ipd. Takratna tovrstna .sojenja so opravljali v veliki veini le tisti sodni organi, ki so bili novemu komunistinemu reimu naklonjeni. Iz tega asa sta e posebej zanimiva dva primera: tragediji dveh bivih kamnikih upanov. Anton Stergar, trgovec z meanim blagom na utni 45, je bil do svojega 60. leta oziroma do lokalnih volitev leta 1938 kamniki upan. Bil je iz vrst kranskih demokratov kot tudi njegov naslednik Nande Novak (upan do prihoda Nemcev aprila 1941).
Zbornik 2
Stran 295
UZD-SD

Med vojno je tudi Stergar gmotno podpiral partizane in se je zato znael na istem znanem spisku kamnikih podpornikov partizanov. Ta spisek naj bi bili, kot se je takrat na splono govorilo po Kamniku, Nemcem namerno izdali nekateri iz partizanskih vrst. Tako naj bi se bila uresniila zamisel samega vrha komunistine partije: znebiti se vseh potencialnih nasprotnikov nartovane povojne oblasti, diktature proletariata, znebiti se torej premonejih ljudi, intelektualcev, gmotno dobro stojeih
Karta xxx Grobie v Smovcu Iz ej gremo po cesti proti Vodicam, 550 metrov od kapelice v ejah zavijemo na levo na poljsko pot, po kateri gremo 550 metrov do grobia v gozdu, ki je oznaeno s kriem.
Zbornik 2
Stran 296
UZD-SD

meanov, skratka izkorievalcev delovnega ljudstva, kot so jih etiketirali komunisti. Seveda so leta 1943 Nemci zaprli v Begunje tudi Stergarja. Januarja 1944 naj bi bil tudi on, skupaj z ostalimi kamnikimi domoljubi, ustreljen kot talec. Z velikimi napori nekega njegovega nemkega sorodstva pa je bil pomiloen. Skupaj e z nekaterimi srenei (v glavnem so bile to enske) je bil nato izpuen.
Karta xxx Grobie v Sveevi jeli Cesta Moste-Brnik. Od kriia, kjer se cesta odcepi na desno proti novemu naselju v Komendi, gremo e 100 metrov in zavijemo na levo na poljsko pot. Po njej gremo priblino 950 metrov in pridemo do grobia v gozdu, ki je oznaeno s kriem.
Zbornik 2
Stran 297
UZD-SD

Vendar mu dolgo ivljenje ni bilo usojeno. V prvih dneh po vojni je g. Stergar obiskal takratne oblasti v Kamniku. Tam je dobronamerno kot nekdanji upan, torej kot poznavalec vodenja obinske uprave, ponudil svojo pomo. Kmalu zatem, 20. maja 1945, pa je bil Stergar, el naj bi bil na sprehod, ustreljen na alah, kot je zapisano v mrliki knjigi kamnike upnije. Star je bil dobrih 67 let. Tudi sam sem bil med mnoico na njegovem pogrebu 22.
Karta xxx Grobie v Kuharjevem bortu Iz Most gremo po cesti proti Brniku in 350 metrov od kriia v Mostah zavijemo v levo na poljsko pot. Po priblino 350 metrih pridemo do grobia, ki je oznaeno s kriem.
Zbornik 2
Stran 298
UZD-SD

maja. Med ljudmi se je takrat govorilo, da so njegovi usmrtitvi botrovali komunisti. Zanj naj bi bilo usodno, da je ponudil svoje sodelovanje na obini oziroma se je 1944. leta izmaknil entviki eksekuciji. Dejstvo je, da o tem umoru v javnosti nikoli ni bilo zaslediti kake uradne izjave ali poroila. Tudi o kakni sodni preiskavi ni bilo sporoil. Ob toliko usmrtitvah so bili takrat ljudje na obmoju Kamnika, razumljivo, dokaj prestraeni. Stergarjev odrasli sin Lado pa si je, po pripovedih, Karta xxx Grobie na Cuzakovem travniku - Bakovnik Na Bakovniku z Ljubljanske ceste zavijemo proti tovarni Svit (Trival) in grebo mimo tovarnikega vratarja do industrijskega kanala, kjer je grobie, oznaeno s kriem.
Zbornik 2
Stran 299
UZD-SD
le upal na glas obtoiti namernega uboja takratni vrh lokalne oblasti. Ni mi znano, da bi bil dobil na te obtobe kdaj kak formalni odgovor, kaj ele kakrno koli zadoenje. Drugi tak primer predstavlja usoda dotedanjega (do 9. maja 1945) kamnikega upana Hermana Rehbacha. eprav nemke krvi, je bil baron Rehbrach domain, brezhibno slovensko govorei Kamnian. Resda je kot medvojni upan sodeloval z okupatorjem, vendar pa je tudi res,
Karta xxx Geobie Jevnik pri vasi Sidol V martnem zavijemo proti Pajnovici in po 700 metrih pridemo do grobi ob cesti, ki je oznaeno s kriem.
Zbornik 2
Stran 300
UZD-SD

karta xxx Grobia v Kamniki Bistrici Grobie Macesnovec (1) je ob cesti Stahovica-Kamnika Bistrica priblino 900 metrov pred spodnjo postajo inice. Grobie je dobro vidna gomila, a ni oznaeno. Nad tem grobiem v imnovem plazu ob stari cesti je drugo grobie (2), ki tudi ni oznaeno. Ob cesti na Kraljev hrib, nasproti garae, je grobie (3), ki ni oznaeno. Grobii (4),(5) sta na Kopiih (v drevesnici). Grobie (4) je oznaeno s kriem. Nasproti grobi v drevesnici, ez glavno cesto, je grobie (6) ki ni oznaeno. Globlje v gozdu, v Dolskem placu, je grobie (7), ki ni oznaeno.
Zbornik 2
Stran 301
UZD-SD

Karta xxx Grobia v Podgorju (1) Cesta Kamnik - Kri. Zavijemo na desno in gremo proti cerkvi v Podgorju. Pod cerkvijo zavijemo na desno in pridemo do Medvedove kmetije. Po kratki poti skozi gozd (200 metrov) pridemo do grobia, ki je oznaeno s kriem. (2) (3) (4) Vrnemo se na prejnjo pot in gremo mimo podgorske cerkve do vodovodnega rezervoarja. Pri njem je s kriem oznaeno grobie (2). Pod rezervoarjem gremo po gozdni poti navzgor in po desetih minutah predemo do razcepa poti, kjer zavijemo v desno navzdol in po 50 metrih pridemo do grobia, ki je oznaeno s kriem (3). Od tu se vrnemo do razcepa in gremo rahlo navzgor po stezi in po dveh minutah pridemo do grobia na vrhu hriba, ki je oznaeno s kriem (4).
Zbornik 2
Stran 302
UZD-SD
da je v tem asu na vsakem koraku, e je le mogel, pomagal naim, slovenskim obanom. S tem, da je zadral oziroma prikril vrsto naznanitev naih ljudi okupatorju ali jih pravoasno opozoril na nevarnost aretacije, je mnoge reil pred zaporom ali celo smrtjo. Gasilci so ob razpadu Nemije pravzaprav na njegovo pobudo odli iskat partizane. Te je tudi z ostalimi mnogimi Kamniani zelo lepo sprejel in v naslednjih dneh so partizanske'oblasti z njim sodelovale - celo zelo prijateljsko. Zaradi vsega tega so mnogi Kamniani takrat celo eleli, da bi Rehbach upanoval tudi naprej. Obrnilo pa se je isto drugae. Kakih tirinajst dni po koncu vojne ga je nova oblast e aretirala. Nekaj asa je bil zaprt v bivi sokolski baraki v parku pred smodninico. Kasneje je bil pripeljan v ljubljanske zapore. V Ljubljani je bil nato postavljen pred ljudsko sodie in zaradi sodelovanja z okupatorjem obsojen na smrt. To je mnoge Kamniane tako pretreslo, da so kar po treh linijah prieli zbirati podpise s pronjo oblastem, da ga oprostijo ali sodbo vsaj omilijo. Sodnike so te pronje le prepriale, da ne gre za vojnega zloinca, in so sodbo spremenili v 20-letni zapor. e pred tem pa je sodnik na obravnavi izrazil veliko zaudenje, ker se Rehbach niti z besedo ni skual postaviti v svoj bran. Seveda je bil Rehbachu odvzeto vse premoenje, to je zaprika graina s celim posestvom. Njegovi, ena Liza in druina, pa so se morali iz graine izseliti. K sebi jih je v eno sobo vzel ivinozdravnik dr. Ravtar (v malo graino nad kolodvorom v mestu). Rehbach je nato v zaporih v Ljubljani, Mariboru, kofji Loki in Novem mestu ob prisilnem delu pretrpel 9 let. Njegova ena se je zaposlila kot delavka v Keramiki na Grabnu, kjer se je po izpustitvi kot uradnik zaposlil tudi on. e pred prezgodnjo smrtjo ene, ki je bila sicer po rodu iz premone plemike dunajske druine Schneid, se je odselil na Dunaj, kjer je tudi umrl. Pokopan je v druinski grobnici v Gloggnitzu pod Semmeringom (okoli 70 km jugozahodno od Dunaja). Oba opisana upana sta bila v asu svojega upanovanja med ljudmi zelo priljubljena in za obino tudi uspena. Morda bi bil imel nekoliko stareji Stergar na takratnih svobodnih volitvah manj uspeha. isto drugae pa bi se lahko odrezal takrat 37-letni Rehbach. Ta ne samo, da ni imel krvavih rok in je ljudem veliko pomagal, pa pa je bil kljub gospodarsko tekim medvojnim razmeram v Kamniku tudi na tem podroju zelo uspeen upan. V Kamniku so pod njegovim mandatom zgradili prvo pravo, e danes delujoo kanalizacijo, asfaltirali do takrat e vse
Zbornik 2
Stran 303
UZD-SD

makadamske, mestne ulice, razirili ozek cestni prehod z delnim podrtjem Albrechtove hie (hie, ki se na severni strani dotika restavracije Kenda), dokonali gradnjo osnovne ole (sedaj O T. Brejca) in sedanji samski dom na Cankarjevi ulici, povsem obnovili staro kino dvorano (sedaj pokrita trnica) in skoraj v celoti obnovili takrat najvejo kamniko dvorano (250 sedeev z odrom) s kavarno in tujsko prometno pisarno, zgradbo, ki je stala pred nekdanjo Konino delikateso na Glavnem trgu. Ta stavba je bila do vojne katoliki Kamniki dom (predelan in obnovljen 1903), ki ga je kmalu po vojni nova komunistina lokalna oblast, kljub protestom domainov, podrla do tal. Argument za ruitev, vendar od komunistov nikdar javno izreen, je bil predvsem ta, da se zbrie spomin na klerikalce. Zbornik rtev 2. svetovne vojne Kamnik 1998
Zbornik 2
Stran 304
UZD-SD

Komisija za ugotavljanje zloinov okupatorjev in njih pomagaev za Slovenijo Predmet: Statistini podatki o rtvah
VSEM KRAJEVNIM, OKRAJNIM IN OKRONIM NARODNO OSVOBODILNIM ODBOROM IN ODBOROM OF

Zaradi bliajoe se mirovne konference moramo takoj sestaviti statistiko o rtvah po priloenih obrazcih. Vsak krajevni odbor vnese v vsako tiskovino tevilo vseh rtev za ves kraj svojega delokroga. Izpustiti ne sme nobene hie in nobenega loveka iz svojega kraja. Vsak krajevni odbor polje izpolnjene obrazce okrajnemu odboru, ki sestavi statistine podatke za svoj okraj na podlagi poslanih pol krajevnih odborov. Okrajni odbor je odgovoren za tonost in pravilnost podatkov vseh krajevnih odbor Okrajni odbori poljejo statistine podatke na vseh tirih obrazcih svojemu okroju, ki zopet sestavi na vseh tirih obrazcih statistiko na podlagi poslanih izpolnjenih pol od okrajnih odborov. Okroni odbori poljejo tiri izpolnjene statistine pole podpisani komisiji najkasneje do 5.8.1945. Smatrajte zadevo za zelo nujno, ne odlaajte z delom! Zbrani podatki morajo biti pri tukajnji komisiji nepreklicno do navedenega roka, to je do 5. 8. 1945. Statisfine tiskovine izpolnjujemo takole: V obrazec I.: Umori. vnesemo: 1. tevilo od bombardiranja umrlih ljudi, in sicer tevilo mo, tevilo ena. tevilo starcev (mo in ena nad 60 let) in tevilo otrok (do 14. leta starosti). Pri tem loimo rtve, ki so jih zakrivili Nemci v Jugoslaviji, ki so jih Nemci izven Jugoslavije, predvsem v taboriih itd., nadalje rtve Madarov itd., kakor je razvidno iz glave vsake tiskovine; 2. S streljanjem pomorjenih mo, ena, starcev in otrok tevilno v posamezne rubrike, odgovarjajoe zahtevam v glavi tiskovine; 3. Obeenih mo, ena, starcev in otrok, in sicer tevilno v posamezne rubrike. Enako postopamo v vseh ostalih tokah. Obrazec II: Telesne pokodbe Obrazec III: Omejitev osebne svobode Obrazec IV: Pokodba imovine-vse izpolnimo na isti nain. Vse tiri obrazce izpolnimo torej le tevilno (ni treba imen), in sicer krajevni odbor za svoje obmoje, okrajni odbor za vse krajevne odbore, okroni odbor za vse okrajne odbore, ki spadajo v njegov delokrog. Podpisana komisija bo zbrala nato statistine podatke za vso Slovenijo na podlagi statistik, ki jih prejme od okronih odborov. Da ne bomo po nepotrebnem unievali tiskovin, delajmo statistiko na navadnem papirju in konne tevilke vnesimo v poslane tiskane obrazce. Pri delu naj vsem krajevnim odborom pomagajo tovarii uitelji, uradniki in drugi. Za tonost in pravilnost podatkov naj skrbijo predvsem okroni in okrajni referenti za ugotavljanje zloinov ter krajevni nabiralci prijav zloinov! Smrt faizmu - svoboda narodu! Komisija za ugotavljanje zloinov okupatorjev in njih pomagaev za Slovenijo
Zbornik 2
Stran 305
UZD-SD

Okraj Domale POLA ARETIRANCA 1. Priimek in ime Tonig Joef Domae 2. Oe Tonig Joef 3. Rojen 16.3.1894 4. Poklic trgovski pom. 5. Samski - poroen ena 6. Sorodniki sestri Ilegalno mati Helena roj. Pavovec v Domalah A394486 Dne, 23. 6. 1945
Angela roj. Erklavec, 4 otroke Kristina por. Klamar je v Silijanu Tirolsko Filomena por. Vabnik v Kapfenbergu Zg. tajerska
7. Narodnost Nemec 8. Pristojen v Domale 9. Zadnje bivalie Domale, Stobovska cesta 8 10. Kraj aretacije in kdo ga je aretiral 18.5.1945 javil se sam, aretirala NM iz Domal in ga poslala v okrajne zapore Kamnik. Potem je bil pripeljan k nam. 11. Zakaj je bil aretiran 12. Prie obremenilni material Zgoraj omenjeni Tonig Joef je nemke narodnosti in nemki dravljan, bil je v nemki vojski in ob razpadu priel domov. Dva sina je imel pri DMB. Njegova druina je ob razpadu pobegnila na Koroko. Kakih drugih konkretnih dokazov nimamo o njem. Smrt faizmu svoboda narodu! Pooblaenec ----------------------------------t. Did, dne 4.8.1945
A394502
Zapisnik o zaslianju
Tonig Joef, zak. sin pok. Joeta in pok. Helene, roj. Pogovec, roj. 16. 3. 1894 v Domalah, Stobska cesta t. 8, pristojen Domale, stanujo isto tam. Nemke narodnosti, dokonal 4 razrede osnovne ole in tri razrede trgovske vajenike ole, trgov. pomonik, poseduje hio in 3 ha zemlje, nekaznovan, poroen z Angelo Klavc, oe 4 otrok, Anton in Joe DMB. Stanislav in Gabrijela pobegnila z eno v Nemijo. Aretiran 18.5.1945 v Domalah, od OZNE, zaradi osumljenja petokolonatva, bil nemki vojak. V letu 1941 pristopil hKB. In sem se pripravljal na prihod Nemcev v Jug. Sem prisostvoval sestanku KB. V asu nemke okupacije sem dobil slubo v Kamniku na finazamt kot nameenec (ker sem bi.l v Jug. tovarniki delavec) sem imel funkcijo blokfurerja in sem imel nalogo, da sem kontroliral v svojem bloku ljudi in o njih poroal orgsrupenfurerju na tedenskem sestanku (orgsrupenfurer je bil nek Nemec). Sem simpatiziral z Nemci in sem delal zanje propagando, vedno sem bil proti OF.
Zbornik 2
Stran 306
UZD-SD

Januarja 1944 sem odel v nemko vojsko in sem se nahajal do razpada Nemije, 17.5.1945 se vrnil v Domale, sem bil aretiran, ena in dva otroka so pobegnili v Nemijo, dva sina pa z DMB. Zaslianec Zaslievalec
Komentar k zapisniku zaslievanja: Omenjeni Tonig je bil popolnoma nemki, propagandno je hvalil nemko oblast in se druil z Nemci, je vedno blatil partizane. Pri njem sem dobil vtis, da je e vedno na sovranik. -------------------------------------------------------
PRETEKLOST, IDENTITETA, KULTURA

eje kazalo, da je na Slovenskem debata o preteklosti e davno konana. Bilo je videti, da so se uresniila priakovanja zagovornikov postparadigem - postideologov, postmodernistov, postkomunistov: iveli naj bi v asu po koncu ideologij, ko naj bi.preteklost postala nekaj presenega; s kolektivno preteklostjo naj bi se ukvarjali le e zgodovinarji, z osebno morda psihiatri. Tedaj sta poslanca Janez Jana in Lojze Peterle, dne 5.11.1997, vloila v dravni zbor v obravnavo predlog resolucije o protipravnem delovanju komunistinega totalitarnega reima in predlog zakona o odpravi posledic komunistinega totalitarnega reima. Njuna teza je: - komunizem je bil reim, ki je zaradi svoje utemeljenosti na krenju temeljnih lovekovih pravic vreden obsodbe; - ta obsodba je potrebna, da bi lahko prilo do preloma s preteklo miselnostjo in prakso, ki sta za demokratino kulturo povsem neprimerni; - da bo prehod iz totalitarizma v demokracijo res uspeen in da ga tisti, ki so omogoili kritev lovekovih pravic oziroma so jih tudi sami krili, ne bodo ovirali, je potrebno naelnodeklaratorno pravno in kadrovsko prekiniti kontinuiteto s komunistinim totalitarizmom. e zamrla debata o preteklosti je zopet oivela. In povsem jasno je bilo, ko smo v dravnem zboru posluali nastope pro et contra da gre za bistvene stvari. Ljudje so se zaeli izrekati: kakna je naa druba, kakno je stanje javne zavesti, kaj je bil komunizem, kaken je slovenski prehod iz totalitarizma v demokracijo, ali jo ostanki preteklega enoumja ogroajo in e jo, kaj bi bilo potrebno.storiti? Seveda se o koristnosti tega poetja mnogi niso strinjali. Iskanje
Zbornik 2
Stran 307
UZD-SD

dejstev in izrekanje, kaj nekaj je in kaj je nekaj bilo, ter na podlagi tega izpeljani sklepi, tudi politini in pravni, naj bi bilo, po mnenju nekaterih, ideoloko, e preiveto poetje, nevarno obstoju demokracije na Slovenskem. Tako je Boris Je zapisal: ... nekaj takega je bilo petintiridesetega, ko se je partija - milom in silom - spravila na due ljudi. Ideoloka prevzgoja pa praviloma ni kako intelektualno preprievanje in argumentiranje, ampak je predvsem odstranjevanje raznih Sokratov ... Sokrata so pahnili v smrt, ker ga niso mogli premagati z argumenti. Pri nas se tudi neka politina in celo svetovnonazorska opcija ne more prebiti z argumenti, zato si poskua pomagati z zakoni, ki bi doloili dravne bogove in njihovo nedotakljivost. To smo enkrat e doiveli, zato ni nobenega zagotovila, da se ne bo seveda v drugani obliki - ponovilo. In Slovenija se bo po nekaj letih demokracije in svobodnega duha spet vrnila v svoje normalno stanje. Skratka vampirski ugriz prejnjega reima v vrat demokracije, kot je dejal Darko trajn. Tako torej! Tudi nasprotnikom debate o preteklosti naj bi lo za vpraanje demokracije; vpraanje o naem odnosu do preteklosti in zahteva po njenem ovrednotenju sta nevarna obstoju demokracije, saj spominjata na prakso preteklega enoumja. Zato bi bilo morda bolje, da za debato o preteklosti v demokraciji ne bi bilo prostora. Tu se je potrebno resnino ustaviti. In se tudi resnino vpraati o nai preteklosti. Pa o argumentih in njihovi moi. Sicer bomo pot nadaljevali kot Odiseji, ki se po dolgih in tekih blodnjah prav niesar ne spominjajo, tudi tega ne, kdo pravzaprav so. Ko zaradi amnezije v resnici ne bomo ve znali loevati med demokracijo in totalitarizmom, med demokratino in nedemokratino prakso - in to se nam lahko kaj hitro zgodi - in ne med mojo argumentov in mojo glasilk, bomo pristali v brezumju. In tedaj morda res ne bo pomembno, ali je to totalitarno ali demokratino brezumje. Pomislimo, kako bi bilo, e se Odisej po svojem povratku na rodno Itako v resnici ne bi bil niesar spomnil. Kaj se je zgodilo, Odisej? bi ga vpraala Penelopa. Se ne spomnim. Za Penelopo bi to e nekako bil prepoznaven stari Odisej. eprav ji o letih blodenj ne bi imel kaj povedati, bi ga seveda e vseeno prepoznala. Vendar morda zanjo ne bi bil ve Odisej, kakren se je bil odpravil na pot. Drzna dejanja, ki jih je pozabil in o katerih ji ni mogel pripovedovati, dejanja, ki so bila logina posledica njegovega znaaja, bi bila izginila v pozabo. Penelopa bi bila morda kljub ljubezni podvomila: Odisejeva dejanja
Zbornik 2
Stran 308
UZD-SD

bi zanjo utegnila pomeniti dejanja, ki se nikoli niso zgodila. O njih pa niesar ne ve in tudi Odisej se ne more niesar spomniti. Odisej ni torej na svojem dolgoletnem beganju storil ni nenavadnega in junakega. Ali bi to sploh e bil stari pogumni, zviti in pametni Odisej? Kajti Penelopino vpraanje je v bistvu tole: Kdo pravzaprav si, Odisej? Osebna zgodba je tisto, kar loveka vzpostavlja kot tono doloeno osebo, enkratno in razlino od vseh drugih. lovek brez zgodbe je lovek brez identitete, Odisej brez spomina. Pa tudi e bi se na Odisej spominjal vseh podrobnosti, vendar bi Homer njegove zgodbe ne bil zabeleil in je tako ne bi bil raziril po svetu, mi Odiseja ne bi poznali. e zgodbe nekega loveka nihe ne pozna, ni njegova stvarna eksistenca seveda v niemer prizadeta. Vendar pa v tem primeru obstaja kot anonimni lovek. Javno razsenost dobi ele s tem, ko njegovo zgodbo poznajo tudi drugi. Zgodovinsko razsenost dobi le z ohranitvijo v spominu mnogih ljudi. Anonimni lovek je kakor lovek, ki bi se na sodiu zagovarjal brez pri. Verodostojnosti njegove zgodbe ne bi mogel nihe pritrditi in porota bo vanjo dvomila. Prav tako je tudi v zgodovini; neka osebna zgodba postane za ljudi nekaj realno obstojea ele takrat, ko se zgodi pred priami. Prisotnost drugih, ki vidijo, kar mi vidimo, in sliijo, kar mi sliimo, nam zagotavlja realnost sveta in nas samih, je zapisala Hannah Arendt. V junijski Zavezi smo lahko brali: Med ljudmi se iri glas - drava kot v toliko drugih primerih o tem ne ve niesar - da lei okoli Celja, v njegovi bliini in iri okolici, okoli trideset do tirideset tiso ljudi, ki so jih maja in junija 1945 tam mnoino pomorili in potem za silo zagrebli. e je to res - pravzaprav bi morali rei, ker je to res - potem smemo tudi rei, da je Celje oblegano mesto: da v jarkih okoli mesta lei vojska, ki sicer ni ne more, a je vendar e vedno vojska in v nekem posebnem pomenu e vendarle nevarna. Nihe je namre e ni pokopal, ampak so jo samo zagrebli, kar jo na skrivnostni nain dela e ivo. Kako pravilno je bilo to zapisano; o tam leeih pomorjenih ljudeh uradno komaj kaj vemo, upravieno pa lahko domnevamo, na kaken nain so bili pobiti in od koga, kdo so in priblino koliko jih je. In zaradi te njihove uradno nepriznane prisotnosti, zaradi tega, ker jih ni nihe pokopal, ampak leijo zagrebeni kot anonimni ljudje, kot nezgodovinske osebnosti, kot sence polpreteklega obdobja, zaradi vsega tega so ti nesreni ljudje na skrivnosten nain e vedno ivi. Postavljajo ogledalo nai uradni zgodovini
Zbornik 2
Stran 309
UZD-SD

takna kot je, lahko obstaja le zaradi njihovih zasutih ust. Karelski gozd - mnoien grob za 9111 zapornikov, sem poleti bral v Delu. V porumenelih arhivih so nali podatke o pobitih in o tem, kje so njihovi grobovi ... eksekutorji e vedno neznani... Nesreniki so bili zaporniki iz gulagov, ki so tam kopali kanal med Baltikom in Belim morjem. Sledijo podrobnosti. Berem: Zapornike so pred smrtjo slekli, ji zvezali roke in noge, nato pa so pripadniki NKVD vsakega posebej pobili s strelom v glavo. V mislih si lahko izriem grozljive prizore ... Tako je torej bilo. Ali priblino tako. Vsekakor pa so o tem zabeleeni podatki v arhivih. In nali so grobia, odkopali posmrtne ostanke. Vse je zabeleeno, morda so znana tudi imena pobitih. Sedaj zato vsi neizpodbitno vedo. Morda se je prej o tem samo po tihem in v strahu govorilo. Morda je za to stvar vedelo le malo navadnih ljudi, verjetno le svojci pobitih. Za veino, ki je ivela v prvi komunistini dravi, ti mrani dogodki verjetno sploh niso obstajali. Zanjo se ti dogodki sploh niso zgodili. O tem pa so sedaj poroali asopisi in elektronski mediji. Ljudje so brali in posluali. Tako torej. Tono vemo, kaj se je zgodilo v Rusiji v Karelskem gozdu. Ali natanneje: danes tono vemo, kaj se je tam zgodilo. Ne vemo e, kaj se je zgodilo v okolici Celja. Govori pa se, kaj se je tam dogajalo. Skoraj gotovo bomo o tem vedeli ve jutri. Kajti stvarna zgodovinska dejstva so neizbrisen in zgovoren dokaz. Homer nam pravi, da Odisej ni bil le hraber in pretkan lovek, temve tudi lanivec. e bi on le sam pripovedoval svojo zgodbo, bi lahko podvomili v njeno resninost. eprav se le sam vrne na rodno Itako, ni brez pri. Njegova zgodba je verodostojna. Pripoveduje nam jo namre ne le on, temve tudi bogovi. Njegova zgodba dobi s tem javno razsenost, dogajala se je ped priami. e skeptini bralec Odiseju pa ne more verjeti vsega, mu boanske prie izderejo poslednje korenine dvoma. Tudi celjski dogodki imajo svoje prie. V okolici Celja e danes ivijo prie tistih dogodkov. Sploh pa nam o tem zgovorno pripovedujejo tam odkrite zagrebene kosti.
Zbornik 2
Stran 310
UZD-SD

Mnoina grobia tudi v dolini sv. Janeza?
ZAMOLANIH E NATISOE POVOJNIH RTEV?

No Konjikem naj bi bilo pokopanih ve tiso rtev povojnih pobojev - Vladna komisija bo predlagala sproitev postopkov pitali - lani vladne komisije za popravo krivic Janez ernej, Ivan Punik, Anton emrl in Janez Luka (predsednik) so si v iki kartuziji in e na nekaterih krajih v dolini sv. Janeza v neposredni bliini pitalia veraj ogledali domnevna grobia po vojni ubitih ljudi. Nanje jih je opozoril 37-letni domain Stanko Novak, ki trdi, da je za zidovi ike kartuzije, v blinjih ribnikih, Portovcu, rovih nekdanjih rudnikov na Stranicah, Jerneju in e marsikje v okolici Konjic v skupnih grobiih e vedno zakopanih in s tem zamolanih na tisoe rtev povojnih pobojev. In da je nekaj okostij rtev e izkopal sam. Stanko Novak seje raziskovanja teh grobi lotil, potem ko mu je konjika obina najprej podelila, potem pa na zahtevo zavoda za varstvo naravne in kulturne dediine odvzela koncesijo za izvajanje gospodarske dejavnosti ribogojstva v nekdanjih ribnikih blizu kartuzije. Dolina sv. Janeza je namre po navodilih stroke morala ostati nedotaknjena, prepovedani so bili vsi posegi v njen prostor. Na prve ostanke kosti pa je Novak naletel ob urejanju ribnika in o najdbi opozoril tedanje vodstvo konjike obine. Potem pa je raziskoval naprej in se na podlagi pripovedovanja domainov in tudi sorodnikov dokopal do podatkov o tem, kje so pokopani domobranci, kje enske, kje otroci in kje druge rtve pobojev. Novaka zdaj najbolj jezi to, da se kljub njegovemu odkritju domnevno mnoinih grobi rtev povojnih pobojev in sprotnemu seznanjanju prejnjega in zdajnjega vodstva konjike obine s temi razkritji ni prav ni premaknilo. Nihe od obinskih politikov po njegovem ni pokazal nikakrnega interesa za to, da bi grobia raziskali in jih zaznamovali, eprav so bojda vsi vedeli za njegovo najdbo kosti. Kako udno so se razpletle zadeve z najdenimi kostmi, pa pove sama Novakova navedba, da eno ensko, ki jo je sam izkopal, hranijo na policiji, drugo ensko pa so mu ukradli. Kdo in zakaj, ni hotel povedati. Potem ko so si lani vladne komisije za popravo krivic veraj ogledali nekaj odprtih grobov, v katerih je Novak e izkopaval kosti, in se seznanili z domnevnimi lokacijami mnoinih grobi, je predsednik komisije Janez Luka napovedal dve dejanji. Komisija bo po njegovih besedah takoj zaprosila ministrstvo za notranje zadeve, naj zavaruje odprte grobove in zagotovi njihova nadaljnja strokovna izkopavanja, na dravno toilstvo pa bo vloila zahtevo po sproitvi kazenskega postopka zoper neznane storilce, ki so zakrivili povojne poboje najdenih rtev. Luka je posebej opozoril na zakon, ki svojcem da je
Zbornik 2
Stran 311
UZD-SD

pravico do obeleja in ki ga pri nas e prepoasi uresniujemo. Kot primer pa je navedel povojna taboria in zapore v Mariboru, Kidrievem, Celju in na Teharjah, odkoder so ljudje ez no izginjali, pa e danes za veino njih ni znano, kje so pokopani. Janez ernej, ki je eden najboljih poznavalcev problematike povojnih pobojev na Celjskem, je glede na prievanja preprian, da je vsaj 40 druin, ki so bile v taboriu na Teharjah, ubitih in zasutih v ribnikih pri pitaliu. Preostale Novakove navedbe glede skupnega tevila rtev, ki so zasute v neodkritih grobiih okoli Konjic, pa ni elel komentirati, pa eprav se tudi sam vse bolj nagiba k mnenju nekaterih, da tevilo vseh rtev povojnih pobojev presega 300 tiso. Dejal je tudi, da e vedno ni odkrit grob 150 na Teharjah zaplinjenih otrok, in tako dopustil monost, da bi bili pokopani prav v okolici ike kartuzije. Po mnenju Ivana Punika bi morala Slovenija konno pokazati svoj civilizirani obraz in razkriti grobove zatajenih rtev, Anton emrl pa je opozoril na sklep evropske konference rtev komunistinega nasilja, da je Slovenija e vedno dolna popraviti krivice, storjene tudi s povojnimi poboji. Iz asopisa Delo, 21. avgusta 1999 Toda na Konjikem se govori o povojnih pobojih
So res skrivnostna grobia v pitaliu?

Stanko Novak iz Prihove, sedemintiridesetletni strojni tehnik, e dobrih pet let ie in brska po polpretekli zgodovini v pitaliu in okolici, kjer je na domaiji starev preivel otrotvo. V zaetku devetdesetih let je v rodnem kraju v bliini ikega samostana elel obnoviti kartuzijanske ribnike. Ob izkopavanju pa je, kot pravi, naletel na loveke kosti. Tedaj je zael zbirati podatke, spraevati ... Njegove ugotovitve so skoraj neverjetne. Stanko Novak trdi, da je bilo tod v asu po drugi svetovni vojni pobitih in pokopanih na stotine, tisoe ljudi. Takole pravi: Ko sem bil majhen, mi stari oe ni pustil piti vode iz potoka in tudi ne iz domaega vodnjaka, vedno sem spraeval zakaj, ele zdaj vem, da je zato, ker so v vodnjaku nali loveke kosti in po vrnitvi iz izgnanstva v domai hii sledove muenja. Nekateri domaini so povedali, da je na potok dolgo tekel krvav tod mimo. V gozdu sem nael bodeo ico in e kot otrok spraeval o tem, tudi udne terase vsepovsod po gozdu so mi bile e od nekdaj nenavadne. To so grobovi - v blinjih gozdovih in na tleh same Kartuzije sem jih odkril mnogo, nekaj kosti sem tudi izkopal in jih predal v nadaljnjo obravnavo kriminalistom iz UJV Celje (gre za vreo najdenih kosti). Nael sem z ivim apnom prekrita grobia, sledove telefonske ice okoli
Zbornik 2
Stran 312
UZD-SD

nog okostij rok ali in e mnogo tega, kar pria o mranih, najmranejih dneh zgodovine. Pa ne le v nai dolini, tudi drugod je tega veliko. Vse se bo odkrilo, kajti zloini nikoli ne zastarajo. Videl sem, ko so domaini vozili kosti tod mimo, in ko sem vpraal, so dejali, da so to kosti mladih menihov. Kdo so v resnici bili pobiti ljudje, se vidi iz predmetov, najdenih med kostmi. Seznama rtev pa ni nikjer in nihe ne ve, da bi se kje nahajal. Ve pa se, kdo so bili krvniki. Vedno sem se spraeval, zakaj seje tako drastino zmanjalo tevilo prebivalcev v nai vasi: leta 1945 jih je bilo ve kakor tiso petsto, sedaj malo manj kot dvesto. Stareji ljudje so bili zelo grobi, veliko sem videl pijanevanja med njimi, precej poskusov samomora in nekateri so se izpovedovali na smrtni postelji. Nekateri pa so si med prepiri ob pijanevanju oitali to in ono. Sprva sem mislil, da so le zlobni drug do drugega, zdaj vem, da je bilo vse, kar so mi strici in tete povedali, isto res. Vem pa tudi, da niso imeli izbire, ali sodeluje (na primer pri pokopih in odvozih rtev) in ivi ali... Po vojni je tod bivalo e eststo vojakov in dolina je bila zaprta do leta 1952. Leta 1992 sem podpisal koncesijsko pogodbo za dobo deset let o upravljanju ribnikov pri kartuziji. Pa sem moral vse zapreti po tistem, ko sem nael kosti na dnu ribnikov. Kar na hitro sem namre prejel odlok o spremembi ureditvenega narta. Izkopal sem ve kot osemdeset okostij. Tem rtvam sem postavil kri in jim daroval mao zadunico, na kateri je maevalo devet duhovnikov. O svojih odkritjih sem obvesti varuha lovekovih pravic Ivana Bizjaka, nadkofa Franca Rodeta, priorja kartuzije Pleterje, lane SDS in Janeza Jano ter e velikokrat domae obinske oblasti. Prili so tudi lani Odbora za odkrivanje med- in povojnih pobojev, strokovnjaki za odkrivanje teh pobojev, ki so sodelovali tudi pri odkritju Teharja in grobov na Teznem.To raziskovanje ni naperjeno proti posameznikom, eprav postajajo znana imena. Gre za to, da se naredijo dostojni pokopi, postavijo oznake ali table, zabeleijo grobovi v nart zemljia, da se rtve pokopljejo s astmi, kijih ljudje zasluijo e zato, ker so ljudje. Gre za to, da bodo imeli svojci kam poloiti cvetje ali sveke in da bodo konno vedeli. Tako pravi Stanislav Novak. Vse bodo raziskali predstavniki odbora za zamolane grobove V pitali, v dolino svetega Janeza je povabil predstavnike Odbora za zamolane grobove, ki zdruuje slovenske in hrvake strokovnjake, ljudi,
Zbornik 2
Stran 313
UZD-SD
Narasla voda jo razkrila loveko okostnjake

Konjiki upan Janez Jazbec trdi, da o domnevnih grobiih v pitaliu ne ve niesar. Ko smo ga v ponedeljek o tem povpraali po telefonu,je dejal, da mu je znano le to, kar je prebral v Novicah. Zato pa je v obstoj vsaj enega vejega grobia preprian predsednik konjikega zgodovinskega drutva Joe Bara a Verjetno je ve teh grobi, a o tem le domnevamo. Zagotovo pa se v stolpu v iki kartuziji nahaja mnogo trupel rtev, ki so jih pobili po drugi svetovni vojni, leta 1946. Natannega tevila trupel v tem trenutku ne more povedati nihe. Lahko pa povem. da je premer stolpa okoli 3 metre, kosti rtev pa segajo vsaj dva in pol metra globoko. Spominjam se izjave nekega domaina. kije povedal, da je leta 1952 ali 1953 potok inica mono narasel in je voda spodjedla stolp. Tedaj so se videle ena na drugo v plasteh naloene kosti. Otrokom, ki so to videli, so rekli, da so to kosti iz samostanske jee, kar pa ni res! Po tistem so grobie v stolpu zasipali z zemljo. Tudi sam sem izkopaval v tem stolpu. Po plasti zemlje in ivega apna sem naletel na kosti. Globlje potem nisem kopal, pravi Joe Baraga. Domneva, da je v okolici kartuzije v letu po koncu druge svetovne vojne izgubilo ivljenje ve sto rtev, vendar tudi meni, da so izjave g. Novaka, ki govori o ve deset tisoih rtvah, mono potencirane, in da takega tevila v nobenem primeru ne bi bilo mogoe prikriti vse do danes. Ti poboji so se - po izjavah pri - dogajali leta 1946. Kasneje ne ve. Stareji domaini vedo za to, saj so morali iti tedaj za pomone straarje. Razumljivo je, da o tem ne govorijo.
Dolgo prikrita skrivnost

Stane Novak trdi, da je oblast - tudi obinska -dobro poznala tedanje dogajanje v pitaliu, in da prav zaradi mnoice grobov niso nikoli dopustili obnove kartuzije. Prekopavanja bi namre razkrila tudi skrivnost povojnih pobojev. Joe Baraga pa zanika, da bi mu bilo o morebitnih mnoinih grobiih na obmoju pitalia kaj znano v asu, ko je bil sam predsednik Skupine obine Slovenske Konjice. Gospod Novak mi je ele pred kratkim povedal, da je v tem asu enkrat prinesel na obino kup lovekih kosti, e da jih je izkopal pri ribnikih. Tega nisem vedel, saj je kosti pokazal tedanjemu predsedniku Izvrnega sveta Skupine obine Slovenske Konjice, s katerim pa zaradi nesoglasij nisva imela stikov. --------------------------------------ki imajo en cilj: stvarem priti do dna. Prili so tudi predstavniki medijev, tudi iz sosednje Hrvake. Zbrali so se v pitaliu in si ogledali teren v in okoli ike Kartuzije, posluali o mnogih grobovih in sami obiskali nekatere med njimi. Obstajajo znaki in sledi teh pobojev, tonega tevila ubitih ne ve nihe. Kot ne ve nihe, koliko je bilo ensk, koliko otrok, koliko Hrvatov in koliko Slovencev, koliko domainov. Nihe pravzaprav ne ve (e ne) kaj seje dogajalo v dolini, kjer so pred devetimi stoletji menihi nali prostor za svoj samostan. Pa ne le tukaj. Tudi drugod so grobia, tudi na Stranicah, tudi na podroju, imenovanem Lisica (proti Oplotnici), tudi v Portovcu pred Oplotnico. Grobovi so tudi na Jerneju pri Loah, nad Konjiko vasjo, nad Kamno goro,
Zbornik 2
Stran 314
UZD-SD

na Kraberku in vzdol doline svetega Janeza na obeh straneh v gozdovih in e kje. Zbirajo se dokazi, posluajo prie teh dogodkov, zbirajo dokumenti od tu in tam in zgodovinska dejstva, ki so znana (npr. da so izpraznili taborie na Teharju in potem rtve prepeljali na ta konec). Ljudje se spominjajo, tu in tam si kdo upa povedati, kako je bilo tiste dni. Izkopane kosti iz nekaterih grobov so odnesli v nadaljnjo preiskavo, strokovnjaki se bodo vrnili v ta del Slovenije in nali odgovore na mnoga vpraanja svojcev in domainov, ki niso vedeli in niso upali vpraati. (Z.K. in B.P.) ---------------------------------------------
Grobie namesto ribogojnice

Stanko Novak, po izobrazbi strojni tehnik, je samostojni podjetnik, ki se ukvarja s prodajo GSM aparatov. Po letu 1991, ko je izgubil slubo po propadu Konusa, se je odloil za ribogojnitvo. Pravi, da je e prej imel dva majhna ribnika na Prihovi in da je iskal vodo, kjer bi lahko razvil to dejavnost. Na razpis za koncesijo za ribnike v pitaliu, ki gaje objavil tedanji Izvrni svet obine Slovenske Konjice, se nas je javilo pet interesentov. Izbrali so mene. Samo za izdelavo nartov sem vloil deset tiso mark. V izvrnem svetu so mi dejali, naj si sam priskrbim soglasje za podiranje nekaj drevja v bliini, vse ostale potrebne papirje pa so mi obljubili, da bodo priskrbeli sami. Na njihovo prigovarjanje sem takoj zael z delom. Med izkopavanjem ribnikov pa sem e naletel na kosti. Odnesel sem jih na obino, kjer pa so mi dejali, da gre verjetno za ivalske kosti in da naj kar nadaljujem z delom. Kmalu nato pa sem z obine dobil papir, da naj ribnike zaprem! ---------------------------------------
Bo podana kazenska ovadba zaradi prikrivanja?

Po nai ustavi ti zloini nikoli ne zastarajo. Kaznivo dejanje pa je tudi prikrivanje pobojev, trdi Novak. Na Upravi javne varnosti v Celju imajo najdene kosti, kje so grobia je znano. Dokazi so dani, ko bodo zbrali ostale podatke bodo podali ovadbo zaradi prikrivanja zoper upana, podupana, tajnika in svetnike obine Slovenske Konjice. -------------------------------------Na Konjikem naj bi odkrili mnoina grobia iz druge svetovne vojne in po njej
Grobia ali izmiljotine?

V prihodnjih tednih bodo vse raziskali predstavniki odbora za zamolane grobove SLOVENSKE KONJICE, 7. - Po dolini svetega Janeza so se zaele iriti govorice o mnoinih grobiih v tamkajnjih krajih. Dolino naj bi pred nedavnim obiskala tudi skupina ljudi, ki je raziskovala sledi druge svetovne vojne in asa po njej. Po nekaterih podatkih naj bi bila v dolini svetega Janeza, na Stranicah, v Portovcu, na Lisici, Jerneju, nad Konjiko vasjo, Kamno Goro, v Kraberku in e kje tevilna grobia med - in povojnih rtev.
Zbornik 2
Stran 315
UZD-SD

O grobiih je spregovoril tudi Stanko Novak iz pitalia, ki seje sam lotil raziskovanja mnoinih grobi. Pred nekaj leti je namre od obine Slovenske Konjice dobil koncesijo za obnovo ribnikov v pitaliu, ko pa je zael kopati, je bil zelo preseneen, saj je naletel na kosti. Najdene kosti je takoj odnesel na obino, kjer so ga sicer poskuali prepriali, da gre za ivalske ostanke, vendar se je na koncu izkazalo, da so kosti loveke. In tako je Novak zael povpraevati o mnoinih grobiih po blinji okolici. Kot pravi, sta bila po mnenju pri tamkajnji iki samostan in vsa dolina svetega Janeza sredie mnoinih pobojev od leta 1945 do leta 1951, v katerih so umirali tako Hrvati kot Slovenci. Povedal pa je tudi, da je na tem obmoju okoli 100 hektarov vidnih grobov veliko grobi paje tudi v rudnikih in v stolpu Zikega kartuzijanskega samostana. Joe Baraga, predsednik drutva zgodovinarjev v Slovenskih Konjicah je dejal, da grobia sicer so, vendar so po njegovem mnenju neraziskana, pa tudi o tevilu rtev ni natannih podatkov. Franjo Maroek, predsednik Obmonega zdruenja borcev NOV Slovenske Konjice, pa pravi, da gre za izmiljotine, saj se o tem veliko govori, nihe pa ni e ni dokazal. Ali so govorice o mnoinih, grobovih resnine, bodo v prihodnjih tednih raziskali predstavniki odbora za zamolane grobove, ki bodo tudi skuali ugotoviti, koliko je rtev in od kod so bile. Nataa Kuhar Gozdovi in travniki nad pitalien naj bi bili prizorie mnoinih pobojev
Kakna je resnica?
SLOVENSKE KONJICE, 9. - Kot smo e poroali, naj bi Stanko Novak pri obnavljanju ribnikov v pitaliu, vasici v bliini Slovenskih Konjic, naletel na mnoina grobia, v katerih so trupla rtev pobojev med drugo svetovno vojno in po njej. Minulo soboto zjutraj je Novak priredil ogled najdenih grobi. Malotevilnim udeleencem, med katerimi sta bila tudi novinar in fotograf hrvakega Veernjega lista, je razkazal nekaj lokacij, kjer naj bi bile pokopane, kot meni, tevilne rtve. Najprej je razkazal obmoje, kjer je sam leta 1994 postavil lesen kri v spomin 86 rtvam iz Vitanja, katerih trupla naj bi komunisti leta 1945 pometali v ribnike. Vsa okolica je odeta v pomirjujoo zeleno barvo, Novak pa trdi, da so bili prav okoliki gozdovi in travniki prizorie vojnih in povojnih pobojev. Obmoje naj bi e po vojni obdajala bodea ica. Novak trdi, da ike kartuzije, eprav je njegova domaa hia le dober kilometer od nje, zaradi takratnega politinega poloaja ni videl od blizu do svojega enajstega leta.
Zbornik 2
Stran 316
UZD-SD

Nato nas je Stanko Novak peljal e na kratek ogled kartuzije v iah, kjer naj bi izkopal e ve lovekih kosti. Posmrtni ostanki rtev se skrivajo e v stolpu kartuzije in po zaprtih okolikih rudnikih. Ocenjujem, da je bilo rtev pokolov na tem obmoju za dva dananja Maribora, pravi Novak in se razburja nad obinarji, policijo in vsemi, ki jih je o odkritju obvestil, a se na to niso odzvali. Najraje bi sam izkopal vse kosti in z njimi zasipal obino v Slovenskih Konjicah, ogoreno pravi najditelj dokazov o povojnih zloinih v nai dravi. PETRA SLANI
text asopisa - Svetina
Veernji list, 18.4.1999
Zbornik 2
Stran 317
UZD-SD

Apel poslancem dravnega zbora in dravnega sveta R Slovenije
TRAGEDIJA IN PEKEL SLOVENSKEGA NARODA V MEIMURJU

Bilo je aprila 1946 v slovenskem Meimurju. Kosi, od zime premrzli, so s udovitimi melodijami naznanjali prihajajoo pomlad. Nad Slovenci od Razkrija in trigove do elezne gore pa so se zgrnili temni oblaki. Hrvati so prieli okupirati te kraje. Zaradi odpora prebivalstva je Josip Broz - Tito, inspiriran od Zrinjskih, Jelaia, prek Matoievega teoretinega poizkusa pohrvatenja junega Prekmurja, poslal 1946. leta v slovensko Medmurje Vido Tomi, da bi naredila to pokrajino hrvako. Titov plan za prikljuitev obin Razkrije in trigova k Hrvaki sta podala e prej v Ljutomeru /3.6.1946/ ministra za notranje zadeve Slovenije in Hrvake M. Maek in S. Krajai. Medmurje sestoji iz obine Razkrije z vasmi: princ, Globoka, Kopriva, Gibina, afarsko in Veica ter obine trigova z vasmi: Robadje, Banfje, Leskovec, Urban, Stanetinci, elezna gora, Gabrovnik in Jalovec ter zaselki: Leskovec, Veiki vrh, Krpec, Kre, Kovzloak, Goriica, Pernjak, Martinovski breg, Orehovak, Rim, Prekopa, Rimek, Vrbovica, Mali Slatnjak, Veliki Slatnjak, Trnovak, Ciganjek, Vuivak, Gibinak, afrak in Razkrini vrh. eprav je bila tu tedaj velika veina avtohtonega slovenskega prebivalstva in je bil teritorij obin Razkrije in trigova v pristojnosti okraja Ljutomer administrativno, politino, finanno, sodno in po zemljiki knjigi, je Tomieva, kot zvesta Titova sluabnica, nalogo izpolnila. Prebivalstvu tega kraja je sporoila, da bodo v prihodnje pripadali Hrvaki. Hrvatje so izdali uredbo, da se morajo izseliti vsi slovenski uitelji, v ole pa je bil uveden le hrvaki jezik. upnik Leonard Logoar je pozneje prepovedal e petje slovenskih pesmi v cerkvi sv. Marije Magdalene v trigovi, ki so jo neko zgradili grofje Celjski /svetie je s konca 13. st., cerkveno ladjo so dogradili v letih 1670 - 1690 in Pavlinski samostan 1448. leta/. Toda 5100 Slovencev tudi nekaj Hrvatov - je vsemu temu odlono nasprotovalo in so burno protestirali. Samo v Razkriju je demonstriralo ve kot 800 prebivalcev. Tako so si prebivalci obine Razkrije z navedenimi vasmi s 1600 obani priborili, da so ostali v Sloveniji. Obino trigova z navedenimi vasmi in 21 zaselki s 3500 prebivalci pa so neusmiljeno okupirali Hrvatje. Ker so prebivalci e naprej demonstrirali in protestirali, je hrvaka Udba uvedla nezaslian teror, ki ima v povojnem civiliziranem svetu komajda kje primero. Slovence so prieli mnoino pretepati,
Zbornik 2
Stran 318
UZD-SD
Skica xxx
krvavo muiti in na grozovit nain ubijati. V ebrih so jih utapljali in s koli pobili, e na pol ive pa so pometali v strelske jarke, jih plitvo zagrebli, da so jih lisice in psi odkopali ter trgali z njih meso. Veji pokol je bil izvren pri tefanu Sra v Jalovcu. Oba zakonca sta bila ubita. Muenju in pokolu 1947. leta niso uli niti 16-letni fantje in dekleta, sinovi skupaj z oeti in ene z momi. V tem nezaslianem zloinu je bilo pobitih ve ko 30 Slovencev. Takna dejanja so se dogajala samo e za turkih asov in ponekod med vojno. Doslej je bilo identificiranih 31 rtev, od tega 27 mokih in 4 enske. Njihova trupla, pa tudi tevilnih drugih, e danes lee pod neposveeno zemljo v gozdiu za Repovo hio v trigovi in drugod, kar je v sramoto civilizaciji. Delno identificirane rtve poboja 1947 / ustna izroila preivelih/: 1. Pepi Ruman (mladinec) Gibina - muen do smrti 2. Ivan Pra Gibina 3. tefan Vinko Razkrije 4. Aleks Vinko (brata) Razkrije 5. ----- Golenko Prekmurje
Zbornik 2
Stran 319
UZD-SD
6. tefan Prajnar Banfje (Razkriki vrh) 7. Alojz Benko Banfje (afrak) 8. - Karba (oe) Banfje (Razkriki vrh/ 9. - Karba (sin) Banfje (Raukriki vrh) 10. (Vodariin sin) Banfje (Vuivak) 11. Avgust Repa trigova trigova (obe pobiti 12. Marija Kermar 8 (trgovka) 13. Julija Kermar z motiko) trigova 14. tefan Barbari (mo-mesar) 15. Barbari (ena) trigova 16. Durek - (Kovaev, ime po hii) trigova 17. (nezakonski fant) trigova 18. tefan Sra (mo) Jalovec 19. Genovefa Sra (ena) Jalovec 20. Martin Kodba Jalovec 21. Franc Kovai Jalovec 22. tefan Dujh (tudent) Businak (elezna gora) 23. - Zadravec (Kosminek) Trnovak (Grabrovnik) 24. Miko Vozli afarsko 25. Ernest arman Maribor 26. Ivan Petovar Banfje 27. - Lutar Razkrije 28. Martin Kuni Razkrije 29. Martin Rojko Prova graba 30. Pintari Franc 31. Ohman Danijel tevilne slovenske druine so obsodili na dolgoletne kazni, ki so jih prestajale v tekih jeah v Slavonski Poegi in drugod, njihovo imovino pa so konfiscirali. Ne samo da slovenska vlada in KPS nista niesar ukrenili, pri vsej zadevi sta se vedli odkrito izdajalsko. Na mejo sta celo poslali Udbo in milico, sta sluili kot gonia, saj sta pobegle Slovence vraali v pest hrvakim masakrerjem. e 1950. leta, ko sem priel kot organ kontrolne komisije v slubo v Ljutomer, sem videl pohod Udbe v te kraje. e iva pria teh zloinskih dogodkov, Ivan ivkovi, je takrat kot mladinski sekretar omenil plebiscit. Bil je zaprt in hudo tepen v Starem Gradu v akovcu, stare pa so mu obsodili na veletno jeo. P.S. glej analizo imen Meimurje in Slo.
Zbornik 2
Stran 320
UZD-SD

Da, tako se je zakljuil plebiscit, ki se upravieno imenuje Titov krvavi plebiscit. Je eden njegovih tevilnih, krvavih mnoinih zloinov, ki je tem bolj nagnusen, saj so ga zagreili nad golorokimi Slovenci na njihovi zemlji samo zato, ker so hoteli iveti v svoji domovini s svojim jezikom. Pravljice o kriarjih zavraam. Upor je bil posledica patriotizma. Tito ga je s svojo zloinsko Udbo krvavo zaduil. Uporniki so bili patrioti, ki so ljubili svojo domovino Slovenijo, kar so pokazali tudi med NOB. Hrvaki odpor je bil tam zanemarljiv, epizoda ustatva pa je znana. Glavni akter zla je bil narcisoidni monstrum in svetovni nastopa ter zapravljivec Broz. Hrvaki ultranacionalist in krvavi imperialist je Slovencem iztrgal tudi Istro. Kakni so bili razlogi za okupacijo slovenskega teritorija v Medmurju? Ni jih bilo! Niso bili ne zgodovinski, e manj. pa etini. Mednarodno pravno formalno navedeno slovensko Medmurje nikoli ni bilo hrvako. Ko je 11. septembra 1848. leta ban Jelai prekorail Dravo in el z vojsko skozi akovec sekat glave revolucionarjem na Ogrsko in na Dunaj, je sicer izjavil, da proglaa Medmurje za sestavni del Hrvake, vendar. sta se Ogrska in Avstrija po porazu revolucije zopet sporazumeli in Hrvatom nista hoteli priznati enakopravnosti. e ve, od 1854. leta naprej je bil tam uradni jezik nemki. Ogrska pa Hrvatom ni dala zahtevanega Medmurja in tudi ne Reke, eprav je kof Josip J. Strossmayer leta 1866 zaradi tega vodil 12-lansko hrvako deputacijo v Budimpeto. Medmurje je bilo do 1919. madarsko, nato pa je pripadlo Kraljevini SHS. Po ustanovitvi oblastnih enot 28.4.1922 pripade s akovcem mariborski oblasti. Po izdanem zakonu o banski upravi 7. novembra 1929 spada vsa obina trigova Savski banovini. Na izrazito eljo, pronje in proteste slovenskega prebivalstva prikljuijo obino trigova 1931 Dravski banovini, kar je slovenski ivelj, kljub terorju makovcev, veinsko potrdil na obinskih volitvah 27.3.1938, ki so bile hkrati plebiscit za Slovenijo. Na volitvah v Razkriju, ki je od 1937 obina, so nastopili Slovenci z listo JRZ z geslom: Smo Slovenci (dobili so 71,88% glasov); Hrvatje pa so nastopili z listo JNS (makovci) z geslom: Smo Hrvati (dobili so 28,11% glasov). V Razkriju in trigovi je JRZ dobila 600 glasov, Maek pa 594 glasov. Na dravnih volitvah 11.12.1938 v trigovi in Razkriju je JRZ skupaj dobila 456 glasov (v Razkriju 77,6%), opozicija (Maek) pa 295 glasov (v Razkriju 20%). Maka so volili tudi mnogi Slovenci, v rni kar 69,34% volilcev. V okraju Ljutomer je dobil Jefti 88,33% glasov, Maek pa 12,31 %. Na majnikih
P.S. priloi lanke iz Hrv.na to vpraanje
Zbornik 2
Stran 321
UZD-SD

volitvah 5. 5. 1933 je dobil Jefti v Dravski banovini 83,25% glasov, volilo pa je le 48,13% volilnih upraviencev. Pri senatorskih volitvah novembra 1939 je JRZ dobila 29 senatorjev (od 47 izvolj. v Jug.)! iz navedenih argumentov je razvidno, da je slovensko Medmurje z veinskim avtohtonim slovenskim prebivalstvom bilo okupirano s krvavo represijo. Slovencem so bile odvzete osnovne loveke pravice in e danes se nad njimi vri etnocid. Predsednik Kuan in nekateri ministri pa so v parlamentu izjavljali in tudi posredovali na tiskovnih konferencah, da v Hrvaki ni slovenske manjine. Zaradi take analfabetske, hlapevske in izdajalske politike do lastnega naroda se e nadalje pojavljajo imperialistine pretenzije po delih slovenske zemlje. Tako upnik Ivan Grah v Glasu koncila namiguje na Koper: Tako je npr. za vrijeme Italije izmedju dva rata pulska provincija (Provincia Pola) obuhvaala i Kopartinu. Pregara, Gradina in del Topolovca pa naj bi bili: sakaeni od hrvatske Istre. Vse to seveda ne dri, ker tudi Istra mednarodno pravno-formalno nikdar ni bila last Hrvake. Med drugo svetovno vojno si tega ozemlja ustaka Hrvatska ni zasluila z zloini. V 34. tevilki Glasa koncila navaja upnik-zgodovinar Josip Buturac v lanku pod naslovom: Hrvatska Kania (Razkrije) ima se vratiti Hrvatskoj, da ima Razkrije ... oduvijek samo hrvatsko stanovnitvo.... V 36. tevilki Glasa koncila med ostalim pie: Okupirana Hrvatska Kania treba da se vrati majci Hrvatskoj.... Koliko lucidnih pretenzij po tuji zemlji in podlih lai je v teh navedbah, pove popis prebivalstva 1948. leta. Bilo je 1.100 Slovencev, 19 Hrvatov in 1 Madar. Torej 1,72% Hrvatov v Razkriju. Sedaj jih je 5,1%. Neverjetno obrekovalno se je v tem katolikem asopisu proti Slovencem (t. 46 do 50) znesel Stanislav Dedeki, in sicer v podlistku z naslovom Hrvatska prolost Raskrija. Tudi on navaja, da je bilo podroje Razkrija od pamtiveka Hrvatsko. Obaluje antifaistini boj Slovencev, eravno hrvakega odpora tam skoraj ni bilo, in lae, da so se Slovenci udinjali okupatorju, koje zasedel Medmurje. Navaja: Zanimljivoje da su upravo novo peeni Slovenci prvi i najvie dizali ispruenu desnicu na pozdrav relativno malobrojnim njemakim vojnicima koji su uvali granicu nekadanje Dravske banovine nekoliko kilometara istono od Raskrija. Ko pa so po dveh mesecih prevzeli Medmurje Madari, pa bi se naj Slovenci zopet udinjali njim: Novo peeni Slovenci opet su prvi i najglasniji u pozdravljanju madarskih slubenika .... Gre za dokazano klevetanje in la! Od malotevilnih hrvakih prebivalcev so bili mnogi ustako naravnani
Zbornik 2
Stran 322
UZD-SD

in so denuncirali zavedne Slovence Nemcem... ti so na seznamu za izselitev imeli e 32 slovenskih druin, reila pa jih je pozneja madarska okupacija. Na koncu pamfleta Dedeki navaja, da je prolost Raskrija hrvatska in da se bo to vpraanje (?) reilo ob sporazumu o razmejitvi. To pa kae, da Hrvaka cika e na slovensko Razkrije. Zato upnik Slaviek e naprej tako odlono zatira slovenino in vsiljuje hrvaino, v tem delu Slovenije nastopa kot zagrizen eksponent hrvake ekspanzije. Prebivalcem povzroa boleine in teave e od 1954. leta in jim izreka prekletstvo, e zahtevajo pri krstih, porokah in pogrebih opravilo v slovenskem jeziku. Zavrnil je pokop Teodora abota, ker je druina zahtevala pogrebni obred v slovenskem jeziku. Slovenska oblast Dravske banovine je imela slubeni jezik slovenski. Po hrvaki okupaciji in pokolu Slovencev je bil v ole in v cerkev uveden le hrvaki jezik. e sedaj pa se vsiljuje hrvaki jezik v razkriki cerkvi in pri verouku, e da je to zagrebka upnija, ki so jo ustanovili 1942. leta. Medmurje je bilo takrat prikljueno k Madarski in zato ustanovitev zagrebke upnije nima nobene pravne podlage. Ustake vladavine.ne priznamo! Zgodovinsko neodgovorno je, da slovenska dravna oblast in Cerkev opisano tolerirata in prepuata svoj trpei narod tujim manipulantom. Mariborski kof se ponievalsko shaja s Slaviekom in sili Razkriane k poslunosti. ast in slava kofu dr. Dreniku, ki je 1968. leta zahteval na kofovski konferenci pripojitev Razkrija k mariborski kofiji. Glavni krivec je sedaj predsednik Kuan, ki kri 5. in 11. len ustave in ne predlaga izgona Slavika iz R Slovenije. e bi slovenski velikani od Trubarja, Preerna, S. Jenka, Cankarja, Maistra, Koroca ravnali podobno, bi bil ostanek Slovencev danes vpraljiv. Kronologija dogodkov zgovorno kae, da v Medmurju ne gre za vero, ampak za nartovano nacionalno asimilacijo z dokazano genocidnostjo (prepoved slovenskega jezika v olah, v cerkvi, muenje in pokol Slovencev) ter za teritorialne imperialistine pretenzije. Zaradi okupacije omenjenega dela slovenskega Medmurja in izvrenega genocida nad slovenskim prebivalstvom, kateremu so e danes kratene osnovne loveke pravice in je podvreno brutalnemu pohrvatenju, zahtevamo: 1. Vrnitev tega slovenskega ozemlja Republiki Sloveniji (prvobitna meja bive Dravske banovine, privolimo pa tudi v plebiscit v obini trigova,
Zbornik 2
Stran 323
UZD-SD

vendar imajo pravico do glasovanja le prebivalci teh krajev iz leta 1946, tejejo pa se tudi glasovi beguncev v tujini in svojcev pobitih rtev). 2. Prekop slovenskih rtev pokola in pokop na posveeno zemljo ter postavitev spomenika. 3. Rehabilitacijo, vrnitev konfiscirane imovine in plailo odkodnine rtvam oz. njihovim svojcem. 4. Takojen izgon upnika Slavika iz R Slovenije; ta apel je bil poslan papeu v Rim, ki je nato odslovil upnika Slavika, esar Kuan in Peterle nista hotela storiti. Hlapca! 5. Odlono zavraamo tudi Kuanovo prodajo slovenskega Trdinovega vrha in osnutek sporazuma, sprejetega v Peterletovi in Drnovkovi vladi, s katerim ponuja polovico slovenskega Piranskega zaliva sosedi Hrvaki. Sporazum se mora redefinirati! e slovenska oblast ne bo v najkrajem asu izpolnila teh zahtev, jo bomo teli za izdajalko lastnega naroda, ki zapravlja nacionalno dediino in pasivno spremlja diskriminacijo ter nasilno odmiranje obmejnega prebivalstva. Preko referenduma bomo zahtevali odstranitev odgovornih, e ne bodo zahtevam ugodili. Problem genocida in trpljenja teh Slovencev, ki so jim kratene vse osnovne loveke pravice, bomo internacionalizirali. Predsednik Kuan, kakrnakoli razprava o slovenskem Razkriju, Piranskem zalivu z obino Piran s Katelom in Savudrijo, ki ima 806 slovenskih objektov, kjer e 1910. leta ni ivel niti en Hrvat, ter o prostem izhodu v mednarodne vode, je narodna izdaja. Razmejitev na Mirni je minimum pravine in spremenljive meje s Hrvako. Slovenski teritorij z veinskim slovenskim avtohtonim prebivalstvom-8 vasi od trigove do elezne Gore - ki ivi brez osnovnih lovekih pravic in je bil s strani Hrvake 1946/47. leta nepojasnjeno in proti volji prebivalcev okupiran, se mora brezpogojno vrniti Sloveniji s plebiscitom, ker si to prebivalstvo eli. Enako tudi ostali kraji v Dravski banovini iz stare Jugoslavije. Predniki Slovencev so v Istri prisotni e od 585. leta. Istra nikdar ni bila Hrvaka, je vojni plen, ki pa ga Hrvaka ni zasluila v drugi svetovni vojni. Imela je le 1,65% borcev NOB in 207.000 ustako-domobranske vojske. Slovenija je imela 2,42% borcev NOB in mnogo manj kvizlingov. Samo Primorsko je prizadelo 24.000 poganih hi in objektov, 5.000 padlih borcev v prekomorskih brigadah, na Rabu pa je bilo 4.641 mrtvih antifaistov, zato menimo, da ni potrebe po internacionalizaciji glede razmejitve na Mirni, e pri pogajalcih vladata objektivnost in razum.
Zbornik 2
Stran 324
UZD-SD

Samovoljno enostransko ukinitev reima prosto morje pred razmejitvijo, ropanje ribjega ulova slovenskim dravljanom, kaznovanje in aretacije tejemo za piratstvo in kritev integritete R Slovenije, to pa e posebej v Piranskem zalivu, kjer Hrvaka nikdar ni imela in nima kaj iskati. Ukrep Hrvake - obdavitev 6.000 dinarjev za slovenske objekte je dejanje brez primere in dokaz sovranega dejanja ter prikrite prisvojitve imovine Slovencev. Slovencem je treba omogoiti, da svoje objekte na Hrvakem prodajo, v nasprotnem pa ukrepati enako proti hrvaki imovini v Sloveniji. e se tem pravinim zahtevam R Slovenije ne ugodi, naj o tem razsojajo in presodijo pristojne mednarodne institucije, eventualno enevska konferenca. *** Ta sporazum je bil podpisan v upanju, da se bodo vsi podpisniki zavzemali za imprejnjo vrnitev kompleksa prejnjim lastnikom in da se bo uredila tudi muzejska zbirka. V resnici pa so ZB, ZLSD in LDS zavlaevali na vse mogoe naine, da se to ne bi zgodilo. Izgovor, da so za vrnitev kompleksa, a le v zakonskih okvirih, pa je jasno kazal status quo, ne pa resen pristop k dogovoru. Samo ena stran ni bila obvezna drati se dogovora, saj ga tudi druga ni spotovala. Navsezadnje pa so se dejstva od leta 1991/92 do danes popolnoma spremenila in to morajo podpisniki izjave z dne 27. septembra 1994 tudi upotevati. Izhajajo iz sprememb, ki na novo vrednotijo tako delovanje NOB kot Cerkve in tistih, ki so bili 45 let kruto preganjani, menimo, da bi bilo za spravo, za katero se zavzemajo tudi podpisniki izjave, in za umiritev strasti koristneje, da ne obujamo spomina z muzejem, temve preseemo ideologijo Sv. Urha, ki naj postane spomenik sprave in molitve, ne pa ponovnega odpiranja ran.
P.S. Poroilo TVS-1 z dne 2001-11-19, po 22 uri je v kratkih stavkih ponovilo zgornje teze, nekatere dobesedno kot so e znane in sliane faistino izreene, da so Hrvati vrili, citiram, GENOCID NAD SLOVENCI V MEIMURJU IN V ISTRI - SAVUDRIJI. Pripada naslednjim: Civilna druba za demokratizacijo in pravno dravo, Vinko Vodopivec.
Zbornik 2
Stran 325
UZD-SD
ZAMOLANA GROBIA NA PRIMORSKEM*

Tudi Primorska je eno samo zamolano grobie. Predvsem so omenjena brezna. Brezna Primorci imenujejo razlino. Po nekaterih krajih jim pravijo golobine, nekje pa fojbe. Predvsem govore o fojbah, tako na nai kot italijanski strani. Fojba je za Italijane nekaj, kar pomeni mnoino grobie in kot etnino ienje italijanskega ivljenja v Trstu, Gorici in okolici ter dela Julijske krajine, ki so ga v maju leta 1945 zasedli partizani. Odpor proti faizmu v smislu partizanstva se je na Primorskem zael leta 1942. Partizani so bili tigrovci. Niso se li revolucijo, temve boj za narodnostne pravice in prikljuitev k matini domovini. Po kapitulaciji Italije, septembra 1943 leta, so prile na Primorsko slovenske brigade. Na severno Primorsko v sestavu devetega, na Brkine sedmega korpusa. Tigrovci so postali motei element za KP) in KPS. Vodstvo so prevzele brigade in zaela se je revolucija, ki ni bila ni manj kruta in krvava kot v ostalih krajih Slovenije. Po prvih bojih z Nemci so partizani imeli velike izgube. Popolni poraz je bila Gorika fronta, ni manj pa posamezni vpadi Nemcev v partizanska obmoja. Ker je partizanom slabo kazalo, so li v koloboracijo z Nemci. Koloboracija se je zaela z Nemci e ob prvi ponudbi za premirje, februarja 1944. leta. Sam sporazum pa je bil podpisan v Reneh 4. julija 1944. Po zaslianju dr. Friedricha Rainerja v Ljubljanskih zaporih 1947. leta naj bi bil sporazum prekinjen, ko je bilo e hladno. Parlamentarce pri pogajanjih so partizani postrelili v oktobru 1944. Maks Perc je padel 1. aprila 1945. leta. Tako je koloboracija zamolana, partizani so preiveli, Nemci pa so nemoteno oskrbovali italijansko fronto. -------------------------------------*Dokumenti - o grobiih, prievanja, in nekaj podatkov obinskih komisij za medvojne in povojne poboje. Koloboracija iz knjige Partizani , Obveevalci, Jetniki; Zdenka Zavadlava.
Zbornik 2
Stran 326
UZD-SD

Partizani so na tako imenovanem osvobojenem ozemlju gradili ljudsko oblast in poloili v grob okrog Zgornje in Dolenje Tribue in Trnovskega gozda ve sto razrednih namiljenih sovranikov. Ljudsko sodie, ki sta ga vodila javni toilec Vito Krajgec in dr. Boo Kobe sta se pri sodbi drala pravila Andreja Viinskega, da kdor je osumljen, je tudi nekaj, in tako sta slehernega, ki je bil pripeljan pred to sodie, poloila v grob. Domaini neradi govore o tem asu, povedo pa, da je ta kraj posejan z grobovi. Primorsko domobranstvo je telo nekaj ve kot dva tiso mo. Njihovo delovanje je bilo kar nekaj asa onemogoeno, ker so Nemci po pogodbi s partizani bili dolni skrbeti za premirje. Domobrancem so dodelili omenjene hodirje za njihovo gibanje. Po vojni je tudi Primorska doivela mnoini masaker. Zael seje okrog 10. maja. Fojbe so se polnile pod Grgarjem, nad Tolminom, med Idrijo in rnim vrhom in tudi v Brkinih. Koliko ljudi je nalo smrt tiste dni na Primorskem se ne bo nikoli vedelo. Popisa ni najbr delal nihe. V Italiji imajo popis rtev, v Gorici pa stoji kenotaf. Podatke imajo tudi v Londonu, in sicer Public-Record-Office. Revolucija se je zaela s prihodom slovenskih brigad tudi v Brkinih. Kako je potekala, se bralec lahko poui iz priloenih prilog prievalcev. Poboji in samo poboji. V Sloveniji obstaja le seznam deportirancev v Ljubljanske zapore. Ti zapori so bile prisilne delavnice. Deportiranci so bili pomorjeni koncem leta 1945. Kje so njihovi grobovi, ne ve nihe. Raziskav o medvojnih pobojih in povojnih mnoinih grobiih se v Sloveniji oziroma v Jugoslaviji ni napravilo. Neuradno, samo zaradi pietete do pokojnih, nekateri posamezniki pa kot organizirana drutva, posamezniki. Fojbe so bile vedno motea zadeva med Jugoslavijo in Italijo. Italijani omenjajo nad deset tiso rtev, nai pa nad tiso. Verjetno bo prilo do ekshumacije in tako bodo rtve vsaj priblino znane. Verjetno pa je rtev nekaj ve kot tiso in nekaj manj kot deset tiso. (6.000 7.000).
Zbornik 2
Stran 327
UZD-SD
POGAJANJA MED PARTIZANI IN NEMKO UPRAVO V GORICI POLETI LETA 1944

Ponudbe nemke uprave Vse od zaetka leta 1944 so dotekala najprej v Okrono komisijo VOS OF za Gorico, pozneje pa v Obveevalni oddelek okrone izpostave ONZ pri predsedstvu SNOS za Goriko poroila o eljah nemke uprave, pokrajinske prefekture v Gorici, ki jo je vodil grof prefekt Marino Pace, da bi kontaktirala s partizani. Tudi politino-oblastne partizanske organizacije so prejemale take ponudbe. Tako sta Okroni NOO in Okroni OOF za Goriko poroala dne 7.3.1944 pokrajinskemu NOO in pokrajinskemu OOF, da goriki prefekt Pace in njegov namestnik za gospodarstvo, podprefekt baron Locatelli, ieta zveze z OF oziroma partizani. Poroilo je podpisa) Julij Beltram-Samo. Obvestila o tem smo poiljali na Pokrajinsko komisijo VOS za Primorsko, pozneje pa na Pokrajinsko izpostavo ONZ pri predsedstvu SNOS za Primorsko, naelniku Miru Percu-Maksu. Taka poroila smo dobivali od specialne obveevalne slube med italijansko republikansko vojsko v Gorici od rezidenta, italijanskega majorja Muzzolinija - Mirka; obdeloval pa jih je v naem obveevalnem oddelku odgovorni za obveevalno slubo med Italijani, sodelavec italijanske narodnosti, Marcello Tausig. Na ta naa obvestila se je oglasil v Renah pokrajinski naelnik Miro Perc-Maks z eljo za nadaljnje inforamacije o predlogih nemke uprave v Gorici, s katero naj kontaktiramo preko naega obveevalca. Tako smo preko Muzzolinija- Mirka kontaktirali s prefektom Pacejem ter smo izvedeli za njegov predlog, da bi se elel pogajati s predstavniki partizanov na Primorskem predvsem zaradi dobrobiti prebivalstva. Predlog je Miro Perc-Maks odobril ter nam naroil, naj organiziramo sestanek med nami in prefektom Pacejem, sestanek, katerega se bo po monosti udeleil tudi sam in pa predstavniki IX. korpusa. Potem, ko nam je prefekt Pace po naem pristanku za sestanek sporoil, da naj bi se prvi sestali na njegovem posestvu v Tapoglianu v Furlaniji, pa je Miro Perc Maks umaknil svoje in sodelovanje IX. korpusa. Sestanka naj se udeleimo sami ter povabimo tudi okrone oblastne in politine forume, katere bo tudi on informiral. Naj sprejmemo vse ponudbe, sami pa naj ni ne ponujamo, niti se za ni ne obveemo. Z nae strani smo doloili udeleence, ki naj bi bili: namestnik vodje obveevalnega oddelka Joko Mozeti Pepko, italijanski sodelavec Marcello, posrednik
Zbornik 2
Stran 328
UZD-SD

Muzzolini-Mirko ter predsednik Okronega OOF za Goriko Joko trukelj - Milo. Miro PercMaksje udelebo odobril po stikih, ki smojih tedaj opravljali po posebni kurirski liniji, obstojei na Primorskem, med okronimi in pokrajinsko izpostavo ONZ pri predsedstvu SNOS. Po ponovnem kontaktiranju s prefektom Pacejem naj bi bil sestanek 15. junija, nai predstavniki, katerim jami nedotakljivost, so lahko oboroeni, prevoz bo nudil prefekt Pace. Dogovorjena sta bila tudi nain in kraj vstopa naih predstavnikov. Ponudbe za razgovore s partizani so prihajale od prefekta Paceja tudi preko partizanskih gospodarskih ustanov po vpraanjih aprovizacije, vendar so bile ponudbe zaradi stalia POOF o totalnem bojkotu odklonjene. Iz dopisa z dne 18. maja 1944 pa izhaja, da sta goriki prefekt Pace in Podprefekt Locatelli ponovno izrazila eljo sestati se s predstavniki OF. Sestanek naj bi bil na osvobojenem ozemlju, posrednik za sestanek pa je bil goriki trgovec z ilegalnim imenom Boris. Predstavnik PGK Peter Fornazari-Pavel je priporoal, da bi bilo koristno, e pride do sestanka, ker je prefekt e do tedaj el na roko gorikim trgovcem pri nabavi ivea.
Prva pogajanja v Tapoglianu 15. junija 1944

Tako je priel dan sestanka! rni mercedes prefekture je pripeljal ob 9. uri pred radiopostajo v Vrtojbi, kjer smo prostor zastraili z naimi varnostniki. V avtu sta bila prefekt Pace ter major Muzzolini - Mirko. V avto sta vstopila Joko trukelj - Milo in Joko Mozeti - Pepko. Avto je odpeljal v Gorico, kjer sta pri sv. Roku vstopila na Marcello in podprefekt Locatelli. Avto je odpeljal v Tapogliano pri Romans d'Isonzo na posestvo prefekta Paceja, ker se je sestanek vril v njegovem dvorcu. Do dvanajste ure so bili razgovori, nato pa kosilo. Po kosilu so nae predstavnike skupaj s podprefektom Locatellijem vrnili v Vrtojbo. Kaj je elel prefekt Pace od partizanov? Prefekt Pace je z negodovanjem vzel na znanje, da prisotni predstavniki partizanov s Primorske niso pooblaeni za kakrne koli sklepe, ampak samo za prenos informacij. Sam je opozoril, da se razgovarja v svojem imenu in ne v imenu Nemcev. Predlagal je nekakno nevtralno cono, v kateri naj bi se Nemci in partizani ne napadali, omejeno z de markacijsko rto,
Zbornik 2
Stran 329
UZD-SD

o emer bi lahko dobil e podatke od Nemcev. O tem se bo pogovoril z dr. Friedrichom Rainerjem, korokim gauleiterjem, vrhovnim komisarjem operacijske cone Jadransko Primorje. Podprefekt Locatelli pa je spregovoril o skrbi za preskrbo prebivalstva ter lamentiral nad naim napadanjem in zaplembo preskrbovalnih transportov. Predlagal je, da bi se, zaradi interesa civilnega prebivalstva, dogovorili za nekaken modus vivendi. Razgovor je potekal deloma slovensko, ker je prefekt Pace obvladal slovenino, deloma pa v italijanini. Predstavnik OOOF je imel e nekatere pripombe v smislu partizanskega aktivizma, ki pa niso bile v smislu pridobivanja informacij, saj prefekta Paceja niso mogle prepriati! Dogovorjeno je bilo, da se bomo e drugi imprej sestali, o kraju in asu pa se bomo e dogovorili! Sestanek je bil zakljuen ob 12.30 z obilnim in luksuznim kosilom v grofovskem stilu! O sestanku smo takoj pisno poroali na pokrajinsko izpostavo ONZ Miru Percu - Maksu. Kot je razvidno iz drugih e ohranjenih in e omenjenih poroil, je poroilo nosilo datum 16.6.1944 in tevilko 145. Miro Perc - Maks je odobril nae pogovore ter se na osebnem razgovoru v Renah strinjal z dogovorom za naslednji sestanek, ki pa naj bi bil na partizanskem ozemlju v bliini Gorice; udeleil se ga bo namre tudi osebno. Na tem sestanku naj bi sproili vpraanje zamenjave ujetnikov ter nabave in nakupa ivea za partizane in civilno prebivalstvo v na pol osvobojenih ozemljih na Primorskem. O sestanku je poroal tudi OOOF za Goriko nadrejenemu POOF za Primorsko v svojem poroilu. Odgovor je dobil od POOF dne 24. 6. 1944. Tovari Kimovec-iga se bo sam oglasil v Renah in vse osebno pojasnil. Obvestiti pa je potrebno prefekta Paceja pred naslednjim sestankom, da so razgovori z vijimi forumi OF izkljueni. Nemka uprava za Goriko pokrajino, v kateri sta delovala prefekt Pace in podprefekt Locatelli, naj bi sabotirala nemko okupacijsko politiko, le pod tem pogojem so moni razgovori na vijem nivoju s strani partizanov. Stikov ni potrebno pretrgati, zamenjava blaga pa naj poteka na nivoju gospodarskih organov - gospodarskih komisij. O sestanku v Tapoglianu 15. 6. 1944 je e posebej sestavil poroilo udeleenec, italijanski sodelavec obveevalnega oddelka za Goriko, Marcello. O tem pria prevod v slovenino v arhivu IZGD.
Zbornik 2
Stran 330
UZD-SD
Druga pogajanja v Biljah 26. junija 1944

Po dogovoru z Mirom Percem - Maksom smo zaeli iskati primeren prostor v na pol osvobojenem ozemlju v okolici Gorice, kjer naj bi se ponovno sestali s predstavniki nemke uprave. Nali smo ga v Biljah, kjer je na vhodu iz gorike strani stala starinska vila Volat, last onhove, ki je dalj asa delala v Egiptu kot gospodinja in si je ob vrnitvi domov vilo primerno opremila. Razpolagala je tudi s primernim priborom in posodo ter kuharskim znanjem. eleli smo namre prefektu Paceju vrniti kosilo iz Tapogliana in pokazati, da smo tudi partizani na primernem civilizacijskem in organizacijskem nivoju vkljub vojni in okupaciji. Blial se je dogovorjeni dan, ko je Miro Perc - Maks sporoil, da se sestanka ne bo udeleil niti on niti kak drug politini ali vojaki funkcionar, da pa je angairal pokrajinsko gospodarsko komisijo, katere predstavnik se bo sestanka udeleil in z nami predhodno kontaktiral. Tako smo se sami pripravili za sestanek s pooblastili in napotki, dogovorjenimi z Mirom Percem - Maksom. Ta dan smo z zaitnimi varnostniki obveevalnega oddelka zastraili okolico radio postaje v Vrtojbi, kjer naj bi avto s prefektom Pacejem, podprefektom Locatellijem in majorjem Muzzolinijem - Mirkom doakal lan obveevalnega oddelka Marcello; zastraili pa smo tudi vilo Volat v Biljah, kjer naj bi se sestanek vril. Ob napovedani uri smo postavili dva straarja ob vhod v vilo ter akali na avto. Navzoi smo bili pisec, lan pokrajinske gospodarske komisije Peter Srebrni ter seveda gospodinja vile. Pripeljal je mercedes s prefektom Pacejem, podprefektom Locatellijem, Muzzolinijem - Mirkom in Marcellom. ofiral je podprefekt Locatelli. Straarja sta pozdravila, rokovali smo se pred vilo, nato li v sprejemnico in sedli za mizo, kjer je gospodinja ponudila nekaj alkoholne in brezalkoholne pijae. Marcello, ki se je udeleil prvega sestanka, nas je predstavil, nakar sem navzoe pozdravil. Prefekt Pace je izrazil razoaranje, ker ni bilo nobenega vijega predstavnika, kar sem mu pojasnil z dosedanjim dogovorom in pooblastili o izkljuno informativnem sestanku. Razgovor je potekal deloma v italijanini, deloma v slovenini, ki smo jo govorili le prefekt Pace, Peter Srebrni in jaz. Prefekt Pace je podal predlog Nemcev za proste komunikacije, kjer naj bi se ne napadalo, in sicer: eleznica proti Pontebi, na komunikacijah Videm-edad-Bovec-Predil, GoricaPodbrdo, Kobarid-Sv. Lucija, Gorica Vipava-Postojna, Trst-Postojna, Trst-Reka, Trst-Pulj,
Zbornik 2
Stran 331
UZD-SD

t. Peter-Pulj. Za te komunikacije nam bo poslal nemki nart. Pripomnil je tudi, da bi za vojake razgovore z Nemci, v kolikor bi bili nanje pripravljeni, lahko organiziral osebni stik z Albertom Kesselringom, feldmaralom, vrhovnim poveljnikom nemke vojske v Italiji. Z nae strani sem sproil vpraanje zamenjave ujetnikov ter s tem postopka s partizani kot z bojujoo se stranko, za kar se je prefekt Pace obvezal, da bo to nael pri Nemcih. Peter Srebrni pa se je pogovarjal o monosti dobave in nakupa ivea tako za vojsko kot za civilno prebivalstvo. Medtem ko je prefekt obljubil preskrbo civilnega prebivalstva, je ostalo dobavo ivea prepustil dogovorom med Locatellijem in Petrom. Prefekt Pace je vztrajno predlagal, naj im prej sprejmemo ustavitev sovranosti ob komunikacijah, nakar bi se o vsem drugem uspeno pogovorili. Nemki dokument o conah ustavitve sovranosti ob komunikacijah nam bo poslal preko Muzzolinija-Mirka do 28. Junija, tega dne pa naj tudi sami damo odgovor na njegove predloge! Tako se je uradni del sestanka konal in sedli smo h kosilu, ki ga je po vseh predpisih pripravila gospodinja vile. Hrano in pijao je organiziral Peter Srebrni kot predstavnik pokrajinske gospodarske komisije. Nato so se gostje odpeljali, do Vrtojbe jih je e spremljal Marcello, naprej do Gorice pa so se peljali sami. e isti dan je obveevalni oddelek poroal o sestanku pokrajinskemu obveevalnemu oddelku, Miru Percu - Maksu v poroilu tevilka 165; poroilu pa je priloil e posebno poroilo v italijanini, ki ga je sestavil Marcello. Slednji je obe poroili odnesel tudi na IX. korpus, kamor je bil prav tedaj premeen in je tudi odel. Od Mira Perca - Maksa smo dobili navodilo, naj poakamo e na izroitev nemkih predlogov o prostih komunikacijah, nato pa naj nadaljnje razgovore prekinemo, ker predlogov o premirju glede na zaveznike in znaaj NOV ne moremo sprejeti! Predstavnik PGK na sestanku v Biljah, Peter Srebrni, ki je vodil s prefektom Pacejem, predvsem pa s podprefektom Locatellijem razgovore o gospodarskih problemih aprovizacije za civilno prebivalstvo in partizane, je poslal o sestanku posebno poroilo. Poroilo je datirano s 27.6.1944 ter nosi podpis Petra Srebrnia. V poroilu med prisotnimi na sestanku zamenjuje predstavnike okrone izpostave ONZ s pokrajinskimi predstavniki. V vsebini razgovora navaja predvsem vpraanje etve ita brez navzonosti nemkih vojakih predstavnikov, vpraanje dostave aprovizacije za prebivalstvo Gorike pokrajine, katere razdeljevanje naj bi prevzela partizanska oblast, vpraanje skupne uporabe po partizanih zaplenjene cisterne, vpraanje dostave blaga za civilne obleke ter vpraanje medsebojne zamenjave blaga.
Zbornik 2
Stran 332
UZD-SD

Vsa ta vpraanja naj bi bila po poroilu Petra Srebrnia ugodno reena ter sprejeti primerni odgovori. Ker do dogovorjenega roka nismo prejeli od prefekta Paceja nemkega predloga za proste komunikacije, smo preko Muzzolinija - Mirka sporoili, da prekinjamo nadaljnje razgovore, ker nai viji forumi, ki smo jih informirali, ne morejo pristati na nemke predloge, vezane na premirje in nenapadanje komunikacij. Tako smo smatrali zadevo zaenkrat konano.
Prihod prefekta Paceja v Rene 3. julija 1944

Konec junija se je vrnil v Rene na IX. korpus premeeni Marcello. Njegova premestitev iz obveevalne slube ONZ v vojako obveevalno je sledila zahtevam nekaterih vodilnih iz OZN, tudi iz Baze 24, kljub naemu nasprotovanju, ker naj bi zaradi italijanske narodnosti ne bil primeren za delo v obveevalni slubi ONZ. Priel je lepo v novi angleki uniformi z angleko brzostrelko. Priel je pooblaen, da nadaljuje kontakte s prefektom Pacejem v imenu IX. korpusa. Preko Muzzolinija-Mirka je spet priel v stik s prefektom Pacejem, s katerim sta se sestala 3. julija v Renah. Tja se je prefekt Pace pripeljal skupaj z Muzzolinijem - Mirkom isti dan, ko si je z naim dovoljenjem ogledal Dornberk, ki je bil pogan od republikanskih italijanskih alpincev. Na tem pogovoru naj bi Marcello napram prefektu Paceju sprejel tisti sporni datum 5. julij, ko naj bi veljalo premirje med Nemci in partizani na podroju Videm Istra-Reka zaradi nadaljnjih pogajanj, seveda po pristanku IX. korpusa.
Premirje
Tako je napoil 4. julij 1944, ko sem e zgodaj zjutraj iz osebnega poroanja rezidenta obveevalne slube med Italijani v Gorici izvedel o sklenjenem premirju med partizani in Nemci, ki naj bi zaelo veljati 5. julija, o emer so se razirile govorice v Gorici. Obveevalec je tudi vedel povedati o okronici nemkega komandanta Gorice Weithauserja, poslani republikanski italijanski vojski. Nai ljudje v Gorici, zlasti Italijani, so bili strano preseneeni. Tako sem bil tudi sam, ko sem to izvedel. Pojasnil sem obveevalcu, da je kaj takega nemogoe ter je verjetno pomota in da naj pomiri svoje v Gorici.
Zbornik 2
Stran 333
UZD-SD

Obvestilo SS-Obersturmfuhrerja dr. Hradetzkyja 22.7.1944 (Arhiv MNZ)
dokumenta xxx
Poslal sem varnostnika, naj poklie Marcella na razgovor. K srei gaje nael ter sem ga informiral o zadevi, za katero je trdil, da je bil samo razgovor o monem datumu, e bo na pogajanja in premirje pristal IX. korpus. Zahteval sem, da takoj kontaktira z Muzzolinijem Mirkom, za katerega sem izvedel, da se je tudi prejnji dan sestal z Marcellom v Renah, in da preklie kakrne koli nadaljnje stike s prefektom Pacejem in Nemci ter seveda preklie datum in premirje. Prav tako sem mu naroil, naj napie o vsem poroilo ter mi ga en izvod izroi zaradi obvestila pokrajinski izpostavi ONZ, Miru Percu - Maksu ter seveda tudi Bazi 24 na Dolenjskem. S to smo namre ravno preko gorike izpostave ONZ vzdrevali direktno zvezo (preko ostalih izpostav ONZ). Marcello je kontaktiral z Muzzolinijem - Mirkom, kateremu naj bi e prejnji dan v Renah povedal o nepristanku tako na datum, na premirje in pogajanja. Z Muzzolinijem - Mirkom smo se sestali drugi dan, 5. julija, v Renah. Na tem sestanku je povedal, da ima naroilo, da nam posreduje nemko sporoilo glede pogajanj; nemka vojska bo ta dan prenehala sovranosti z NOV na Primorskem, e je partizani ne bodo napadali; nemke oblasti bodo ukrepale proti oficirjem, ki so vest predasno razirili; ukrepale
Zbornik 2
Stran 334
UZD-SD

bodo tudi proti faistom, aretirale gorikega federala in razpustile faistino republikansko stranko na Primorskem. Nemke oblasti so pripravljene pogajati se z NOV. Tako Nemci. Muzzolini - Mirko je tudi povedal, da je,on obvestil italijansko faistino federacijo v Gorici. O tej zadevi sem napisal v imenu Obveevalnega oddelka za Goriko kot zaasni vodja posebno poroilo ter mu priloil e Marcellovo poroilo v italijanini o premirju. Poroilo so odnesli kurirji varnostniki direktno do Mirka Perca- Maksa, kamor je odel nekaj kasneje tudi Marcello. Drugi izvod poroila je bil poslan po posebni, e navedeni kurirski liniji direktno na Bazo 24 na Stranem vrhu pri rnomlju. Posebno poroilo je napisal tudi Mario ui, naelnik OI ONZ za Goriko, pod katerega pa obveevalni oddelek izjemoma na Gorikem ni spadal. Spremni dopis, ki se nahaja v arhivu IZDG v Ljubljani kae, da je tudi pokrajinska izpostava ONZ poroala Oblastnemu komiteju KPS za Primorsko dne 6. julija 1944 ter mu v prilogi poslala poroila: Marievo poroilo OI ONZ za Goriko, Zdenkovo poroilo Obveevalnega oddelka za Goriko ter Marcelovo poroilo v italijanini. Marcello se iz IX. korpusa, kamor ga je poslala Pokrajinska izpostava ONZ, ni vrnil nikoli ve.
Odmevi za premirje
Ta sporazum o premirju na Primorskem je imel precejen odmev. V Gorici je o tem pisal domobransko usmerjeni Goriki list. V Slovencu v Ljubljani je sporazum demantiral sam Roesener v posebnem razglasu 7. julija. Komandant SNVZ polkovnik Kokalj je izdal 7. julija zaupno okronico, tevilka 124, v kateri navaja, da je premirje med partizani in Nemci v veljavi, pogajanja pa se bodo ele zaenja. Pripadniki SNVZ naj se drijo sklenjenega premirja in naj ne izzivajo incidentov s partizani. V vsem naj se ravnajo v sporazumu z Nemci. 11. julija pa je dal navodilo, naj se astniki SNVZ ne pogajajo na svojo roko s partizani, ker ne vedo, kaj hoejo Nemci s sporazumom dosei. Domobranski komandant v Postojni je 4. julija sporoil, da je dobil od nemkega polkovnika v Postojni obvestilo o pogajanjih partizanov z Nemci v pokrajinah Trst, Gorica, Videm, Pulj in da bodo 4. julija opoldan ustavljene sovranosti. Domobranci naj ne zapuajo Postojne z orojem, partizani pa lahko pridejo v mesto neoboroeni.
Zbornik 2
Stran 335
UZD-SD

Izvleek iz izjave dr.Reiner Friedricha Zadeve: Pece III. 107133 Grof Mario Paaco je posestnik v okolici Gorice, poroen, ima otroke, je meanega nemkoitalijanskega pokolenje, govori gladko nemko in italijansko, star danes ca. 55 let, srednje velik, vitek, ima temne lase in rne oi, italijanski tip. Operacijaka cona Jadranako Primorje je bila osnovana po italijanski okupaciji v septembru 1943 na podlagi Fuhrerjevaga ukaza od l6. septembra 1943.Jaz sem poslal iz Celovca pooblaence v posamozne province,da so prevzeli civilno upravo iz rok nemke provizorine vojake uprave. V pokrajino Furlanijo sem poslal SS-turmbannfuhrerja Wolbinga od SD v Celovcu. Ta mi je predlagal,naj imenujem grofa Paceja za prefekta v Udineh. S tem predlogom je priel zato,ker lei posestvo grofa Paceja na meji pokrajin Furlanija in Gorika in ker se je Pace stavil Wolbingu na razpolago kot svetovalec pri prevzemu oblasti. Wolbing je neko koncem septembra pripeljal Paceja k meni v Celovec, pri emer sem tega spoznal. Pace mi je opisal razmere v provincah Furlanija in Gorika.Ker Pace ni bil Furlan, temve Gorian,se mi je zdelo bolje,imenovati ga za prefekta v Gorici.To mesto je prevzel v teku oktobra 1943 in ga obdral do konca vojne v maju 1945. Kot profekt je bil Paco ef pokrajinske uprave. V tem svojstvu je bil podrejen neposgedno meni v mojem svojstvu vrhovnega komisarja v operacijski coni Jadransko Primorje. V svetovalni funkciji mu je bil dodeljen nemki svetovalec. Ta je v majem zastopstvu nadzoroval poslovanje prefekta in mu svetoval pri njegovem uradovanju.Nemki svetovalec je imel pri sebi tab strokovnjakov, ki so delali kot svetovalci v razlinih upravnih resorih. V teku leta 1944 mi je poroal Face,da je k njemu prilo ve upanov iz Vipavske doline in okolice Trnovske- ga gozda. Obine teh upanov so obvladovali partizani. Zato ni bilo mono,te obine obskrbovati z iveem in obrtni- mi predmeti. Prebivalstvu je trpelo pomanjkanje,ker lastna poljedelska produkcija ni zadostovala za preskrbo. upani so prosili Faceja,naj bi jim poiljal kljub gospodarstvu partizanov v tem podroju ivila in druge vane Izjava dr. Friedricha Rainerja z dodatkom, leta 1947 (Arhiv MNZ). Dr. Friedrich Rainer, leta 1941 ef civilne uprave za Gorenjsko (Oberkrein) kot nemko koroki gauleiter po prikljuitvi Avstrije k Nemkemu Reichu, leta 1943, po kapitulaciji Italije, vrhovni komisar operacijske cone Jadransko Primorje (Adriatische Kuestenland), je bil aretiran od zaveznikov in predan jugoslovanskim oblastem. Obsojen je bil julija 1947 v skupini z Josefom Vogtom, SS standarte fiihrerjem, vladnim in kriminalistinim svetnikom pri KDS Bled in KDS Maribor, in drugimi pred Vojakim sodiem IV. armade v Ljubljani na smrt. V preiskavi je bil zaprt v Centralnih zaporih Udbe za Slovenijo na Poljanskem nasipu. Tam je bil zaslian tudi o grofu Paceju.
Zbornik 2
Stran 336
UZD-SD

Grof Pace. III. 107134 predmete. Na predlog grofa Paceja sem dal privolitev,da je treba te obine preskrbovati z vsemi potrebnimi ivljenjski mi potrebinami,ravno tako kot vse druge obine operacijske cone po predpisih,ki so takrat obstajali. To privolitev sem navezal samo na pogoj, da se mara vodstvo partizanov napram upanom obvezati, da teh poiljk ne bodo vzeli. Pri tem sem izjavil,da nimam ni proti temu,e se tudi partizani raunajo v tevilo prebivalstva,ki ga je treba prehranjevati,ker upanom itak ne bi bilo mogoe,izkljuiti jih od splone razdelitve. Toda partizani ne smejo vzeti samo z sebe tega, kar je namenjeno za vse prebivalstvo. Moje dovoljenja za preskrbo po partizanih obvladanih obin sem utemeljil z preudarkom,da bo z rednimi dobavami in vpeljavo splonih preskrbovalnih dolob prilo do stalnega kontakta z prefekturo v Gorici in s tem pripomoglo do pomirjanja prebivalstva in normalizacije razmer. Pri tem razgovoru z grofom Fecajem sem tudi izrazil, e mi vodimo z nae strani vso borbo proti partizanom samo zato,ker so ti zaeli nastopati proti nemkim ustanovam,gospodarskim objektom itd. e bi partizani dali mir, bi nobenemu Nemcu ne padlo v glavo, letati po gozdovih. Nam gre samo zato,da bi imeli red in mir. V partizanski vojni trpijo samo ljudje in cela deela in brez posebnega efekta, ker bo odloitev vendar padla na drugam mestu. ez nekaj asa je Face zopet priel k meni in mi poroal o zadevi. Pripovedoval je, da sta neko ponoi prila na njegovo posestvo dva partizanska parlamentarca. Govorila sta o preskrbovanju obin in zagotovila, da dobav ne bodo motili.Nato se je razvil sploen pogovor o poloaju. Pri tem je Face nael priliko, da je pokazal na trpljenje,ki ga mora prestajati deela in poudaril,da je tudi vrhovni komisar interesiran na tam,da bi partizani prenehali z svojimi akcijami. Njegovo izvajanje je napravilo na parlamentarca velik vtis in sta prila na misel,dali bi bilo mogoe skleniti premirje. Pace je obljubil,da bo govoril o tem z menoj.Dogovorjeno je bilo, da parlamentarca v neki doloeni noi zopet prideta k Paceju. Meni je bila misel,skleniti s partizani premirje, nova. Nisem mogel prav verjeti v to,da bi bili partizani res
Zbornik 2
Stran 337
UZD-SD
dokument xxx
Zbornik 2
Stran 338
UZD-SD

Grof Pace -4- III. 107136 dalekoseneje, kot sem si to predstavljal. Kubler je zato dobil tudi privolitev vrhovnega poveljnika v Italiji, generalfeldmarala Kasselringa in pri tem opozoril na to, da je vrhovni komisar z sklenitvijo premirja prinocipielno soglasen. Kubler in Globonik sta v izvritvi premirja izdala na vse svoje urade detajlirano povelje, ki sta mi ga ravno tako pokazala. Kublerjeva odredba je veljala za celotno ozemlje operacijske cone,torej tudi za provinco Ljubljana. Globonikovo povelje je veljalo samo za provinco Udina, Trst,Gorica,Pulj in Reka.Ljubljana je spadala v podroje poveljevanja Rosenerja. Iz Spesce sem se odpeljal k Grofu Pacoju na prefektu v Gorici. Pace mi je pripovedoval e o podrobnostih iz pogajanj z pooblaenci partizanskega vodstva.K zakljuku pogodbe so prili dva ali trije pooblaenci.Pri enem od teh Je imel Pace vtis,da je bil Jud. Farlamentarci so se izjavili za pooblaence za celo operacijsko cono.S tem je nastala teava z provinco Ljubljano, ker smo mi prvotno raunali samo z krajevnim premirjem v provinci Gorica. Pace mi je tudi poroal,da dela faistini federale v Gorici teave radi premirja in ga v njegovem staliu podpira italijanski nadkof v Gorici. e se ne motim,je tudi v zvezi s tem prilo do teav,ki jih je Globonik imel z nekim pod rejenim italijanskim odredom in do tridnevnega zapora upornega federala. Za zveer sem povabil k sebi v Trst Rosenerja, da bi odstranil spor. Rosenar mi je rekel,da je novica o premirju uinkovala v antibolavistinih krogih v Ljubljani kot bomba. General Rupnik da je priel k njemu in mu izjavil, da domobranci nikdar ne bodo priznali premirja z partizani. Rosenerjavem mnenju je obstajala nevarnost, da bo zgubil iz rok celotno vodstvo med domobranci. Zaradi tega se je Rosener videl primoranega, da je objavil v ljubljanskem asopisju izjavo,po kateri premirje ne velja za provinco Ljubljano in da se bo borba tukaj nadaljevala s vso ostrino. Izjava je vsebovala stavke,ki so bili jasno usmerjeni proti vsakemu premirju z partizani sploh.Kot je Rosenar rekel, se je po izjavi razburjenje anti komunistinih krogov prebivalstva sicer pomirilo,vendar pa je bil obalovanja vreden spor v nemkem vodstvu v vpraanju premirje,
Zbornik 2
Stran 339
UZD-SD
dokument
Poroilo ing. Janka Makovka, 10.7.1944 (Knjiga Viri, dr. Jera Voduek Stari: Dosje Makovek). V svojem zadnjem pismu pred aretacijo ing. Makovek poroa o pogajanjih na Primorskem in o premirju dne 6.7.1944.
Zbornik 2
Stran 340
UZD-SD
MEDVOJNA IN POVOJNA USODA TIGROVCEV

Tiger je bila narodno protifaistina organizacija primorskih Slovencev. Zaela je z raznimi gverilskimi akcijami, razpeavanjem letakov, oskrbovala Primorce z razno literaturo, ki je budila narodno zavest itd. Izdajali so list Svoboda, ki se je tiskal v Jugoslaviji. Tiger je bil povezan tudi z obveevalnimi slubami Francije, Anglije in Jugoslavije. Glavni vodja je bil Albert Rejc, gverilski vodja pa Danilo Zelen. Po obsodbi in ustrelitvi bazovikih rtev je Tiger prenehal z gverilskimi akcijami. Veliko tigrovcev je bilo konfiniranih na jugu Italije, veliko jih je zbealo tudi v Slovenijo. Nedvomno je pomemben opcijski akt med Tigrom in KP Italije, da imajo Slovenci pravico do samoodlobe in prikljuitve k matinemu narodu. Podpisali so ga leta 1936 Albert Rejc, Danilo Zelen in Just Godni. Po razpadu Jugoslavije so tigrovci zaeli zopet gverilski boj proti Italijanom. 13. maja 1941 je na Mali gori pri Ribnici padel v boju z Italijani Danilo Zelen, akcijski vodja tigrovcev. Zbeali pa so Tone erni, Anton Majnik in Just Godni. Ti trije so se organizirali v prvo Ribniko eto (14 partizanov). Kmalu je vodstvo ete prevzela KPS in je ribniki VOS trojko likvidiral. Po igavem nalogu? Kje so njihovi grobovi na Veliki gori pri Ribnici? Zagotovo je bilo to 13. maja 1941, prvi odpor proti okupatorju. V Ponovi vasi pri Grosupljem je bila poleg trojke likvidirana cela Jakopinova druina: oe, mati in tirje otroci. Najmlaji je bil star dve leti. Ta druina je pribeala v Ponovo vas leta 1938. Povezana pa je bila s tigrovci v Mali gori. Tigrovci so vodili tudi partizanski boj na Primorskem. Po kapitulaciji Italije septembra 1943. so na Primorskem prevzele vodstvo odpora brigade z Dolenjske v sestavu sedmega in devetega korpusa. Tigrovci so postali motei element revolucije in so padli v nemilost. Koliko je v resnici padlo tigrovcev kot partizanov in koliko jih je padlo v trinajstem bataljonu, se ne bo nikoli izvedelo. Nedvomno je dokazana likvidacija vodilnega tigrovca Maksa Rejca-Mladena. Konec julija 1944. so ga poslali na sestanek v Kmeke Ravne in tam je dobil strel v tilnik. Ale Bebler je dal izjavo sestrama, da je bila likvidacija lokalna zadeva, da pa je bil Mladen zagotovo angleki vohun, verjetno tudi povezan z majorjem Novakom in da so vsi tigrovci povezani z Anglei. Po vojni so svojci dobili spomenico. Postavlja se vpraanje, zakaj vodstvo KPS ni e na ebinski kongres povabilo tigrovce in nalo stika z njimi ter zakaj je tako hitro likvidiralo tigrovce v Ribniki eti. Tigrovcem boj za narodnostne pravice primorskim Slovencem po vojni
Zbornik 2
Stran 341
UZD-SD

ni bil priznan. Niso jim bila priznana leta po zaporih ne boji do septembra 1943. e ve, doivljali so razna ponianja in zasramovanja. V Bistrici in Kopru se je zael protest partizanov in tigrovcev. Opisuje ga Pavle Zidar. Na protest se je odzval CK ZKS. Seja je bila 13.junija 1958 in prisotni so bili: Miha Marinko, Ivan Maek, Boris Krajger, Viktor Avbelj, Stane Kavi, Ivan Regent, Boris Ziherl, Vlado Krivec, Mitja Ribii, Janez Vipotnik in Albert Jakopi. Ta seja je pomembna za razlago vzrokov za preganjanje tigrovcev in medvojne likvidacije. V izjavah tega politinega vrha, so si razlagali utemeljitve tega nerazumnega preganjanja narodnjakov in borcev NOB. Na podlagi teh izjav in e opisanih dejstev je videti, da so bili poglavitni grehi tigrovcev naslednji: Tigrovci so bili prvi antifaistini borci za narodno obrambne pravice, esar ni bilo mogoe vkljuiti v zgodovinski konstrukt o zaetku oboroenega boja, upora, pod vodstvom KP leta 1941, in v tezo, da je bila KP edina sposobna voditi odpor. Tiger je bila narodna organizacija, ki se je borila za narodni obstoj primorskih Slovencev, KPS pa je lo za oblast, za revolucijo po navodilih kominterne. Vodilni tigrovci so se povezovali z Anglei in Francozi, ki so se prvi postavili po robu faistinemu in komunistinemu prodiranju po Evropi, zato so bili za komuniste vohuni imperialistinih sil. Po toliko letih zasramovanja pa so jih sedaj stlaili pod okrilje ZZB. Ivan Dolniar, predsednik ZZB je sodeloval pri odkrivanju spomenika Tigrovcu (TV, to je bilo 11.12.99.) Danes jih izkoriajo v svoje politine namene ZZB in predsednik drave. Tigrovci so ostareli in malo jih je, zato manipulirajo z njimi. V enoumju se ni dosti vedelo o tigrovcih, v notranjosti pa sploh ni. Dokler bo zgodovina dekla revolucionarjem, bo resnica o tragediji tigrovcev zamolana, enako njihovi grobovi in tevilo rtev.
Skrajano povzeto iz knjige Tigrovci, tednika Mladika in po prievanjih preivelih partizanov v Zdruenju svobodnih partizanov.
Zbornik 2
Stran 342
UZD-SD
PADALCI - PRIMORCI
Med drugo svetovno vojno so Anglei spustili s padali v Slovenijo radiotelegrafiste, diverzante in tolmae. Kot dezerterji italijanske vojske ali kot italijanski vojni ujetniki so prostovoljno pristopili na stran anglekih zaveznikov, da bi se borili proti istemu sovraniku, ki je primorske Slovence teptal e vrsto let od konca prve svetovne vojne. Mnogi od teh so v asu od maja 1945 do pomladi 1946 izginili brez sledu. Neuradno in med ljudmi se je skrivoma govorilo, da so bili proglaeni za angleke vohune, torej za izdajalce svojega naroda. S tem se nam e dalj asa odpira vpraanje e za eno poglavje, na katero so nekateri e dolgo opozarjali. V svoji knjigi Angleki obveevalci - vohuni ali vojaki (MK Ljubljana) je to obdelal e Joe Vidic in navedel kopico zelo zanimivih podatkov. OZNA je skrbno zasledovala delo in gibanje padalcev. O tem obstaja kar nekaj podatkov, ki omogoajo bolj poglobljen vpogled. Zanimiva je ugotovitev in ocena o nalogah, ki naj bi jih imeli ti padalci med partizani. Ugotovitev OZNE je bila, da so Anglei te ljudi vebali v svojo korist. Prvotno naj bi sluili njihovim vojakim namenom, kasneje pa verjetno tudi pijonai. Tako mnenje je bilo tudi osnova za njihov odnos in poboj teh padalcev. Po zaslugi padalcev so imeli partizani dvojno korist. Poiljali so Angleem podatke o herojstvu partizanov (npr. Braieva brigada je onesposobila cel bataljon nemkih vojakov in pretrgala elezniko povezavo med Ljubljano in Trstom), spopada pa sploh ni bilo. Po zaslugi takih poroil so Anglei partizanom poslali izdatno vojako pomo. V Tolminskem Logu, v noi od 20. - 21. junija 1945. 13. - 14. julija 1943. in Na entviki planoti v noi od od 18. - 19. avgusta 1943. V zahvalo jih je akala - ko komunistom niso bili ve potrebni - muenika smrt, brez pravice do pokopa, groba in spomina. Podatki vzeti iz knjige Angleki obveevalci - vohuni ali vojaki in tudi iz revije traka Mladika.
Zbornik 2
Stran 343
UZD-SD
SPOMENIK ZA PADALCE
V lanski osmi tevilki je Mladika v Anteni poroala o odkritju spominske ploe z imeni 18 primorskih rodoljubov, ki so jih Anglei med II. svetovno vojno spustili s padali v Slovenijo kot radiotelegrafiste, diverzante in tolmae. Veinoma so se pridruili partizanom, da bi se borili za osvoboditev Primorske. Cela vrsta jih je v prvem povojnem asu izginila brez sledu, potem ko jih je aretirala Ozna. Vrniti ast pomorjenim Svojci umrlih padalcev, preiveli padalci in prekomorci - borci NOV iz Afrike so 19. oktobra lani poslali Svetu za lovekove pravice Republike Slovenije vlogo za rehabilitacijo pomorjenih. Predsedniki (takratnih) primorskih obin Ajdovina, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Nova Gorica, Piran, Postojna, Seana in Tolmin so vlogo uradno podprli. V svojem odprtem pismu so zapisali, da so padalci kot dezerterji italijanske vojske ali kot italijanski ujetniki prostovoljno prestopili na stran anglekih zaveznikov... K tej odloitvi jih niso vodile pozneje jugoslovanske razprtije: etnitvo, ustatvo, domobranstvo in partizanstvo, kajti vsega tega takrat e ni bilo, ampak predvsem in edina elja, boriti se proti tistemu sovraniku, ki je njihovo ojo domovino Primorsko teptal e dolgih 25 let... V asu od maja 1945 do pomladi 1946 so, razen redkih, ki jih je smrti reilo golo nakljuje, izginili brez sledu. Neuradno in uljaje se ve, da so bili proglaeni za angleke vohune, kar preprosto pomeni izdajalce svojega naroda. To je poastna obsodba in strana krivica, storjena slovenskim domoljubom, zaveznikim vojakom, slovenskim partizanom in borcem velike druine protihitlerjevske koalicije... (Delo, 9. december 1994, str. 3). Odstira se torej e ena tabu tema, na katero so sicer e opozarjali v emigraciji (tudi z opisom etnikega umora enega izmed padalcev), zlasti pa jo je leta 1989 obdelal v knjigi Angleki obveevalci - vohuni ali vojaki Joe Vidic (MK, Ljubljana). O tigrovcih so preiveli in nekateri zgodovinarji e popravili ideoloke ocene povojnega reima. Na Nanosu so jim 4. septembra lani odkrili spominsko obeleje. Tudi zanje je dolgo veljalo, da so bili agenti, in nekatere je med vojno doletela podobna usoda kot padalce. Duan Jelini je v spremni besedi Mit, lovek in trpin k posmrtni
Zbornik 2
Stran 344
UZD-SD

izdaji oetovih (Zorkovih) spominov pod svinenim nebom (Gorika Mohorjeva Druba, Gorica 1994) omenil v partizanih v nepojasnjenih okoliinah umrle tigrovske voditelje. Kdor se bo lotil iskanja po Arhivu Ministrstva za notranje zadeve v Ljubljani, ki je po demokratizaciji dostopen, bo verjetno nael precej gradiva o teh vpraanjih. Brez znanstvenega aparata, le kot spodbudo k nadaljnjemu preuevanju, bi rad navedel in delno (verjetno prvi) objavil nekaj dokumentov, na katere sem naletel ob robu neke svoje raziskave v mapi Angleka obveevalna sluba pred in med vojno v Sloveniji (AMNZ, ZA403-1), ki je dobila sedanjo obliko leta 1975, a so v njej stareji dokumenti razlinih izvorov.
Odnos do Tigra
Najprej odnos do organizacije TIGR. V spisu, ki nima podpisa in datuma - podobno kot veina ostalih v tovrstnem gradivu z rekonstrukcijami - in nosi naslov Pred- in medvojno delovanje angleke OS in njene baze na teritoriju Slovenije, najdemo tudi naslednji odlomek: Pred vojno je v Slovenskem Primorju delovala mona nacionalistina organizacija Tigr z vodstvom v Ljubljani, ki je bilo povezano s kulturnimi in portnimi drutvi: Soa, Tabor, Zveza Primorskih emigrantov in Branibor. Vodstvo Tigra je preko organizacije Tigr v Slovenskem Primorju najprej zbiralo vojake in politine podatke za JOS in pozneje za angleko OS. V zadnjih letih pred drugo svetovno vojno se je vodstvo Tigr v Ljubljani povezalo z organi angleke OS na anglekem konzulatu v Zagrebu in angleki ambasadi v Beogradu. Preko vodstva Tigr je angleka OS, kot je izjavil njen organ, zbrala detajlne podatke o oboroitvi in dislokaciji italijanske vojske in o vsakem naboju, ki ga je imel italijanski vojak. lani Tigra v Slovenskem Primorju so zbirali obveevalne podatke iz nacionalne zavesti v preprianju, da jih koristi JOS, in niso vedeli; da je vodstvo povezano z angleko OS. V vodstvu Tigra je angleka OS imela 9 agentov, ki so poiljali svoje kurirje ilegalno preko meje v slovensko Primorje. Bivi tigrovci, ki so zbirali obveevalne podatke zgolj iz nacionalne zavesti, se ne morejo tretirati kot sodelavci angleke OS, vendar lahko predstavljajo v doloeni meri njeno bazo. Z rekonstrukcijo smo nateli 470 tigrovcev v slovenskem Primorju. Veina bivih tigrovcevje med vojno aktivno sodelovala v NOV. (str. 3 omenjenega spisa in str. 285 v mapi)
Zbornik 2
Stran 345
UZD-SD

Besedilo, ki je le tu pa tam pravopisno popravljeno (kratica OS pomeni obveevalno slubo, JOS pa jugoslovansko obveevalno slubo), je zanimivo, ker kae kar naklonjeno stalie do tigrovcev in njihove narodne zavesti. Zanimiva je tudi ugotovitev o 470 pripadnikih organizacije na Primorskem.
Enajst obsojenih
Isti dokument opisuje domnevne vohune v misijah, ki so jih imeli Anglei pri partizanskih tabih. Tudi tu se kae natanno knjigovodstvo o stikih, ki jih je kdo imel. Jasno pa je tudi priznanje o enajstih aretiranih in obsojenih primorskih in tajerskih padalcih. Drugi nain delovanja angleke OS med vojno pa se je odvijal preko anglekih misij pri glavnem tabu NOV in v tabih IX. in VII. korpusa in IV. operativne cone. V obdelavi delovanja angleke misije pri glavnem tabu in v pozneji rekonstrukciji smo ugotovili, da so se vsi lani teh misij bavili z obveevalnim delom, zbirajo podatke o NOG, NOV in okupatorju. Znailno je, da so bile tudi te misije povezane z obveevalnim centrom v Kairu in Londonu, s imer so imeli monost preverjanja podatkov, dobljenih preko ostalih obveevalnih grup v Sloveniji. Z medvojno obdelavo in rekonstrukcijo po vojni smo ugotovili: pri glavnem tabu NOV in POJ in pri tabu VII. korpusa, ki sta operirala na podroju Dolenjske in Notranjske, je bilo 47 lanov angleke misije, ki so navezovali stike s 67 osebami, ki so z ozirom na preteklost in poreklo bile tedaj obveevalno zanimive; pri IX. korpusu, ki je operiral na podroju Primorske in Gorenjske, je bilo 62 lanov angleke misije in odkritih 30 interesantnih zvez; pri IV. operativni coni je bilo 15 lanov angleke misije in v rekonstrukciji odkritih 21 zanimivih zvez. V zvezi z omenjenimi misijami je znailno, da so se pri njih nahajali oziroma bili v njihovem sestavu primorski in tajerski vojni ujetniki, ki so jih Anglei na Srednjem Vzhodu pobrali iz tabori in jih poslali na obveevalne, radiotelegrafske in diverzantske kurz nato pa jih spustili s padalom na osvobojeno ozemlje. Na osnovi tedanjih in kasnejih obdelav jih je bilo vsled sodelovanja z angleko OS 11 aretiranih in obsojenih. (str. 5 in 6 omenjenega dokumenta oz. str. 287 in 288 omenjene mape).
Zbornik 2
Stran 346
UZD-SD

O kaki obsodbi pa doslej nihe ni nael sledu. lo je za tajne umore, za katere pa, kot se kae v naslednjem, daljem dokumentu, e pri Ozni oz. kasneji Udbi vsi niso vedeli ali pa niso smeli vedeti. Kako je profesor Ivan Rudolf zbiral primorske vojne ujetnike in jih navdueval za boj proti nacifaistom in kako so jih Anglei vebali, nekoliko izvemo iz spisa Delo angleke obveevalne slube preko Jugoslovanov v Afriki med vojno (str. 328-330 e omenjene mape)
Oznovski seznam padalcev

V omenjeni mapi Arhiva Ministrstva za notranje zadeve je tudi 5 tipkanih strani dolg sad nekakne notranje preiskave o tem, kdo so bili padalci in drugi morebitni angleki sodelavci. Datuma, podpisa in naslovnika spet ni, vendar je spis pomemben, saj izvira iz notranjega ministrstva. Usoda pogreanih ni znana, obtobe so ponekod alostno smene slonijo pa na sumih in insinuacijah. Tako, gradivo je treba seveda jemati zelo previdno, saj se e marsikateri znani podatki, na primer ivljenjepisni, ne skladajo, nekateri namigi pa so lahko aljivi za mrtve ali pa e ive obdelane ljudi. Objava tega dokumenta je torej zgolj vzorec in spodbuda za raziskave. Popravljene so le nekatere pravopisne napake in pa priimka Simi in Krimani (v izvirniku Sim in Krimani). Zanimivo bo ugotoviti usodo vseh opisanih, saj se seznam razlikuje (z dodatki in opustitvami) tako od seznama rtev na spominski ploi kot od opisov v Vidievi knjigi. Znani primer Toneta Bonarja (likvidiran e 1943) ni omenjen. Na ploi, ki so jo odkrili 30. oktobra na hii ene izmed rtev, Miloa Adamia, v krbini t. 75 na Krasu, je namre 18 imen, ki jih Primorske novice (4. november 1994, str.4) opremljajo z rojstnim krajem in krivcem za smrt. Naj jih povzamem! Po nalogu Ozne so bili po vojni pobiti: Milo Adami (krbina) (Harije) Milan Botjani Alojz rnigoj (toma) Josip Dolenc (Opine) Marjan Fegec (Trst) Milan Golob (Grahovo)
Zbornik 2
Stran 347
UZD-SD

Franc Ileni Zdravko Lenek Radoslav Semoli Nikolaj Sever Alojz Sivec Ivan Volari (Velika Lahinja) (Ljubljana) (Miren) (Budanje) (Libunje) (Idrsko)
etniki so ustrelili naslednja padalca: Bojan Koler Ivan Paron V partizanih so padli: Valter Gorjanc Zvonimir Jelen Andrej kerjanc Radko Zuodar (Trst) (Slovenj Gradec) (Postojna) (Vole) (Idrija) (Gorica)
Zdaj pa dokument: Iz arhiva Ozne za Slovenijo so v zvezi delovanja angleke obveevalne slube razvidni tile podatki: Anglei so sistematino zbirali skupaj ljudi, ki so bili Slovenci oz. Jugoslovani in ki so jih ujeli na raznih bojiih v sovranih vrstah. Tem ljudem so dali monost, da se prikljuijo NOV in POJ. Med njimi je bilo najve primorskih Slovencev, ki so se borili na strani Italije kot italijanski vojaki, in pa tajercev, ki so bili ujeti kot nemki vojaki. Vse te ljudi, ki so se javili kot prostovoljci za jugoslovansko vojsko, so poslali v Aleksandrijo in druge kraje na Blinjem Vzhodu, kjer so obstajale ole za izvebanje teh ljudi. V teh olah so se predvsem uili radiotelegrafije, obveevalnega dela in pa minerstva. Ve izmed njih pa je napravilo tudi padalski teaj. Ti naj bi sluili izkljuno njihovim vojakim ciljem. Ena izmed teh ol je pripadala Inter Service Liaison Department ali I.S.L.D., njihovi oficirji pa so nosili na kapi napisano Intelligence corps. Kasneje, v septembru 1943, pa se je organizacija preselila v Bari, kjer se je oznaevala z No 1 I/U/ section. e pred ustanovitvijo te ole, pa je obstajala na gori Carmelo v Palestini e neka druga ola, ki so jo ravno tako sestavljali sami primorski fantje.
Zbornik 2
Stran 348
UZD-SD

To olo so imenovali Dawidsonova organizacija. Po izjavah tovariev ki so to olo obiskovali in ki so kasneje bili vsi partizani, so tamkaj imeli zelo dobre plae (50 anglekih funtov meseno) in zelo razkono ivljenje, moderen komfort in najboljo postrebo. Ve izmed njih si je v tem asu napravilo zlate zobe pri civilnih zobozdravnikih, v uradu za fakture pa so imeli veje zneske naloenega denarja. Iz vseh teh podatkov se lahko sklepa, da so Anglei te ljudi vebali predvsem v svojo korist, ki naj bi prvotno sluila njihovim vojakim namenom, v pozneji dobi pa verjetno tudi pijonai. Iz arhiva je razvidno, da so te ole obiskovali: Dolenc Josip, rojen 15.4.1910 na Opinah pri Trstu, mehanik, Slovenec. Ob vojni napovedi Anglije Italiji ujet na italijanskem trgovskem brodu nekje v bliini Indije, kjer je bil potem interniran. Septembra meseca 1941 je bil pozvan na neki tamkajnji angleki urad, kjer je bil vpraan, e hoe v jugoslovansko vojsko. Ker se je javil, je bil poslan v Aleksandrijo skupno e z nekaterimi drugimi primorskimi Slovenci, ki so se isto javili za v jugoslovansko vojsko. V tej vojski se je nahajal do 4.4.1942, nakar je bil pozvan v Kairo na angleko komando, kjer mu je bilo ponujeno vebanje radio telegrafije in obveevalne slube z namenom, da bo poslan v zaledje sovranika, kar je tudi sprejel in tak teaj tudi napravil. Poleg tega je kasneje opravil tudi padalski teaj. Aprila 1943 pa je zaprosil za vstop v NOV, kar mu je bilo tudi odobreno. Iz Afrike je bil poslan v Bari septembra 1943, maja meseca 1944 pa je bil spuen na sektorju IX. korpusa na Primorskem. Tu je bil za tolmaa efu angleke misije majorju Watsonu ter kasneje vsled sumljivega obnaanja vekrat prekomandovan. Bil je od strani Ozne stalno kontroliran in je proti njemu tekla tudi preiskava. Kje se sedaj nahaja, ni znano. Tesli Rado, radiotelegrafist, ujet in poslan v Afriko. Tamkaj je bil nekaj asa v Jugoslovanski vojski, kasneje pa poslan v radiotelegrafski in obveevalni teaj za 9 mesecev. Opravil je tudi padalski teaj. Leta 1943 je bil poslan v Slovenijo kot padalec. Nahajal se je pri radiopostaji v V. brigadi (?). Odkod je doma, ni navedeno. Semoli Rado, rojen 30.11.1918 v Reici pri Mozirju. Kako je priel k Angleem v Afriko, ni znano. V Afriki napravil radiotelegrafski in obveevalni teaj. Po izjavi Dolenc Josipa pripadal Dawidsonovi organizaciji. Priel leta 1943 v NOV, kjer je dobil in st. vodnika. Bil osumljen delovanja za IS. Kje se sedaj nahaja, ni znano. Anglei so ga nekaj asa drali zaprtega.
Zbornik 2
Stran 349
UZD-SD

Simi Stanislava so kot italijanskega vojaka ujeli Anglei, pri njih napravil diverzantski kurz in bil s padalom spuen na naa tla. V NOV dobil in poronika. Izjavil, da je bil spuen zato, da se bo boril proti okupatorju, ne pa proti izdajalcem. Kje se sedaj nahaja, ni znano. Krimari Miro, rojen 17.8.1919 na Reki, italijanski vojak, zajet s strani Angleev, napravil radio-telegrafski in obveevalni teaj kot angleki padalec prispel na podroje IX. korpusa. Osumljen delovanja z IS. V NOV je dobil in st. vodnika. Kje se sedaj nahaja, se ne ve. Sever Niko, rojen 13.4.1913 v Budanjah pri Vipavi. Isto kakor Semoli in Krimari. Boi Ivo, rojen 8.9.1920 v Podmelcu, v NOV postal st. vodnik. Napravil isto pot kot Sever, Krimari in Semoli. Knez Alojz, rojen 18.6.1918 v Mariji na Zilji pri Beljaku, oe Franc, mati Terezija, strojni tehnik.V stari Jugoslaviji je bil lan iredentistinega gibanja in kot tak izvreval diverzantske akcije v Hitlerjevi Avstriji. Ob kapitulaciji Jugoslavije je el v Egipt in tamkaj bil skupaj z vsemi mogoimi emigranti. Priel je v stik tudi z IS. Obiskal razne teaje in bil nato kot padalec spuen skupno z Dolencem in Adamiem na Primorsko z nalogo vojake pijonae v prid zaveznikov. Kasneje je priel v stik z anglo-ameriko misijo in z njimi vzdreval zveze. Ozna ga je aretirala, a je pobegnil. V asu, ko se je nahajal na Primorskem, se je poroil z Marijo Mrak, ki so jo Nemci kasneje ubili. Marija Mrak je doma iz Vrat in ima verjetno sorodnike, ki bi o Knezu morali kaj vedeti. Stike je imel tudi z Breme Otilijo iz Vrat, ki je bila ljubica Anglea Watsona. Fegec Marjan, bil na teaju v Afriki v Dawidsonovi organizaciji. Ko je priel v NOV, VII. korpus, pod kontrolo Ozne, ker je bil osumljen delovanja za Anglee. Vremec Viktor, rojen 3.12.1919, Opine 453 Trst, mehanik. lan faistine stranke od leta 1932. Po kapitulaciji Italije bil v Aliru pri Francozih, kasneje pobegnil k Angleem. Od tam je priel v Bari. Obvlada 4 jezike in radio telegrafijo. Verjetno napravil pri Angleih kurz. Osumljen sodelovanja z I.S. priel je v JA preko Barija. Kje se sedaj nahaja, ni znano. Pokaj Herman iz Gorice. Bil je v angleki vojski, napravil kurz v Afriki. Bil je verjetno v slubi I.S. Preko Barija priel v NOV.
Zbornik 2
Stran 350
UZD-SD

Iz poroil pa je razvidno, da so bili osumljeni sodelovanja z Anglei tudi sledei: Volari Stanko, rojen 21.8.1912 v Kobaridu 151, po poklicu agronom. Leta 1940 so ga Italijani, vsled iredentistinega delovanja, internirali. Po kapitulaciji Italije je bil kuhar pri centru I.S. v Bariju. Tavar Franc, rojen 14. 2. 1926 v Poljanah nad kofjo Loko. Kot nemki vojak je bil ujet. Pred vstopom v NOV leta 1945 je bil od Angleev tudi zaslian in bil zaradi tega osumljen, da je bil od njih pozvan, da dela za nje. Frelih Stanko iz Podbrda v Selki dolini, poronik bive jugoslovanske vojske. Bil 1941 v NOV, nato ujet in interniran, po razpadu Italije pa je delal pri Angleih kot tolma in elektriar. Govori 4 jezike in so ga kasneje, ko je priel preko Barija v NOV, ocenili za sumljivega. Rutar Maks, rojen 17. 5. 1911, Vole pri Tolminu; gozdar, kot ujet italijanski vojak je bil za tolmaa pri treh raznih anglekih oficirjih v asu od 3.9.1943 do 10.2.1944. v partizane stopil 19.1.1945. Volk Rado, poroilo pravi, da obvlada 4 jezike in je mono, da je v slubi I.S. Bil je v JA 1945 tolma anglekega jezika in se stalno druil z Anglei. Prislukoval je telefonskim pogovorom. Makole Herman, rojen 7.3.1921 na Opinah pri Trstu, po poklicu ofer. Bil za natakarja pri oficirjih I.S., kasneje pa je preko Barija priel v NOV. Mono, da je bil poslan. Berme Ivan, kot italijanski vojak je bil v Angliji. Obvlada ruski, eki, poljski in angleki jezik. Ko je bil v Zadru v NOV kot telefonist v tiskarni, je imel zveze z Anglo - Ameriani in jih stalno hvalil. Bucker Slavko-Iztok, spomladi 1945. leta priel v NOV na Dolenjsko iz Trsta. Bil je nezanesljiv in je imel po nekih poroilih v Trstu zveze s lani I.S. Lukan dr. Mitja, med okupacijo in e prej delal v Ljubljani z I.S. Spomladi 1945 je priel iz Barija na Dolenjsko k partizanom. Anglo-amerika misija pri IX. korpusu - Primorska Rogelj Draga, rojena 15. 12. 1921 v Ljubljani, gojenka srednje glasbene ole. Med okupacijo je bila v Cerknem oz. Novakih na Primorskem uiteljica pevovodske ole. Imela je stike s lanom amerike misije pri IX. korpusu, esnik Marjanom. avli Danica iz Cerknega ali Dola na Primorskem je imela stike z anglo-ameriko misijo.
Zbornik 2
Stran 351
UZD-SD

Bratu Gizela, rojena 18.4.1914 v Dolu pri epovanu, samska. Bilaje partizanka v IX. korpusu na Primorskem in imela stalne stike s efom misije, majorjem Watsonom, katerega ljubica je menda bila, kakor tudi z ostalimi lani misije. Ozna jo je zasliala, bila poslana na Dolenjsko. Anglo-amerika misija pri VII. korpusu - Dolenjska Kocjan Milan, rojen 26.9.1920 v Ljubljani, prometnik, vstopil v NOV 9.9.1943. Imel je zelo tesne stike z misijo pri VII. korpusu, posebno pa z vodjem misije Desichem. Jager Boris, radio-telegrafist, bil v edinici VII. korpusa. Druil se je z Anglei na spualiu v rnomlju. Delno obvlada angleki jezik. Kocjan Danilo, rojen 10.7.1907 v Ljubljani, arhitekt. V GS je bil ef minerske sekcije v organizacijskem oddelku. Iskal kontakt z Anglei in jih dvakrat obiskal. Stike z Anglei je navezal kljub temu da mu je bilo znano, da se tega ne sme brez vednosti in dovoljenja GS. Petelin Lojze, ef radiopostaje A. Vzdreval zveze z raznimi AngloAmeriani v VII. korpusu. Petan Mici, Podturn, Gri t. 56, je imela stike z nekim Frankom, ki je bil lan zaveznike misije (pri njih bil ifrer). Verjetno so to bili ljubezenski stiki. Isto tudi Danica Golobi iz Sela 9; Semi. Menek Franc iz Bukovice pri Celju. Bil je nemki vojak, zajet s strani Amerianov in priel v NOV kot padalec in ifrer. Bil je osumljen, da dela za zaveznike. erlah Rudi, vodja letalia na Dolenjskem. Imel je stike z agentom I.S. Blai Drago, gradbeni vodja letalia na Dolenjskem, imel ravno tako stike z agentom I.S. (str. 331-335 omenjene mape) Mladika, tevilka 1, 1995 Ivo Jevnikar
PRIMORSKI PADALCI IZ SKUPINE ISLD

V prejnji tevilki Mladike sem objavil odlomek iz dokumenta naelnika Ozne A. Rankovia, ki septembra 1944 svari slovenski del Ozne pred padalci, ki so jih Anglei iz Kaira poslali v Slovenijo, e da imajo tudi nalogo, da prodirajo v narodnoosvobodilno vojsko in v ustanove Federativne Jugoslavije. V dokumentu je natetih nekaj padalcev.
Zbornik 2
Stran 352
UZD-SD
Eden izmed preivelih lanov skupine, gospod Ciril Kobal iz Kopra, se je prijazno oglasil s temeljitim dopolnilom, ki ga spodaj objavljamo. Iz njega in iz spremnega pisma izhaja, da je angleka sluba ISLD poslala na Primorsko oziroma v Jugoslavijo mnogo veje tevilo padalcev kot pa tistih sedem ali osem, ki jih navaja Rankovi. e druge padalce je poslala sluba SOE (Special Operations Executive), na primer Cvetka uligoja in Stanka Simia, katerih spominski zapis je bil objavljen v prejnji Mladiki, nekaj tudi amerika obveevalna sluba OSS (Office of Strategic Services). Kaj tono pomeni kratica ISLD, ostaja sporno. Sam bi vztrajal pri imenu Inter-Services Liaison Department, ker ga omenjajo angleki zgodovinarji, ki dodajajo, da je bila ta kratica kritje za vojako obveevalno slubo M16 oziroma SIS (Secret ali Special Intelligence Service) na tistem obmoju. O tem na primer pie v uradnem arhivskem vodniku Louise Atherton (S.O.E. Operations in Africa and the Middle East, A Guide to the Newly Released Records in the Public Record Office, London 1994). Ciril Kobal pa opozarja tudi na napake v seznamu Ozne. Pavel Kalc z Opin na primer ni bil padalec, temve intendant, ki je na Visu skrbel za poiljanje opreme in potrebin obveevalcem-radiotelegrafistom. Ivan Volari in Potonik sta ena in ista oseba, saj je bilo Potonik ilegalno ime iz asa vebanja na Blinjem Vzhodu. Ivan Vremenc, ki je omenjen v seznamu, je bil Ivan Miku. Ko pa dokument omenja, da so nekje v Jugoslaviji spustili tudi nekega Bevka, gre v resnici za Cirila Kobala, ki pa so ga na Vis prepeljali z ladjo. O nekaterih primorskih fantih, ki jih v svojem dopolnilu omenja Kobal, je Mladika v letniku 1995 e prinesla nekaj e neobjavljenih dokumentov. Nekaj pa jih bo sledilo v prihodnjih tevilkah. Ivo Jevnikar *** Organizacija ISLD (Intelligence Service Liaison Department), vojna obveevalna sluba, ki je med drugo svetovno vojno delala v okviru Glavnega poveljstva zaveznikih sil na Blinjem Vzhodu (AMEF HQ), je v letih 1943-44 poslala v Jugoslavijo oziroma Slovensko Primorje naslednje padalce: I. Iz prve skupine, formirane v Kairu aprila 1942: 1. Josip Dolenc - Pepi, vodja skupine. S padalom je pristal na Primorskem (v Dolu pri epovanu) 10. maja 1944 skupaj z anglekim majorjem
Zbornik 2
Stran 353
UZD-SD

Watsonom. Tolma pri poveljstvu IX. korpusa NOV in POS. Premeen v XXXI. divizijo in nato v Mehanine delavnice 99d v rmonjicah, kjer je dela) od avgusta 1944 dalje. Po koncu vojne je nekaj mesecev delal na poti v Trstu, kasneje pri neki skupini v Ljubljani, kjer ga je Ozna 16. decembra 1945 aretirala in za njim ni sledi. 2. Miroslav Krimani, rojen 7. avgusta 1919 v Slopah pri Materiji. Radiotelegrafist. Pristal s padalom na Banjki planoti v noi od 17. na 18. marec 1943 (v trojki s Semoliem in Severjem) k enotam IX. korpusa NOV in POS. Umrl kot upokojeni kapetan JA leta 1964. 3. Radoslav Semoli iz Mirna pri Gorici, rojen 30. novembra 1918. Radiotelegrafist. Pristal na Banjki planoti (v trojki s Krimaniem in Severjem) v noi od 17. na 18. marec 1943 k enotam IX. korpusa. Poronik JA, poleti 1945 se je za njim izgubila sled. 4. Nikolaj Sever (ilegalno ime JUG), rojen 4. decembra 1913 v Budanjah pri Vipavi. Pristal v noi od 17. na 18. marec 1943 na Banjki planoti kot vodnik v trojki s Krimaniem in Semoliem. Po vojni v JA. Poleti 1945 se je za njim izgubila sled. 5. Vencelj Ferjani-Adam, doma iz Idrije, rojen leta 1919. Radiotelegrafist. Pristal v Smreju nad Vrhniko (v trojki z Bonarjem in Kolerjem) v noi od 17. na 18. marec 1943 pri etniki enoti majorja Karla Novaka. Ob koncu vojne aretiran (Ozna), a po zaslianjih izpuen domov. Leta 1947 se je poroil in z eno ter herko odel v Argentino (Buenos Aires), kjer ivi e danes. 6. Anton Bonar - Bla, agarjev iz Polhovega Gradca, star 34 let. Radiotelegrafist, poslan iz Londona oziroma Kaira k etniki enoti majorja Karla Novaka. Prispel (v trojki s Ferjaniem in Kolerjem, z istim letalom) v noi od 17. na 18. marec 1943. Zajet pri Turjaku 16. septembra 1943. Pozneje ni sledu o njem. 7. Bojan (Bogomir) Koler (ilegalno ime Rejc, pozneje rtomir) iz Idrije, rojen 9. januarja 1921. Pristal kot vodnik v trojki s Ferjaniem in Bonarjem v noi od 17. na 18. marec 1943 v Smreju nad Vrhniko oziroma Pri Treh kraljih pri etniki enoti majorja Karla Novaka. Ker se je povezal s partizani in je nameraval k njim prestopiti, so ga etniki poleti 1943 ubili. 8. Alojz Sivec iz Libunjega pri Kobaridu, rojen 27. decembra 1912. Radiotelegrafist. Pristal s skupino Livingstone I (Lenak, Boi, Simi, Sivec) v noi od 18. na 19. julij 1943 na entviki planoti pri G NOV in POS. Pozneje komandir ete v Cankarjevem bataljonu. Zadnji je svojcem pisal 23. oktobra 1945,
Zbornik 2
Stran 354
UZD-SD

potem ni ve nobene sledi za njim. Proglaen je za mrtvega 31. decembra 1945. 9. Leopold irca iz Podkraja pri Colu, rojen 25. januarja 1919. Pristal s padalom kot radiotelegrafist v skupini Vrabec (rnigoj, Fegec, irca, Vidrih) na planini Javornik 17. avgusta 1943. Umrl v prometni nesrei na slubeni poti v JA 2. decembra 1945 v Ajdovini. 10. Ivan Paron, rojen 1920 v Gorici, pred vojno ivel v Vipavi. Avgusta 1942 poslan kot radiotelegrafist skupaj z letalskim kapetanom Naumoviem in letalskim poronikom Vemiem iz jugoslovanske vojske v tab Drae Mihailovia v rno Goro. Iz brzojavk, ki jih je deifriral in prevajal Josip Dolenc v Kairu, se je izvedelo, da so ga etniki ubili, ker naj bi hotel pobegniti k partizanom. Stare so baje obvestili, da se mu padalo ni odprlo. II. Iz druge skupine, formirane v Kairu januarja 1943: 11. Franc Vidrih, Mali (ilegalno ime: Lozej), rojen v Podragi 25. marca 1922. Radiotelegrafist, pristal s skupino Vrabec (rnigoj, Fegec, irca) na planini Javornik blizu Cola 17. avgusta 1943. Po kapitulaciji Italije so ga zajeli Nemci in odvedli v vojno ujetnitvo. Domov se je vrnil 11. novembra 1945. Umrl je 31. avgusta 1983 v nesrei s traktorjem. 12. Milo Adami (ilegalno ime: Dugulin) iz krbine na Krasu, rojen 1. junija 1919. Radiotelegrafist. Pristal s padalom nad epovanom 18. septembra 1943 skupaj z Alojzom Knezom. Po vojni ostal v JA. Poleti 1945 aretiran v Ljubljani. Za njim ni sledu. 13. Alojz Knez, rojen 18. junija 1918 v Mariji na Zili na Korokem. Radiotelegrafist, pristal skupaj z Miloem Adamiem nad epovanom 18. septembra 1943. Aretiran, od Nemcevje uspel pobegniti in iv doakati konec vojne. III. Septembra 1943 (kmalu po kapitulaciji Italije) se je sluba ISLD preselila v Bari in tam nadaljevala z delom pod novim imenom N. 1 I (U) SECTION (U=IU=YU, verjetno: Sekcija t.1 za Jugoslavijo). Od tam so bili poslani: 14. Ciril Kobal (ilegalno ime: Bevk, Yane), rojen 11. oktobra 1920 v Ponikvah na Krasu. Radiotelegrafist. Priel iz Barija z zavezniko bojno ladjo na Vis in od tam, v sporazumu s tabom mornarice NOVJ, s partizansko ladjo NB 8 - Kornat 29. februarja 1944 na Dolgi otok k tabu 3. pomorskega obalnega sektorja za zvezo med tistim tabom in glavnim poveljstvom na Blinjem Vzhodu. ivi v Kopru.
Zbornik 2
Stran 355
UZD-SD

15. Andrej kerjanc (ilegalno ime: Likon), rojen 16. oktobra 1921 v Postojni. Radiotelegrafist pri enotah 4. jugoslovanske armade v Dalmaciji leta 1944, zlasti v bojih za Knin. Padel na Visu ob koncu julija 1944. 16. Milan Golob (ilegalno ime: ok), rojen 12. oktobra 1918 v Grahovem ob Bai. Radiotelegrafist. Prispel z ladjo iz Barija preko Visa in Dolgega otoka v Istro konec junija 1944 skupaj z Ivanom Volariem. Padel kot borec Istrskega odreda poleti 1944. (Vir: Istrski odred, str. 849.) 17. Ivan Volari (ilegalno ime: Potonik), rojen 17. februarja 1910 v Idrskem. Radiotelegrafist. Prispel skupaj z Golobom z ladjo iz Barija preko Visa in Dolgega otoka v Istro konec junija 1944. Za njim ni sledu. 18. Milan Botjani (ilegalno ime: Benko) iz Harij pri Ilirski Bistrici, rojen 11. oktobra 1915. Radiotelegrafist. Konec junija 1944 se je z zavezniko podmornico iz Barija izkrcal na istrski obali skupaj s e dvema obveevalcema (Golob in Volari?), ki sta ostala pri istrskih partizanih. On pa je el, sedaj z ilegalnim imenom Mirko Debeljak in s prepustnico buzetskega vojnega podroja, v Istrski odred na Kozjane. Sprejeli so ga z nezaupanjem. Po nalogu G NOV in POS 20. julija 1944 napoten (z oboroenim spremstvom!) na Komando mesta rnomelj (vir: Istrski odred, str. 384): Od takrat je pogrean. S sodnim sklepom proglaen za mrtvega z domnevnim datumom 10. maj 1946. 19. Ivan Miku (ilegalno ime: Vremec) iz vasi Trebe pri rnem Vrhu nad Idrijo, rojen 19. oktobra 1922. Prispel iz Barija v rnomelj 9. junija 1944 skupaj z Zvonkom Jelenom. Bil je radiotelegrafist v zavezniki vojni misiji pri IX. korpusu NOV in POS. Domov je priel spomladi 1948, jetien. Kmalu zatem je v bolninici umrl 22. maja 1948. 20. Zvonko Jelen - Anton, rojen 6. februarja 1924 v Slovenj Gradcu. Priel je iz Barija 9. junija 1944 skupaj z Ivanom Mikuem. Padel 13. marca 1945 pri Visejcu v Suhi krajini. * Nekaj podatkov o predstojnikih in o pomonem osebju: Neposredni vodja obeh skupin: Josip Dolenc (tudi intruktor). Intruktor radio telegrafije: narednik Allen Zabljudovsky (poljski Jud). Disciplinski stareina (samo pri prvi skupini): poronik Rybar. Komandir enote: kapetan Clark (Angle z znanjem srbohrvaine, pred vojno je bil konzularni predstavnik v Zagrebu). tabni oficir, odgovoren za enoto: major J. Miller (kot). Pobudnik, organizator in oficir za zvezo z zaveznikim in Jugoslovanskim tabom v Akiru: kapetan prof. Ivan Rudolf.
Zbornik 2
Stran 356
UZD-SD

Pomono osebje: kuharja v Kairu Zoro Piot iz Sela pri rniah, umrl doma leta 1985, in Franc Mezgec iz Slivja pri Markovini, umrl doma (1957?); kuharica v Bariju (september 1943avgust 1944) Slava Botjani por. Rupnik, umrla v Ljubljani leta 1992 ali 1993. Oskrbnika druina v Kairu (1942-43): Ivan Merljak - Netko iz Bukovice pri Volji Dragi, ena Olga (glavna kuharica), herka Marica, tudentka, ivi v Portorou, sin Ivo, dijak, mlad umrl. Viri: Joe Vidic, Angleki obveevalci - vohuni ali junaki, Ljubljana 1989; Ciril Kobal, udeleenec, osebni spomini. Mladika, tevilka 2-3, 1997 Ciril Kobal
ODDOLITEV PRIMORSKIM PADALCEM

11. november je dan, ko se v Veliki Britaniji spomnijo na konec 1: svetovne vojne - na ta dan je namre Nemija kapitulirala - in na svoje padle vojake v vseh vojnah. Ob tej prilonosti se je britanska veteranska organizacija Special Forces Club iz Londona spomnila tudi tistih Primorcev, ki so jih Britanci med 2. svetovno vojno poslali na zasedeno slovensko ozemlje. Bili so to fantje, ki so kot italijanski vojaki padli v britansko ujetnitvo, prof. Ivan Rudolf in sodelavci pa so jih zbrali in pridobili za boj proti faistini Italiji in nacistini Nemiji ter za osvoboditev Primorske. Britanci so jih kot prostovoljce izurili za padalce, radiotelegrafiste, minerje, obveevalce in gverilce ter jih nato spravili na zasedeno ozemlje, kjer so se v glavnem pridruili partizanom. Nekateri so padli, veina pa jih je izginila brez sledu po koncu vojne kot rtve takratne jugoslovanske politine policije. O njih, primorskih fantih z obeh strani dananje dravne meje, je prvi po vojni spregovoril Joe Vidic v knjigi Angleki obveevalci -vohuni ali junaki, e dalj asa pa o njih pie revija Mladika, predvsem po zaslugi asnikarja Iva Jevnikarja. Pred nekaj leti pa so na proelje domae hie enega izmed padalcev, Miloa Adamia, v krbini t. 75, postavili spominsko ploo. V sredo, 11. novembra, pa se je padlim in pobitim primorskim padalcem prvi poklonila tudi zaveznika stran. Kapetan John Earle, v Trstu ivei publicist in upokojeni asnikar, sicer pa nekdanji pripadnik medvojne britanske organizacije za boj v sovranikovem zaledju in za pomo odpornikim skupinam SOE (Special Operations Executive), je pred spominsko ploo
Zbornik 2
Stran 357
UZD-SD

v krbini postavil venec veteranske organizacije Special Forces Club. Vence pa so postavili tudi preiveli padalci in e ivei lani amerike vojake misije pri partizanih. Na kraji, a pomenljivi in obuteni slovesnosti, ki se je je udeleila tudi enota Slovenske vojske, je kapetan Earle v svojem nagovoru med drugim dejal, da je prav, da se spomnimo osemnajstih Slovencev, ki so li v nevarne misije in bili pripravljeni darovati ivljenje za skupen cilj zaveznikov ter za ideale pravinosti in demokracije, ki so e ivi. Preiveli padalec Ivo Boi pa je dejal, da je sramotno, da se primorskim padalcem e ni postavil spomenik, medtem ko se postavljajo spomeniki celo kolaborantom. V imenu Zveze borcev iz Seane in Komna je spregovoril Sreko Kukanja. Na koncu pa so se tevilni udeleenci spomnili padlih in pobitih primorskih padalcev z eno minutnim molkom.
BRITANSKI PADALCI
Propagando smo usmerili proti etniki nevarnosti zato, ker je novo Kardeljevo pismo opozarjalo na etniko nevarnost na Primorskem. Kardelj nam je pisal: V Zaplani pri Vrhniki se formira oddelek 50 mo, ki naj bi - preobleeni v partizanske uniforme - li na Primorsko in se tam prikazovali kot partizani ali 'nacionalni partizani' in pritegnili najreakcionarneje elemente. Na ta nain bodo skuali postati oboroeni center belogardistino-mihailovievskih elementov na Primorskem ter raznetiti tudi tam bratomorno vojno. Po teh poskusih najodloneje udarite. Kardeljevo pismo, ki je prilo z zamudo, je datirano 20. februarja 1943. Mi smo ga prejeli ele sredi marca in takoj nato so se pri nas pojavili britanski padalci. Ali niso te zadeve povezane? Trije vojaki 'redne jugoslovanske vojske' so se v noi med 17. in 18. marcem spustili s padali na Banjko planoto pri Plavah, prav v nai bliini. Iskali so 'vojsko'. Kmetje, ki so jih sreali, so jim dali hrane, povedali pa jim niso ni ve, le nas so hitro obvestili. Mi smo se s padalci sestali. Bili so Slovenci. Povedali smo jim, da smo partizani. Imeli so radioaparate. Pomagali smo jim, da so jih lahko zaeli uporabljati. Do nas so gojili simpatijo in poiljali svojim efom v Egipt zelo dobra poroila. Kar nam pri stvari ni bilo ve, je bil njihov stik z izdajalci. Iz Egipta so odleteli v veji skupini. Trije od njih so se spustili v Polhograjskih Dolomitih. H komu? Eden od teh je ez kak dober teden priel pe k nam. Bil je to znani tigrovec
Zbornik 2
Stran 358
UZD-SD

Maks Rejec. Medtem smo izvedeli, da je 'dolomitska postaja' etnika. Kako ga sprejeti, ko prihaja od sovranikov? Teko nam je bilo opredeliti odnos do njega, ker je govoril kot zaveznik, tigrovec, ki spada v OF! Ko sva imela prvi dalji pogovor, je govoril kot lovek, ki spada v vodstvo naega gibanja in je kot tak imel polno glavo idej. Razlagat mi je, da bi OF morala biti prava'fronta', se pravi, v njej bi vsi zavezniki elementi - katoliani, liberalci, tigrovci itd. - morali biti od spodaj do vrha organizirani, tako da bi vrhovno vodstvo bil pravi parlament! Govoril je toliko, da nisem priel do besede in tudi nisem vedel, kako naj govorim s to zmedeno glavo. Hkrati je bil silno aktiven. ivel je pri nai zaitni eti, pa je vsak dan koga od fantov prosil, naj ga spremlja, ker je moral v dolino na sestanek. Stvar me je skrbela in sem teko akal kak iri sestanek naega vodstva, da bi ga vsi posluali in postavili okvir njegovi samovoljni akciji. Tedaj pa se je loveku zgodila nesrea. Spet je z naim spremstvom odel v dolino, nekam blizu Kanala, reko, da ima sestanek z italijanskimi antifaisti: Od kod ta zveza? Prepovedati mu sestanka nisem mogel. Dva fanta sta la z njim, pa sta se proti jutru vrnila sama. Rejec se ni vrnil na dogovorjeno mesto. Kakne namene je imel, kakni Italijani so ga tisto no akali? Kmalu zatem, smo dobili bolji vpogled v bazo v Dolomitih. Tu je bil tab etnikega komandanta Karla Novaka. Nai padalci, ki so postali res nai, so nam dajali na vpogled svoje brzojavke, tudi tiste, ki se nas niso tikale. Tako smo prebrali tudi tole brzojavko njihovega taba v Egiptu: Odobravamo. Nikola el iskat tovarie. Domnevamo, da so partizani naredili kontakt z Rejcem. Prosimo partizanski tab, da vzame Rejca v zaito. Rejc je bil en as pri majorju Novaku. Verjetno je Vencelj e vedno tam. Ne delajte pod nobenim pogojem kontakta z Novakom in z njegovimi etniki in ne imejte z njim nobenega opravka. Ko se Nikola vrne, poljite nam toen opis stanja, posebno poloaja Venclja. Zaasno mora Vencelj ostati s etniki, ker ima od nas posebna navodila, a mi elimo vedeti njegove elje. Toni je z Novakom, a (e za pridobivanje vojakih informacij. Njegova prisotnost pri Novaku ne pomeni, da ima angleka komanda najmanje simpatije do Novakovega sodelovanja z Italijani ali do njegove antipartizanske politike. S takimi ljudmi je bil Rejec, preden je priel k nam! Pa ni o njih ni povedal! Meni je govoril, kot da je tam, v Dolomitih, nekakna tehnina baza anglekih padalcev, ki ie zveze z naimi etami!
Zbornik 2
Stran 359
UZD-SD

Cela stvar me je spodbudila, da sem razmiljal o Tigru. e iz Pariza, od pogovorov z Danilom Zelenom, pa doslej sem imel s tigrovci zelo dobre izkunje. Nai najbolji borci so bili dostikrat tigrovci. Janko Premrl, znani junak Vojko, je bil tigrovec. Na Ferdo Kravanja, Peter Skalar in toliko drugih so bili tigrovci. Med naimi najboljimi aktivisti, okrajnimi in drugimi sekretarji, je bila gotovo polovica bivih tigrovcev. Tu ni bilo dvoma: TIGR je postal sinonim borbe proti italijanski okupaciji brez ideolokih pogojev. Za vstop v OF in v partizanske vrste nobenih ovir. Cele vasi, npr. ezsoa, nekdaj v Tigru, so se prav tako v celoti vkljuile v OF. Kaj je bilo z Rejcem? Osebne ambicije? Ali kaj drugega? Kakne so bile njegove zveze z Novakom? Kakna angleka navodila so bila tu vmes? Njegovi kolegi, ki so ostali pri nas, o tem niso vedeli prav ni. Z njimi ni bilo teav. tab cone, Brai in Ahac, sta se z njimi in njihovim vodstvom v Kairu dogovarjala o pomoi. Poslali smo tja tudi svoje telegrame. Najvaneja je napisal Jaka Avi, najviji oficir stare jugoslovanske vojske, ki je priel v partizane v Sloveniji, pa je bil zdaj pri nas. Naslovil ga je na Vrhovni tab britanskih imperialnih oboroenih sil! V njem je predlagal sodelovanje v vojni, obljubil nae informacije in zahteval pomo v vojakem materialu. V odgovoru so nai neznani partnerji spraevali, kdo so vodilni ljudje v naem gibanju. Poslali smo jim kar vsa naa prava imena in e dr. Marjana Breclja kot Primorca, ki je bil v glavnem tabu, in dr. Joo Vilfana, ki je prav takrat priel k nam. Navedli smo tudi Franceta Bevka, eprav je bil e v zaporu, pa je bil e povezan z nami, in dr. Draga Maruia, ki je bil v konfinaciji, pa v pismeni zvezi z nami. Po tej informaciji so o politiki utihnili. Za padalce je ostala direktiva, ki so jo dobili v zaetku, ko so sporoili, da so pri partizanih: Resnino nam je drago, da ste v osvobodilni fronti. Izrazite njim vse nae simpatije. Imejte se za vez med njimi in nami. In to so potem tudi bili. Nikakrnih stikov niso imeli z Novakovo bando. Poiljali so v Kairo vojaka obvestila o Italijanih, ki so jih dobivali od nas, in o organizaciji spuanja vojake opreme in oroja iz avionov za nas. Anglei so nam vekrat vrgli vojaki material s padali. Prvi pri Tolminskem Lomu (v noi od 20. na 21. junij 1943) in drugi na entviki Planoti (18. julija 1943). Tretji se je istoasno z materialom spustil k nam britanski major Neville Darewski, ef kar mone 'misije' desetih fantov. Vse vojake smo poslali v najblije ete. Bilo je to 13. avgusta 1943. Rejec Maksimiljan (Maks), pravnik, roj. 11. oktobra 1907 v Tolminu, umrl maja ali julija 1943 pri Knekih Ravnah. Oe Ivan, kova (po rodu s
Zbornik 2
Stran 360
UZD-SD

Knee, padel 1917 na ruski fronti), mati Marija Rejec iz Grahovega ob Bai. Po mnenju brata Alberta (gl. l.) je bil umorjen 13. maja 1943, po informaciji sester Vide in Tonke pa konec julija 1943; pokopan je na kraju smrti. Osnovna ola na Grahovem ob Bai med prvo svetovno vojno, uiteljie v Tolminu. Po maturi v Vidmu je pomagal bratu Albertu pri Edinosti v Gorici in pri delu v prosvetnih drutvih. e kot dijak je sodeloval pri razdeljevanju ubenika Prvi koraki. Imel je predavanja po vaseh od Tolmina proti Kobaridu in do Bake grape. 1927 je sodeloval pri organizaciji planinskih izletov, ki so prikrivali narodno dejavnost. Tega leta je ustanovil tajno celico Tigra v abah in za delovanje dobil od Zorka Jelinia kolo. Prenaal je ilegalno poto in literaturo. Z bratom sta la vekrat ilegalno v Islo in urejala zveze za organizacijo. Prav tako sta s Tonetom Rutarjem prinaala asopise iz Ljubljane. Ustanovil je prosvetno drutvo v Rajblju. Rejec je bil zaprt konec decembra 1928, ko je policija lovila brata Alberta. Ko je bil maja 1929 na tigrovskem sestanku na dananjem Mostu na Soi, ga je prila policija iskat na stanovanje v Tof minu. Sestre so poskrbele, da je to izvedel in se skrival v abah, dokler ni odel preko meje v Islo. Bil je obravnavan na prvem trakem procesu. Tudi v Isli je e naprej delal za TIGR. Skupaj z bratom in Srekom orlijem so nosili z Jesenic in Bohinja liter in oroje na planino Govnja pod Kukom. Od tam je el material dalje na Primorsko. Nekaj asa je bil upravnik posestva kneza Pavla v Bohinju. Pozneje je bil uitelj pri Sv. Ani nad Triem in hkrati tudiral pravo na Ijubljanski univerzi. Doktorat iz prava je naredil na Dunaju. Bil je lan naprednega emigrant. prim. drutva Tabor in urejal tudi revijo z istim imenom. V srbohrvaini je napisal informativno brouro o stanju Slovencev in Hrvatov v Italiji, ki jo je irila zveza emigrantov. Pred vojno je dopisoval v Sodobnost. Delal je kot odvetniki koncipient pri dr. Dragu Maruiu. 4. januarja 1941 se je poroil z zdravnico dr. Lelijo Novak. Po napadu na Islo se je pridruil prostovoljni Soki legiji, ki pa je prispela le do Karlovca. Ker je bil politini emigrant iz Italije - e prej so ga Italijani obsodili - se mu je zdelo varneje, e zbei pod Nemce na Gorenjsko. Delal je na eleznici kot progovni delavec in jeseni 1941 ez hribe zbeal na Tolminsko. V zimi 1941- 42 se je skrival pri prijateljih in tigrovcih Kenda v Lojah nad Kneo, kjer je prebolel pljunico. Obiskovali sta ga sestra iz Tolmina in tudi ena iz Ljubljane. Ko se je zaelo partijsko gibanje, je bil med prvimi organizatorji in prevzel ime Mladen. Deloval je v Baki grapi in na entviki planoti. Organiziral je OF in imel predavanja, ki so bila bolj v narodnem smislu. S sestro Vido, ki je bila tudi v partizanih,
Zbornik 2
Stran 361
UZD-SD

sta se vekrat videla spomladi in poleti 1943. Povedala je, da je prikrival svoj doktorat. Imel je povezavo z druinami, ki so pred vojno delale pri Tigru. Ko je Ale Bebler v marcu 1943 nael zavetie v vasi Grudnica pri Slapu ob Idrijci, je imel Rejec ve pogovorov z njim. Po Beblerjevem opisu je govoril kot zaveznik, tigrovec, ki spada v OF. Razlagal je, da bi OF morala biti prava fronta in zavezniki elementi - katoliani, liberalci, tigrovci - bi morali biti od spodaj do vrha organizirani. Bebler ni vedel, kako naj govori z njim. Prav v tem asu so se podobne tenje v osrednji Sloveniji zakljuile z Dolomitsko izjavo. Bebler navaja, da je bil Rejec silno aktiven, bil je pri zaitni eti in vsak dan odhajal v dolino na sestanke. Beblerja je to skrbelo in je teko akal kak iri sestanek partijskega vodstva, da bi ga vsi posluali in postavili okvir njegovi samovoljni akciji. Vedno ga je spremljal kdo od zaitne ete. Ko je v spremstvu dveh partizanov odel na sestanek z italijansko antifaistino organizacijo v bliino Kanala, sta se spremljevalca proti jutru vrnila sama, ker naj bi se Rejec ne bil vrnil na dogovorjeno mesto. Beblerje sumil, da je bil povezan z Anglei in majorjem Novakom. Verjetno je na to vplivala Rejeva sorodstvena povezava z druino dr. Novaka iz Ljubljane. Ko pa je po vojni njegova ena vpraala Beblerja, zakaj je moral Maks umreti, je ta odgovoril, da ni ne ve in da je bila to lokalna zadeva. Ko je Rejca julija 1943 obiskala sestra Tonka v Poljubinju, je bil zelo nervozen, e da mu partizansko vodstvo grozi. Rejec je dobil za spremljevalca nekdanjega tigrovca Ladislava Kemperla iz Ruta, ki je vodstvo obveal. V adrgu so predstavniki NOB tudi trdili, da Mladen (Rejec) ne govori dovolj napredno in komunistino. Konec julija 1943 so ga povabili v Prode pri Knekih Ravnah in na samoti je od zadaj dobil strel v tilnik. Pozneje so Rejca dolili, da je izgubil nahrbtnik s seznamom aktivistov Bakega podroja. Aktivistka OF Viktorija Kogoj pa je izjavila, da se je to zgodilo drugemu funkcionarju, ki je zbeal iz njihove hie pred Italijani. Po vojni so njegove sestre dobile v Tolminu partizansko spomenico na Maksovo ime. Oitno je, da so odgovorni skuali popraviti storjeno dejanje. Prim.: Druinska knjiga upnije Tolmin; Avg. Sfiligoj, Boj Slovencev pod faizmom za narodne pravice, Gor. 1984, 52, 72; M. Brecelj, Po krivici pozabljenemu pesniku Dragu Bajcu odkrijejo danes doprsni kip v rojstni Vipavi, PDk 29. okt. 1979; Izjava Toneta Rutarja, Grna 34, Nova Gorica; T. Rutar, Kratek pregled delovanja ilegalne organizacije TIGR na Tolminskem 1927-1940, TolmZb 975, 316, 319, 321, 327, 328, 334; Izjava
Zbornik 2
Stran 362
UZD-SD

neakinje Ive Kova (Ajdovina); C. Zupanc, 70 let Alberta Rejca, Sre, dec. 1969, 60; A. Bebler, ez drn in strn, Koper 1981, 118, 119, 120; Pismena izjava Tatjane Rejec (Lj.); Izjava Vide Rejec (Tolmin).
VZROKI ZA PREGANJANJE
Proti takim obsodbam Tigra in takemu ravnanju so vpila drugana dejstva, resnica primorskega narodnoosvobodilnega boja s tigrovci prvo borci. Ponievanje in zanievanje je izzvalo na obmojih Kopra in Bistrice protest, ki ga opisuje Zidar. Ta protest priznanih partizanov in tudi pomembnih politinih delavcev je izzval odziv CK ZKS.
Zbornik 2
Stran 363
UZD-SD
Padalce iz Afrike je pogoltnil stalinistini mrak

Sredi marca 1943. leta so Anglei z avtomobilom iz Kaira odpeljali prvo izolano skupino Primorcev na letalie Derna v bliini Tobruka v Libiji. 17. marca ob tirih popoldne se je letalo dvignilo in po polnoi so trije nad Banjko planoto skoili iz letala. S pomojo vaanov in kurirjev so kmalu prili v tab primorskih partizanov, ki je bil v Tolminskem Logu nad Mostom na Soi. Od tod so vzpostavili prvo radijsko zvezo s tabom zaveznikov v Kairu. Prej te zveze ni imel noben tab v Jugoslaviji (in ne samo v Sloveniji). V zahvalo so oznovci kmalu po vojni s smrtjo nagradili dva od prvih treh padalcev (tretji je bil tedaj v Srbiji): 27-letnegaRadoslava Semolia iz Mirna pri Gorici in 32letnegaNikolaja Severja iz Budanje pri Vipavi. Druga skupina, tirje padalci, je na entviski planoti pristalajulija 1943. Od tehje za Alojzem Sivcem in Zdravkom Lenakomjeseni 1945. izginila sled. Ivan Boije z eno Joico pobegnil v Kanado, kjer seje zaposlil v tovarni Fordovih avtomobilov. Leta 1976 se je sam za nekaj asa vrnil domov. Moral je ugotoviti, ali po Sloveniji e lovijo angleke vohune. Nekega dne je Boi upravniku pote na Mostu na Soi Zvonku Mraku dejal: V slovenskem informativnem centru v Torontu sem redno kupoval Nedeljski dnevnik. Bral sem lanke Joeta Vidica o zloinih rne roke. Komandir rnorokcev Franc Frakelj-Peter Skalar je bil tudi v Torontu. Poznal sem to mrho. Kje naj bi jaz dobil naslov tega pisca? Zvonko se je posmejal in dejal: Brez teav. Mojo sestro Mirjam ima za eno.
slika Ivo Boi, Stanko Simi, Cvetko uligoj, e ivei padalci, zapisani od leve na desno.
Text slike V dvorani so bili sorodniki tragino pomorjenih junakov. Dr. Mateja Lenak, zdravnikca, je bila stara tri mesece, ko so jeseni 1945. leta oznovci iz Cankarjeve brigade za vedno odpeljali njenega oeta Zdravka Lenaka. Poleg nje je stala njena mati Milena, upokojena uiteljica. Z Zdravkom seje poroila 5. novembra 1944. v cerkvici v Petrovi vasi, nekaj minut hoje od njene rojstne vasi pri rnomlju.
Zbornik 2
Stran 364
UZD-SD

Tako sva se spoznala. Ne bom odnehal, dokler ne bom izbil resnice o padalcih v javnost. Prosim, pomagaj mi... Solzne oi in zaprta vrata Vrata arhiva ministrstva za notranje zadeve so nama bila zaprta. Nekdanji oznovci o tem niso niesar vedeli. Iskala sva naslove sorodnikov in vseh, ki o tem kaj vedo. Za pomo sem zaprosil urednitvo Nedeljskega dnevnika, ki je 22. maja 1988. leta objavilo reportao z naslovom Kam je zaneslo padalce iz Afrike? 18. decembra istega leta so objavili e lanek Padalce iz Afrike je pogoltnil stalinistini mrak (namenoma sem v tem prispevku ponovil ta naslov). Uspelo nam je. Bralci so nam poslali kar precej naslovov. Obiskoval sem sorodnike rtev, ljudi, ki so se z njimi borili, in prijatelje. Videl sem mnogo solznih oi. Po osvoboditvi so skoraj vsi padalci slutili, da se jim bliajo mrani dnevi (nekateri pa e med vojno). Opisal bom le primer Miloa Adamia iz krbine na Krasu, sina uitelja in kmetice. Ko je bil star devet mesecev, mu je oe umrl ... Iz Afrike ga je letalo pripeljalo septembra 1943. leta. Kot izvrstnega radiotelegrafista gaje partizanski tab poslal na Golico nad Jesenicami. Kurirji s Koroke so mu prinaali poroila, on pa jih je po radiu posredoval naprej.
Slika
Teajniki radiotelegrafske a teaja v Kairu leta 1942. Od leve na desno sedijo: kap. Alan (predavatelj), Alojz irca, prof. Ivan Rudolf iz Podnanosa pri Vipavi, pred drugo svetovno vojno profesor na trgovski akademiji v Ljubljani, Radoslav Semoli in Tone Bonar; od leve na desno stojijo: Venceslav Ferjani, Miroslav Krimani in Alojz Sivec. Od teh je iv le e Venceslav Ferjani, ki ivi v Argentini.
Zbornik 2
Stran 365
UZD-SD

Junija 1945. Letaje Adami v Ljubljani sreal radiotelegrafista Antona ehovin - Jerka in mu potoil: Jerko, kaj se dogaja z nami? Ne smem ve k radijskim postajam, oficirji se me izogibajo. V srcu me pee, ta ljubljena domovina pa me poasi zapua in prepua volkovom. ez mesec dni so ga volkovi porli Nedeljski dnevnik 20. februarja 2000 JOE VIDIC
MNOINA IN POSAMINA GROBIA IN RTVE NA OBMOJU OBINE VIPAVA

Po dokumentaciji komisije za raziskavo povojnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti obine Vipava V pregledu so navedeni osnovni podatki o grobiih in rtvah, potrebni za razvid ugotovitev komisije. Potrebno je pojasniti, da je komisija skuala evidentirati doslej zamolane ali neznane lokacije grobi in rtve nasilja, izginule in pogreane, ne glede na vzroke in storilce, in ki niso neposredna posledica vojakih bitk. Komisija dopua monost, da katere od poimensko navedenih rtev v priloenem seznamu ni strogo dosledno mogoe uvrstiti med zamolane ali neznane, ker tega v vseh primerih ni mogla preveriti.
Mnoina in posamina grobia in rtve na obmoju obine Vipava iz asa po drugi svetovni vojni
* GRADIE PRI VIPAVI, lokacija: 'Princova baronovka', pod pokopaliem Po spominskih prievanjih je na tej lokaciji zakopano veje tevilo nemkih vojakov, ki so bili po koncu vojne sestavni del vojakih enot, ki so prile iz Vidma (Udin) v taborie v Vipavi. Ustreljeni so bili najverjetneje po odloitvi partizanske vojake komande v prvi polovici maja 1945, domnevno zaradi razsajanja epidemije tifusa.
Zbornik 2
Stran 366
UZD-SD

* VIPAVA, lokacija: obmoje Bevkove ulice Po spominskih prievanjih je na tej lokaciji zakopano veje tevilo nemkih vojakov, ki so bili ob koncu vojne sestavni del vojakih enot, ki so prile iz Vidma (Udine) v taborie v Vipavi. Ustreljeni so bili najverjetneje po odloitvi partizanske vojake komande v prvi polovici maja 1945, domnevno zaradi razsajanja epidemije tifusa. * VIPAVA, lokacija: pri bivi Devetkovi hii, v smeri Moilnika Po spominskih prievanjih je na tej lokaciji zakopana manja skupina nemkih vojakov, ki so bili ob koncu vojne sestavni del vojakih enot, ki so prile iz Vidma (Udine) v taborie v Vipavi. Ustreljeni so bili najverjetneje po odloitvi partizanske vojake komande v prvi polovici maja 1945, domnevno zaradi razsajanja epidemije tifusa. tevila usmrenih in zakopanih vojakov na treh omenjenih lokacijah ni mogoe ugotoviti. Po spominskih prievanjih se giblje tevilo od najmanj nekaj desetin pa celo do 400. Ker komisija doslej e ni prila do kakih z arhivskimi dokumenti podprtih podatkov (za katere je vpraanje, e so sploh nastali), so glede tevila umorjenih mogoe le pribline ocene. * VIPAVA, lokacija: za jugozahodnim zidom pokopalia Na tej lokaciji je bilo na podlagi arhivskih dokumentov in spominskih prievanj zakopanih predvidoma osem Ljudi, ki so bili sem prepeljani na podlagi obsodbe na smrt, ki jo je izreklo Vojako sodie vojne oblasti IV. armije 13.7.1945 in usmrenih 14.7.1945. est od teh je poimensko ugotovljenih: Duan Leskovic, bogoslovec iz Ljubljane, Alojz Rakar, salezijanski pomonik iz entlovrenca na Dolenjskem, Ivan Novak, Ludvik Eren iz Luin pri Gorenji vasi, Franc gavec in Janez Lukan iz Rovt. Od preostalih dveh je znano le to, da je bil eden iz Gorice, drugi pa iz Pevme pri Gorici. Posmrtni ostanki esterice imenovanih so bili prekopani 16.10.1999 in poloeni v skupni grob na pokopaliu v Vipavi. *VRHPOLJE, lokacija: Grpovce Na tej lokaciji so po spominskih prievanjih zakopani tirje neznani nemki vojaki, ki so bili ubit4i poleti 1945.
Zbornik 2
Stran 367
UZD-SD
Mnoina in posamina grobia in rtve na obmoju obine Vipava iz asa med drugo svetovno vojno
*VIPAVA, lokacija: okolica Po arhivskih dokumentih je izpriano veje tevilo umorjenih in zakopanih rtev (domnevno 148) s konca leta 1944, po krivdi nekega Rusa, ki se je nahajal v slubi okupatorja. Natanneja lokacija je neznana, vpraljiva je tudi zanesljivost podatka o mnoinem grobiu. *ERZELJ, lokacije: v Drnolku, na kolu, Lazne in druge Na teh lokacijah in e drugod v bliini Erzelja je bilo po spominskih prievanjih s strani partizanov in terenskih partizanskih aktivistov umorjenih veje tevilo Ljudi (po nekaterih domnevah blizu 50). Poimensko je znanih le 6: Karla Dekleva iz Vipave, umorjena leta 1943 na kolu, Pavel Albreht iz Vipave, umorjen 15. 1. (2.?) 1943 na cesti pod Erzeljem, Joe Ferjani s Slapa, umorjen istega dne na isti lokaciji, Ivan Curk in Ivan gur z Go, umorjena v zaetku leta 1942 v Drnolku, Joefa Fabi iz Orehovice, umorjena 7. 2. 1944 na kolu, Poljak iz Planine na Laznah. Vsi nateti so na tem obmoju tudi posamino zakopani. V asu, ko je bila umorjena Joefa Fabi, februarja 1944, je bilo domnevno ubitih e 6 Ljudi, 5 mokih in ena enska. *SLAP, lokacija: Hudievec Na tej lokaciji naj bi bilo po spominskih prievanjih ve grobov, v katerih so zakopane rtve, ki so jih usmrtili partizani. Od zakopanih rtev sta poimensko znana Marija Turk iz Slapa, umorjena 13. 9. 1943 in Joe Lavreni iz Slapa, tukaj naj bi bili tudi trupli rtve neznanega imena iz Kamenj in nekega italijanskega vojaka, ki je bil ubit skupaj z Marijo Turk. *PODRAGA, lokacije: Mrna gmajna, Sela, Ravno brdo, pod cerkvijo sv. Socerba, ica in druge. Na imenovanih lokacijah je bilo po spominskih prievanjih s strani partizanov in vakih partizanskih aktivistov umorjenih in posamino zakopanih ve Ljudi, od katerih so le nekateri poimensko znani: Alojz Lapanje iz Idrije, uitelj v t. Vidu, umorjen septembra 1943 na Mrni gmajni in tam zakopan, Ivana Trot iz Podrage, umorjena leta 1943 ali
Zbornik 2
Stran 368
UZD-SD

1944 na Selih in tam zakopana, Kocjani, umorjen leta 1942 ali 1943 pod cerkvijo sv. Socerba in tam zakopan, neimenovani, doma z Vrhov, umorjen leta 1944 na Ravnem brdu in tam zakopan. Marija Volk iz Slapa, umorjena 11.9.1943 in Marija Vidrih iz Lo, umorjena istega dne in leta na ici, sta bili prekopani na pokopalie na Slap oziroma na Goe. Na lokaciji Dobrad je domnevno zakopan nek nemki vojak, ki ga je junija 1944 z ronelico usmrtila enska z Gradia in so ga najprej zakopali na bregih blizu Gradia. Domnevati je mogoe, da je okrog Podrage e nekaj grobov posaminih neznanih rtev, katerih lokacije so e ne ugotovljene. *LOZICE, lokacije: na Polanci, v Rebri, pri uetu, nad vasjo Po ne najbolj zanesljivih podatkih iz arhivskih dokumentov in spominskih prievanjih je na teh lokacijah domnevno zakopanih est Ljudi. Ciril Cigoj iz Podrage je bil ubit septembra 1943 pri uetu in bil tam zakopan, kasneje pa verjetno prekopan. Domnevno tri neznana trupla leijo na Polanci, eno v Rebri nad Pasjim repom, eno pa na neznani lokaciji nad vasjo. *VRHPOLJE, lokacija: Zavetnikov grunt Po arhivskem dokumentu in spominskih prievanjih je bila v cerkvenem boru nad Vrhpoljem novembra 1943 s strani partizanskih aktivistov umorjena Marija Krape z Malega polja pri Colu, zakopana v blinjem Zavetnikovem gruntu. *GRADIE PRI VIPAVI, lokacija: na bregih Po spominskih prievanjih je tu zakopan neki Joe z Dolenjske. *MANE, lokacija: na Jamcah Po arhivskem dokumentu in spominskih prievanjih je bil 20.10.1943 od neznanega storilca ustreljen Boidar Ferjani z Go in najden 18.5.1944 na tej lokaciji. *OREHOVICA, lokacija: okolica (blizu cerkve sv. Trojice) Po spominskih prievanjih naj bi bil na tej lokaciji 28.10.1943 ubit s strani partizanskih aktivistov in zakopan Alojz Fabi iz Orehovice.
Zbornik 2
Stran 369
UZD-SD

Vojako sodie
kopija text
Vojako sodie Vipava, dne l4.julija 1945
Sod.A. 223/45 Trakega vojnega podroja
Vojakemu sodiu - senatu pri komandi mesta
TOLMIN Sporoamo vam, da smo danes prejeli dopis vojakega sodia Vojne Oblasti IV. Armije z dne 14.t.m. TI.Sod 42 oz. 80/45, v katerem navaja, da je veraj razpravljalo v kazenski zadevi vaega senata Sod 42/45 proti Leskovicu Duanu in ostalim ter je konno o teh zloincih razsodilo tako, da se vsi obsodijo - in sicer: 1. Leskovic Duan na smrt z obeanjem, 2. Rakar Alojz, Novak Ivan, Eren Ludvik, gavec Franc in Lukan Janez pa na smrt z ustrelitvijo. Zgoraj omenjene smrtne obsodbe izvrite takoj. Smrt faizmu - svobodo narodu!
Sekretar - poronik: Hafner Slavko
Zbornik 2
Stran 370
UZD-SD
Preostali posamini primeri rtev iz obmoja obine Vipava v asu med drugo svetovno vojno in po njej
S pomojo arhivskih dokumentov, spominskih prievanj in objav v asopisih in literaturi so evidentirani e naslednji primeri nasilnih smrti posameznikov, ki ne sodijo k prejnjim skupinam, ker niso v povezavi s prej navedenimi (okacijami grobi na obmoju obine Vipava ali pa so zakopani izven obinskega obmoja; za vse v seznamu navedene rtve ni bilo mogoe ugotoviti vzrokov in storilcev nasilnih dejanj: Dr.Emil Petri, vipavski upan, umorjen 28.11.1943 pred svojim domom v Vipavi, Rafaela Albreht iz Vipave, umorjena 1944 v bliini Vipave, Ana Pegan iz Vipave, odpeljana 5.5.1945 in umorjena neznano kje, Ivan Abram z Nanosa, odpeljan 5.5.1945 in umorjen v bliini Ajdovine, Karel Vovk iz t. Vida, obsojen s strani vojakega sodia IX. korpusa 28.12.1944 in umorjen 3.1.1945, Miroslav Fabi iz Orehovice, umorjen in zakopan neznano kje, Janez Turk iz Slapa, umorjen verjetno s strani partizanov 6.8.1942 v domai hii, Janez Ciril Turk, umorjen verjento s strani partizanov 6.8.1942 v domai hii, Maksimilijan Jamek z Lo, umorjen 2. 12. 1942 v domai hii, Jurij Lavreni iz Vrhpolja, ranjen pred domao hio, umrl 11.4.1942 v Gorici; Miro Hlad iz Vrhpolja, ranjen 4.10.1944 v domai hii, umrl 5.10. 1944 v Gorici, Karlo Bajc iz Vrhpolja, umorjen 4.10.1944 v domai hii, Leopold Kobal iz Erzelja, umorjen 3.12.1941 na Obeluncu nad Goami, Milan Semi iz Podbrega, med vojno ali po njej izginil neznano kam, Alojzij Raspor iz Vrhpolja, domnevno umorjen 19.3.1952 v zaporu v Solkanu, tri rtve neznanega imena z Dolenjske, umorjene in zakopane v Vipavi, ob poti v pruft, kasneje prekopane na vipavsko pokopalie, Ivan Andlovec iz Pore, aretiran s strani partizanov decembra 1944, umorjen 24.12.1944 v Trebui - Mrzla rupa in tam zakopan, Alojz Bizjak iz t. Vida, aretiran s strani partizanov decembra 1944, umorjen 24.12.1944 v Trebui - Mrzla rupa in tam zakopan,
Zbornik 2
Stran 371
UZD-SD

Miroslav Brato iz Pore, aretiran s strani partizanov decembra 1944, umorjen 24. 12. 1944 v Trebui - Mrzla rupa in tam zakopan, Vincenc Frelih iz Podbrega, aretiran s strani partizanov decembra 1944, umorjen 24. 12. 1944 v Trebui - Mrzla rupa in tam zakopan, Joe Trot iz Podbrega, aretiran s strani partizanov decembra 1944, umorjen 24. 12. 1944 v Trebui - Mrzla rupa in tam zakopan, Anton Brato iz Vrhpolja, aretiran s strani partizanov decembra 1944, umorjen 24. 12. 1944(?) v Trebui - Mrzla rupa, Anton Brato mlaji iz Vrhpolja, aretiran s strani partizanov leta 1943, umorjen leta 1944 v Zadlogu, Joe Gorjup iz Vipave, umorjen s strani partizanskih aktivistov leta 1943 ali 1944 na lokaciji na hribu v zaselku Slejki nad rniami in tam zakopan, Mario Semola iz Erzelja, umorjen s strani partizanske varnostno obveevalne slube leta 1944 nekje na Krasu, tefan Nabergoj (?) iz Man, umorjen na Jasni pri tjaku.
Zbornik 2
Stran 372
UZD-SD
GROBIA V BRKINIH
Golobivnica pri Lokvi: nekaj rtev domainov med vojno (glej prievanja), po vojni pa so bili pomorjeni pri Greznu predvsem civilisti iz Trsta in okolice. Jama je bila polna trupel. Pobijalo se je kar nekaj dni. Po konanem masakru, so vaani preloili brezno z vejami in ga zasuli. ez nekaj let se je jama poniala in nato je sluila za odpadke. Kaserova jama med Obrovom in Golcem: ca. 1200 m od glavne ceste Kozina - Starod, 40 m od ceste. V tej jami leijo nemki vojni ujetniki, pobiti okoli Obrova. Pokopati so jih morali domaini. Vozili so jih z lojtrnimi vozovi. Po upnijski kroniki 110. Po izjavi domainov pa mnogo ve. Naklo: pobitih 145 civilistov pri gostilni. Domaini so jih morali pokopavati. Zvozili so jih na travnik Loke Brezove v Suici. rtve so bili razni dravni uradniki iz Trsta. Grobie ob poti med Dolenjskim potokom in Malo Bukovico: dolinica takoj,za mostom. Pobiti so ranjenci in vojaki, ki so bili po vojni zajeti na razlinih krajih. Grobie v Globovniku ob cesti med Ilirsko Bistrico in ebijami: pokopavali so jih domaini. Vozili so jih z lojtrnimi vozovi. rtve so bile med sabo povezane z ico. Po vojni odpad. Slope: tam sta dve jami. rtve so nemki vojni ujetniki. Brezno v Beli Rebri v bliini Podgrada: pobiti elezniarji iz Rodika. Grobie Krvavi potok: po koncu vojne je neki udbovec pripeljal 5060 Ljudi, ki jim je obljubil, da jih bo prepeljal ez mejo. Pripeljal je pa graniarje in so vse pobili. Grobie je v dolinici. O posameznih grobiih med vojno pa naj se bralec seznani iz priloenega prievanja.
Zbornik 2
Stran 373
UZD-SD
31. okt. 1999 skupaj s Francem Permetom obiskala:

Golobivnica pri Lokvi; Kasirova jama med Obrovom in Golcem Priblino 1200 m od glavne ceste Kozina - Starod, 40 m od ceste na desni strani. Vanjo so po koncu 2. svetovne vojne vrgli 110 Nemcev (verjetno e mnogo ve), v glavnem oficirjev, pobitih v okolici Obrova. K jami so jih morali voziti domaini z lojtrnimi vozovi. e nekaj let po vojni je bila po nekaterih koeninah trava izrazito zelena - pognojena s krvjo usmrenih. Ostrono Brdo Pri Krebljevih je bil na ukaz Karla Masla ubit oe druine s petimi otroki (pred otroki pri ognjiu). Otroci in ena so potem odli k Majerjevim. Vreme Med vojno so bili umorjeni: Ludvik Novak, duhovnik salezijanec, umorjen je bil v Padeu. Fenarjev gospodar, mlinar Ivan Obreza, je bil odgnan na Suhor je 31.12.1943 in bil tam umorjen 1. 1. 1944, eprav je celo vojno vozil robo za partizane, je pa res vekrat pripomnil, da je bolje, e se malo pazijo, saj
text slike
Kasirova jama med Obrovom in Golcem
Zbornik 2
Stran 374
UZD-SD

da so slabo oboroeni in preskrbljeni. ena je bila takrat tretji nosea. Po vojni so miliniki vdovo vekrat prili strait tako, da so se sredi noi pripeljali k domaiji in priigali intervencijske lui. Njegov grob je v Brkinih, neznano kje. Na Vremskem polju je ob koncu vojne s krampom pobil tiri Nemce najverjetneje krljev. Veliko raznih uradnikovje v Brkine odgnal e ivei . E., danes predsednik lokalne ZZB Seana iz Vremskega Britofa, s imer se je tudi vekrat pohvalil. Enkrat mu je Italijan, ki ga je aretiral v Vremskem Britofu, uel, in je tekel proti Reki, ta je streljal za njim pa, mu je odstrelil samo uho. Zaradi tega so ga potem tovarii draili, da ne zna dobro streljati. Gornje Vreme: Umorjen Tomkov zet (bil v Ljubljani pri faistih), drugi dan pa e ena (Tilka?), sestra, mati in teta. Njihova hia je stala na mestu, kjer so danes Patajevi. V Ljubljani so bili umorjeni Magajnovi - oe in dva sinova sestre dr. Bogomirja Magajne. Oe je bil andar, sinova pa izobraena - tudenta. Biev Rube iz Zavrhka je bil ubit 1944., potem ko ga je prijavil M. K. iz Potoka. Zadnji je bil viden pod Artviami. Italijanska druina iz Vahnice (pisali so se Kaza) v Rodiku je bila odpeljana v Brkine, kjer so jih vse pobili. Bili pa so mati, oe, en farit, star 12 (et, in deklica, stara komaj 6 mesecev. Ko so li skozi Podgrad, je Metka Preleva prosila, naj deklico pustijo pri njih, a se mama ni elela loiti od nje. Vse so potem ubili. Prijavil jih je Kulanov Dreja iz Rodika, ki so ga nemci 2 meseca kasneje obesili, v Brkine pa jih je odvedel Joe iz Artvi, v Podgradu se je e pohvalil: Glejte, kam jih peljemo!. Tudi Rodianom ni bilo prav, da se je to zgodilo, ker niso nikomur ni alega storili. Partizan Modras je peljal eno rtev v Brkine sodit, vendar ga je temu, ki ga je peljal, uspelo ubiti, ker je bil pijan. Naklo: Pobitih 146 civilistov pri gostilni oziroma v blinjih vrtaah Traanov, v glavnem razni dravni uradniki. Domaini so jih z vozovi prepeljali v Loke Bezkove v Suici, kjer so jih zakopali. Lisice so jame razgreble, pa tudi po vojni je bilo po prievanjih nekajkrat tam kopano verjetno so svojci prekopavali trupla. Eden od pobitih, ki je bil samo ranjen v nogo, je pobegnil in se zatekel v manelev mlin pod Famljami, vendar je bil e naslednji dan ovaden in ubit. Pria je povedala, kako je videla to kolono ljudi, bili so razni mornarji pa bogati ljudje s kovki, ene so imele dosti zlatnine, bila je dolga kol ona... Jaz sem takrat ravno s sosedo delala na njivi, ko so li mimo...
Zbornik 2
Stran 375
UZD-SD

(Po nekaterih virih naj bi jih nagnali po polju ter jih potem streljali za zabavo.) V Kaiah je bil ubit tudi Dolfe Svetina, bil je reve in je hodil prosit v Divao.Ubili so ga, ker naj bi pijoniral. Vendar tega gotovo ni delal, saj je bil reve in tudi bolj prizadet. Peljali so ga pod eno smreko in ga pobili z udarcem po glavi ter tam zakopali. Imel je pet kokoi, ki so jih pobrali in si jih potem v Danah spekli. Danico Skok so odvedli v Brkine, bila je res lepo dekle, ovadila sta jo Joe Brada in njen lastni brat, zato kerje vekrat k njej priel neki karabinjer, ki mu je bila ve. Odvedli so jo v Brkine in jo tam zaprli v hlev. Mobilizirali so jo, kasneje pa je bila ubita na Klivniku. Ubita je bila tudi Karolina Medved , stareja ena. Ob koncu vojne je Joe Brada pobil 13 zajetih nemkih vojakov, ki so zakopani na Bandelovi njivi. Jokali so in prosili, nekateri meine kinder... Joe Brada je bil najprej pri faistih, potem pa je bil najveji komunist. Kriv je za marsi katero nedolno rtev. Blizu tega grobia v Suici je bil umorjen tudi obinski uradnik Andrej ajna iz Divae, zakopan je bil v njivo, tako da so pri oranju zadeli na kosti, ki so jih potem prekopali malo vije. Najverjetneje ga je ubil N. J. iz Dan. Navedba iz prievanja vdove po padlem mou, partizanskem mobilizirancu, ki so ga mobilizirali takoj, ko se je po razpadu Italije vrnil iz italijanske vojne domov, dan kasneje pa je bil e ubit na Klivniku: S sosedo sva li po tiste suidije (podporo) v Divao. Pa je tam zaela ena enska vpiti po italijansko, kako to, da tidve s Kai, ki sta jima moa padla pri partizanih, prideta iskat suidijo. Takrat je tisti podetal, ki je izplaeval na poti, el in zaprl okence. Videli sva, da zadeva naju, in sva li domov. ez kak teden pa nas je priel iskat ajna in e en spremljevalec, da naj greva z njim v Divao. Spominjam se, bilo je popoldan, zadrali sva se kar nekaj asa, taa pa ni imela obstanka, saj se je bala, da me ne bo nazaj. Prili sva v Divao k enemu zdravniku, Enrico mu je bilo ime, kasneje je el v Trst. Ko sva prispeli, so nama dejali: Vemo, da sta vajina moa padla pri partizanih, ampak mi vama bomo toliko pomagali, da bosta dobili suidijo. Bil je torej dober, pomagal je nam, ubogim, e drugi primeri so bili, ko nam je pomagal, ampak je vedel za ene lumparije pri prodaji komunjske zemlje v Kaiah, ko sta ves denar od prodaje pobrala dva, ki nista drugim jusarjem ni dala, zato so ga prijavili, da
Zbornik 2
Stran 376
UZD-SD

se ne bi izvedelo. Prijavil ga je Joe Brada. Zaradi iste stvari so ubili e ensko Ado, iz Trsta je bila doma, bila je botra Bradaevim, ampak je tudi vedela za to re in zato so tudi njo ubili. V Beli Rebri (brezno v bliini Podgrada) je verjetno tudi dosti pobitih, potrebno bo e raziskati. (verjetno 13 elezniarjev iz Rodika) Barka Hurjevo Angelo in her Lino so partizani vrgli v brezno Vrtaa pod vasjo Barka. Po pripovedovanju domainov sta bili popolnoma nedolni, nekateri se e spominjajo, kako je Lina vasih lepo pela... Brata duhovnika Franca Koritnika naj bi ivega vrgli v ogenj pod vatovsko cerkvijo. Pri cerkvi v Vremskem Britofu je upnik nael v apneni jami okoli 10 skeletov, to je v neposredni bliini ole, kjer so imeli postojanko e po koncu vojne. Tam so pretepali begunce. Posebej krvoloen naj bi bil tudi ..... oe, ve se za primer, ko je nekoga ubil kar z motiko. Na Meuah sta umorjeni mati in hi, ni gotovo ali sta bili kramarici s Trsta ali iz okolice Ilirske Bistrice. (VP) Pade: Pobitih veliko tevilo ljudi, prav tako na Rjavah. V Jelanah so bile rtve komunistine revolucije: Mati in dve heri (Komesarove), Martinovi mati in hi in dve eni iz Novokrain, od teh je bila ena Vizerjeva. Novokrajki in ena Komesarova hi so bile bolniarke na Reki. Obasno so prihajale domov, tako so jih obdolili vohunjenja. Leta 43 so bile zverinsko muene, njihovi grobovi leijo neznano kje. Ena od njh je bila umorjena s krampom, drugo so privezali k bukvi in pod njo zakurili ogenj... Glavni aktivisti so bili B.F., Polde Krnjevkin, Ivan Brozina in P.J. Zanimivo je tudi, da je bil Frani do leta 43 pri faistih, ko so ga hoteli partizani odstraniti, pa ga je reil znani revolucionar Ivan Brozina Slovan, zatem je zvesto sluil komunizmu.... Leta 44 so bile umorjene e druga Komesarova hi in njena mati, Martinovi mati in hi. Ko se je Martinov sin Drago leta 45 ob koncu vojne vraal kot prekomorec s partizani domov, je nad Jelanami dejal: Tu ne streljati, to je moja vas, tu so vsi nai! Ko pridemo k nam domov, bo mati dala na mizo sod vina, jedli bomo in pili... Ko se je res vrnil, je ugotovil, da doma ni ve nikogar; partizanski poveljnik mu je dal proste roke, da opravi z morilci, vendar tega ni storil.... Razlog za smrt Martinovih pa je bil taken: Po kapitulaciji Italije je v Jelanah ostal neki italijanski karabinjer, ki se je rad videval z Martinovo
Zbornik 2
Stran 377
UZD-SD

herjo. Zgodilo pa se je, da je takrat priel domov neki bolni partizan. V hio, kjer je stanoval, je vekrat prila Martinova hi. Ko se je pri tej hii nekega dne zglasil Karel Maslo, (znani revolucionar doma iz Ostronega Brda) mu je bolnik izrazil skrb, da ne bi Martinova komu kaj povedala. Rekel je, kaj je tu problem, ubijte jo! Bolnik pa mu odgovori: Ja, ampak tudi njena mati ve za to. Maslo pa je odgovoril: Pa kaj potem, pa ubijte obe!. Ob koncu vojne je bil na upnijskem pokopaliu umorjen dekan g. Aleksander Perkan. Kronist pie: Priel je 9. maj, vigilija praznika Vnebohoda. Proti veeru, ob 6. uri, naj bi se vril slovesni pogreb padlih partizanov. Ob grobu je bil g. dekan Viktor Perkan; pripravljal se je, da bo opravil obredne molitve (vse ljudstvo je bilo zbrano okrog), ko je neki vojak - partizan sproil puko in zadel gospoda v glavo. Gospod dekan je padel in bil takoj mrtev. Zavraten umor se je izvril torej na pokopaliu v Jelanah. Dejanje, ki mu ni podobnega v celi zgodovini starodavne jelanske fare: dejanje, ki postavlja krvav peat na zadnje poglavje minule 2. svetovne vojne. Ko so morilca prijeli, je zatrjeval, da je bil prisiljen to opraviti in da je to dejanje izvril kot komunist - morilec. e v jutranjih urah sta dva sumljiva loveka dvakrat iskala g. upnika v upnijskem uradu in zahtevala njegove podatke. Morilec je gotovo neki Novak (iz Novakovega mlina v Smrjah - op. up.). Kar ni izvril tujec, ne sovranik Nemec, ne sovrani Italijan, to je izvajal domain Slovenec. alostno... e prievanje J. K.: Na tem mestu bi omenil e en dogodek iz druge svetovne vojne, ki je imel izredno hude posledice. To je bil uboj dveh italijanskih vojakov v Mereah. Sodelovali so Karel Maslo pa Jadran Zidar, Pepe Potarjev, ae - Tone z Jasena pa Kreevi s Staroda, ki je bil tudi izredno zavzet za ubijanje .. in ne spomnim se, kdo je e bil. Prili so torej v Meree na postajo in zahtevali od dveh vojakov, da jim izroita oroje. Ti se niso upirali in so odgovorili, da ni problema. Eden od dveh vojakov naj bi ravno istil puko; ko jo je sestavljal in jo zaprl, je Maslo potegnil pitolo in ustrelil oba. To dejanje je potem povzroilo poig 9 vasi: Podstenje, Meree, Kilove, Podstenjek, Rateevo Brdo, Zgornje in Spodnje Bitnje. Ubitih je bilo 30 talcev, obeenih v Ilirski Bistrici, v Bukovici pa e 5 ljudi. Tu pa je zanimivo, kakne povezave se vasih zgodijo... Krki kof, s Cresa doma, je sin enega od teh vojakov, ki je bil ubit. Ko se je v Ilirski
Zbornik 2
Stran 378
UZD-SD

Bistrici vrila neka slovesnost, kamor je bil vabljen, ni hotel priti ravno zaradi tega, ker je bil tu umorjen njegov oe... Tu bi moral poudariti e eno re, da na Primorskem do leta 43 o vpletenosti komunizma v partizanino nismo vedeli prav ni. Sicer smo brali rne bukve, pa se nam je zdelo vse to nekako udno... Po pravici reeno sem bil po prihodu partizanov leta 43 izredno zauden, ko sem videl, da nosijo komunistine simbole - srp in kladivo... e to bi povedal, da so tudi dosti svojih ljudi pobili, tako so Vojka Premrla ubili partizani, ker je bil kranski lovek, kakor so tudi rtvovali Toneta Tomia - Heroja - to mi je pripovedovala njegova mati. Po posredovanju (e drugem, prvi je zanj posredovala mati e v stari Jugoslaviji) ljubljanskega kofa Romana za njegovo izpustitev so mu Italijani dali pogoj, e misli nadaljevati s svojimi aktivnostmi, naj se umakne v gozd. Vendar mu je partizanska komanda ukazala, naj ostane v Ljubljani, ker bo tam lahko deloval kot varovanec kofa. Tako naj bi bil rtvovan, ker je bil kranski lovek. Mater in oeta sem dobro poznal, bila sta doma z Baa. Tudi moj brat je bil v partizanih, imel je poto, izdan pa je bil tudi s strani partizanov. Grobie ob poti med Dolenjskim potokom in Malo Bukovico, takoj za eleznikim mostom levo. Pobiti ranjenci in vojaki, ki so jih ob koncu vojne zajeli partizani. Podobno grobie je tudi v Globovniku, ob cesti med Ilirsko Bistrico in embijami. Trupla so tja vozili z lojtrnimi vozovi, mrlii pa so bili med seboj povezani z ico. lo naj bi za veliko grobie.Po vojni so na ta kraj odvaali industrijske odpadke iz ilirskobistrike tovarne TOK. Slope - tam naj bi bili 2 jami - po prievanju VP so tudi tam kosti nemkih vojakov, ki so bili pobiti ob koncu vojne. Trnovski Gozd: Tja naj bi lo po razpadu Italije veje tevilo Slovencev - Primorcev, ki so bili v italijanski vojski, veliko vezistov s popolno opremo, eleli so k partizanom. Ti so potem vse pobili. Po koncu vojne je neki udbovec pripeljal iz Istre 50-60 ljudi, ki jim je obljubil, da jih bo spravil ez mejo v Italijo. Pripeljal jih je do Krvavega potoka, tam jih je pustil v eni dolinici, potem pa el javit graniarjem, ki so jih vse pobili. Cel Istrski odred je moral na pot v Suho krajino na zagovor k 7. korpusu, takoj na Kalu so ubili Sava in Oka pa e enega Rusa. Dekle iz Markovine je strigel brivec iz Smrij, dral pa jo je M. A. iz Barke, obrili so jo
Zbornik 2
Stran 379
UZD-SD

do koe v obliki kria; ko so jo strigli, je rekla, vi ne veste, ampak ljubezen ne pozna meja... Pozneje, po vojni, se je e enkrat sreala z M.A., bilo je na nekem plesu, kjer jo je povabil plesat, ni je namre prepoznal. Takrat mu je tudi povedala, od kod se poznata in razloila, da se gre poroit s svojim fantom v Italijo. V magurju je bil ustreljen tudi g. Babuder iz Materije, delal je na obini kot potar ali nekaj podobnega. Dobril je dobil nalogo, naj ga gre ustrelit. Ko sta nekaj zatem M.A. in Dobril la preko magurja na Ostrono Brdo, sta se v magurju zavlekla v kup listja. Ko sta se zjutraj zbudila, sta ugotovila, da sta spala poleg tega mrlia, ki je bil samo zaloen z listjem. Dobril je tudi povedal, kako je ta reve tam konal. Za vsakega, ki so ga pripeljali v Brkine sodit, so terenci iz posameznih vasi dali zraven pismo, v katerem je bilo navedeno, esa ga obtoujejo. Ta pisma nekatera tudi podpisana niso bila. Po prievanju MA, je on tako reil Lokavca Podetala, saj se je zavzel zanj. Oka mu je takrat pokazal spremno pismo, v katerem so bile zapisane obtobe, in to pismo niti podpisano ni bilo. V Odolini verjetno tudi grobie; tja naj bi vozili ljudi z Vipavskega.
Brezno Golobivnica pri vasi Lokev, obina Seana

Prievanje prof. dr. Enia Fonde iz Lokve, iveega v Braziliji ... tej jami se pravi Golobivnica. To brezno je bilo polno 1945. leta. Takrat sem bil e teolog in sem priel ilegalno domov; tu je bila e zona B. Videl sem, kako je bila ta jama polna trupel, to je bilo avgusta 45, ko sem se vrnil kot semeninik domov in ostal tu tri mesece. Prav v tistem mesecu so jamo potem lokavki terenci, nekateri so e ivei, s tramovi zamaili in potem posuli z zemljo in odrom, okoli pa so dali bodeo ico. To je zdralo nekaj let, potem se je podrlo, kdaj tono, ne vem. Zatem so gor metali smreje, veje in konno e odpadke iz Lokve, tako da so danes trupla pod temi smetmi. Prvi je znano, da so tu noter vrgli sestro in brata iz Lokve. Potem se ne ve, nato pa so maja 1945 pripeljali Traane - Italijane, Nemce in Slovence, ki so jih ive metali noter; 250 nemkih vojakov so ubili tu in zahtevali, da jih domai ljudje vrejo v jamo. V enem dnevu je bilo to 250 ljudi. Vendar pa je to pobijanje potekalo cel teden, Lokavci se e spominjajo. Ljudstvo, ki je prihajalo v vas Lokev iz Trsta, je bilo namenjeno v smrt. To so bili civilisti - Italijani, nemki vojaki,
Zbornik 2
Stran 380
UZD-SD
slika text slike Brezno Golobivnica pri Lokvi
prej pa e civilno ljudstvo, ker je cerkvenik (lokavski menar), ki je stal ob cerkvi, sreal celo prijatelje iz prve svetovne vojne, ki so hodili pe na morie. O tem, koliko je bilo mokih, ensk ali otrok, bi morali vpraati ljudi, ki so videli prihajajoo kolono iz Bazovice. ek pie v Lokavskih starinah o 250 Nemcih, vendar je bilo po mojem mnenju tu veliko ve ljudi, saj je bila jama polna! Civilisti so bili v glavnem iz Trsta in zaledja. Iz Ricmanj in tam okrog so vse pobrali, kolikor je tam zmanjkalo ljudi, so gotovo tukaj. Med vojno, mi je povedala mama, so prili terenci ponoi, da bi pobrali ensko, ki je bila prej z enim italijanskim karabinjerjem. Zahtevali so, da gre z njimi. Njen brat je rekel ne, svoje sestre ne pustim, hoem vedeti, kam bo la. Pobrali so e njega in oba iva vrgli v jamo. Bil sem nemki astnik, da ne bi el k partizanom, pa tudi k domobrancem nisem maral. tudiral sem namre teologijo v nemkem zavodu med Torinom in Aleksandrijo, pri nemkih Palotincih. Na vojako dolnost sem se moral javiti Nemcem, (h komunistom gotovo ne bi el), ostal sem v Aleksandriji, v mestu Aleksandrija v Piemontu, kot tolma za italijanski in nemki jezik pri komandi mesta Alessandria (Ortskomandatur 1014). Tam sem doakal konec vojne. V vojski sem bil od januarja 44
Zbornik 2
Stran 381
UZD-SD

do maja 45. V Lokev sem priel takoj po koncu vojne I. 45, avgusta meseca. Eden od teh, ki je mrtve metal v jamo, je skoraj znorel. Ne vem, e e ivi, neki Gregori. rtve sta morala (med drugimi) metati noter Jakucev-stari Koci in e eden, imena se ne spominjam. Bil je eden, zelo veren lovek, ki so ga prisilili, da je metal ljudi noter, pred leti je umrl star 85 let. V Braziliji sem sreal nekega Hrvata, bil je stareji, moan mo, nekdanji predvojni bogoslovec, ne vem, iz katere kofije. Pripovedoval mi je tole: nekega dne pride hrvaka ustaka misija prosit generala Rupnika, naj pusti en zaprt vlak do Trsta. Notri naj bi bila neka ruska komisija ruski oficirji, da bi potem nekega dne oficielno deklarirali, da je Trst okupiran s strani Rusov. To mi je govoril z mono gotovostjo. Vendar pa to ni uspelo, ker je Rupnik odgovoril, da tak zaprt vlak do Trsta brez nemkega dovoljenja ne bi mogel priti. Mimogrede e to, Anteja Pavelia sem osebno spoznal v Genovi, obleen v duhovniki obleki, tam me je poteno nahrulil. Med vojno so partizani v Lokvi ubili eno ensko in moa pa mojega vrstnika Cerkvenika, mater, oeta in eno vnukinjo, brata in sestro, enega domobranca, ki je priel in izginil - Novaka, noben Lokavec o njem ne ve niesar. Koga so torej ubili partizani v Lokvi: brata in sestro Moderc Ludvika in Milko, glej tekst Lokavske starine, str. 166, pa Joefo Satler (Pepo Ukovo), 1. novembra 1943, zaklana v svoji hii, cerkvenega pogreba ni bilo, ker je ivela v prilenitvu z Ugom Devetakom. Devetaka so istega dne ubili domaini. Danes se natanko ve, kdo jih je ubil. To je bil Sila. Taisti je s svojo klapo ubil Rudolfa Ostrouka, ki je bil skupaj z eno Anamarijo (rojena Role) in tiriletno vnukinjo Zorko ustreljen v svoji hii ob enajsti uri zveer leta 43. Mojega prijatelje Ivana Cerkvenika, rojenega 1924, je na dvoriu pod cerkvijo smrtno zadel strel v prsi ob osmi uri zveer. To je pisal ek. Kot sem povedal, so ubili Stano Bencina, roj. Senica, 19letno, poroeno v Ricmanjih z Rudolfom Bencinom. 13. ali 14. aprila 1944 so ji izdrli oi in jo ustrelili v glavo. Potem Joeta Nedoha iz Dan, 23. junija 44, ustreljen na kripotju Lokev- Preloe s strani rojakov. Mojega prijatelja in nekdanjega soseda Andreja Svetino, letnik 1924. Starega 22 let so ubili 28.12.1946. Domaini so ga zahrbtno napadli na dvoriu Kaldanove hie ob 9. uri zveer na plesu. Ustreljen je bil v hrbtenico. V Trstu je sledil velik proces, Sila je el v zapor za 4 ali 5 let. Motiv za umore v Lokvi naj bi bilo ovadutvo.
Zbornik 2
Stran 382
UZD-SD

ek pie, da naj bi si nekateri zasluili kazen, a to pisanje ni verodostojno, kot tudi glede ensk, o katerih pie, da so bile kurbe. S ekom sva bila prijatelja, celo na nemko mi je vekrat pisal. Pogosto je bil malo enostranski, eravno ni bil komunist. Zavedal se je, da e pridemo pod Jugoslavijo, bo tu komunizem (I. 46). elel bi poudariti, da v Lokvi ni bilo rtev zaradi ovadutva, ne verjamem, da bi bil v vasi kdo ovaduh. Govorim odkritosrno. e je kdo imel opraviti z Nemci, je bilo morda tako, kot se godi v ivljenju; e v hii ivi nemka eta, ji opere perilo, se pogovarja... e to, ko ek pie, da naj bi v asu bazovikih rtev nekdo od likvidiranih izjavil, da bi morali tem e pasove s hrbtov rezati, je to gotovo izjavil nekdo hudo pijan. Lokavci so vsi bili pijanci. In e je pijano, se govori vse ez mero. rtve vse poznam in res ni bilo pravega razloga za umore. Pepo in Uga so gotovo ubili zato, da bi jima Sila pobral vse, kar sta imela sladkorja, klobas in ostale zaloge. e kakno informacijo bi lahko dal Mevlja iz Prelo, ki ivi v domu v Seani. V Lokvi je bil tik pred koncem vojne umorjen e Poljak Alfonz ulc, o umoru pa pie upnik ek v Lokavskih starinah.
Prievanje g. F. K. o medvojnem dogajanju v Brkinih

V Jelanah je bil 9. 5. 1945 ubit duhovnik Viktor Perkan. Pokopaval je partizana. Tisti, ki ga je ubil, je bil tudi domain iz blinje okolice. Dobil je ukaz in ga je moral izvriti. Mlad e, toda to je zahteval od njega komandant, vendar je kot vojak moral to izvriti. Nekateri so se temu uprli, ampak so potem plaali s svojim ivljenjem. Tudi v Brkinih so bili takni primeri, ko se je nekdo upiral ustreliti otroka, pobili so celo druino, postrelili oeta, mater, starejega brata, ostal je samo najmlaji otrok; in ta je zbeal, ko je videl, da so njegovi padli. Ta, ki bi moral e otroka ubiti, se je upiral, dejal je, ne morem, ne bom... mo je imel mogoe doma ravno taknega brata. Potem pa je rekel drugi, gori z Vatovelj je bil doma (V.A.), je bil domain: e ga ne bo ti, ga bom pa jaz. Taka grozodejstva so na ljudi vplivala tako usodno, da so tudi ljudje, ki niso bili somiljeniki novega reda, bili prisiljeni prenaati to, kar so oni ukazali. Koliko je bilo razne propagande pa mitingov pa masovnih sestankov, kjer so napadali vse nasprotnike od domobrancev, bele garde, ljudje si niso upali niti pripomniti, da tega v naih krajih ne poznamo...
Zbornik 2
Stran 383
UZD-SD

V Brkinih je bil tako umorjen tudi duhovnik g. Ludvik Novak.To so bili hudi asi, kmalu po razpadu Italije konec 43. leta, ko so dobesedno izvajali rusko revolucijo, mednarodno, boljeviko, slovenski komunisti so bili pri tem dosledni. Bil je rtev tega postopanja. Imeli so dobro organizirano mreo vohunov in ovaduhov, ki so takoj naznanili vsakega loveka - to je bila tista trojka - vsak teren, vsaka vas je imela takega somiljenika, ki je imel nalogo, da nadzira vse druge. e opazi, da je kdo nasproten, ga je dolan javiti na komando ali ga kar pripeljati gor; in e so rekli vaki funkcionarji, da je nekdo sumljiv, so ga brez vsake obsodbe ustrelili. Tako so tu v Brkinih dosti ljudi postreljali. Tako so jih s Trsta vozili gor, propagandisti povsem navadne ljudi, Slovence in Italijane; e je bil nekdo jezen na nekoga, ga je kar na komando ovadil, ta je na sovranik, v resnici je bil le njemu sovranik, ali se je hotel polastiti njegovega premoenja. Tudi takni primeri so bili, e so ubili gospodarja, je partija morilcu za zaslugo, da se je znebila sovranika, dala za nagrado hio ali premoenje. To so bili pogosti primeri. G. Ludvik je imel doma mater. Bil je salezijanski brat. Ni se ukvarjal s politiko. Bil je v salezijanskem zavodu, oli. Vsaj enkrat letno je imel navado obiskati staro mater, ez devetdeset let je imela, s seboj ni imel ni. Domaini, celo iz iste vasi, so ga ovadili, da je sumljiv e zato, ker prihaja iz Ljubljane, ker je bil salezijanec, pa e dvakrat bolj. Zato je tega treba. Potem so poslali dva partizana, ker so vedeli, kje je prenoeval, pri sestri v kocjanu. Ponoi so ga odvedli na Kozjane. Kozjane so bile vas, ki sem jo jaz upravljal, velika in mona, bila je sredie partizanske komande. Tako so ga pripeljali tisto jutro, ko sem jaz imel v vasi mao za otroke slovenske ole. Ko je slial zvonjenje, je vpraal gospodarja, ki je priel takrat v hlev k ivini, emu zvoni. Gospodar je bil dober mo, kristjan, bil je tudi stareina, in ravno pri njih so imeli svoje sodie in svojo komando, pri najbolj zavednih, kranskih ljudeh. V vseh vaseh je bilo tako. Potem je temu gospodarju, ko sta bila sama v hlevu, e rekel, da bi rad govoril z duhovnikom, ki bo imel mao. Ta mo je hitro priel k meni in mi je povedal, da je v njegovem hlevu duhovnik, ki bi me elel videti: Odgovoril sem, da bo teko, saj je bila komanda isto blizu, ampak bom el takoj, ko konam mao. e zdale si nisem predstavljal, da tega ne bodo dovolili. Morda so se e bali, ker sem bil v vasi, da bom zanj priel posredovat, in so ga takoj. Ko je ta mo priel domov z mojim odgovorom, ga ni nael ve. Vrnil se je nazaj, jaz sem ravno konal in
Zbornik 2
Stran 384
UZD-SD

sem se pripravljal, da bi el k njemu, in mi je sporoil - ga ni ve, so ga peljali neznano kam. Brez sodbe, brez esar koli so ga odpeljali. Ali veste kdo ga je odpeljal? Ja, potem ko sem el domov ez Pade, ez tisto dolino, sem sreal ravno pri enem mostiu, pri eni brvi poleg mlina nekega obveevalca. Vedel sem, kdo je, saj sem takne vekrat sreeval. Pa sem ga vpraal: Sem slial da ste odpeljali duhovnika, kaj je z njim, kam ste ga poslali? Odgovoril je: Ja, je priznal, saj sem ga jaz pospremil. On je namre vodil osumljence. Njegovo partizansko ime je bilo Sokol. Pravega imena se ne morem spomniti, a imam nekje zapisanega. Rado Piot? Ja, doma tam nekje pri Gorici, iz Ren, tam nekje. Pa sem vpraal, zakaj ste ga obtoili, in je odgovoril, to bo e sodie naredilo, mi ne obsodimo nobenega, ki ga ne zasliujemo; to ni res, mene so tudi zaslievali in tudi smrtno obsodbo sem slial, pa ni bilo nobene ' obrambe, da bi sploh smel rei kakno besedo v obrambo, drugih, ki bi me branili, pa tudi ni bilo. Bila je samo njihova elita. Zanima me e, ali so truplo domai prekopali? Zadrevali so ga, morda tudi zaslievali, pri poharjevih, zadnji hii v Padeu. Neko veliko posestvo je bilo prvo gnezdo Italijanov. Danes ga ni ve. Bila je to dobra druina, zelo verna, blizu je bila partizanska bolnica, nad potokom, v Padeu, tam je bila prva bolnica, na nedostopnem kraju, nihe ni vedel - nekateri ljudje so vedeli, da je tam - pri proharjevih pa so imeli kuhinjo, tam so jim prali. Stara mati iz te hie je prila k meni k mai in mi je povedala, da so gospoda Novaka pripeljali k njim in ga zunaj na njihovi njivi ustrelili in tam tudi zakopali. Takoj, ko sem priel iz Kozjan, sem el v Vreme obvestit upnika, naj sporoi domaim.To je tudi storil in domai so se verjetno potem dogovorili, kako bi ga prenesli, saj se je upnik iz Vrem e isti dan odpravil poizvedovat, kje naj bi bil zakopan. Domai so ga potem v tajnosti prekopali. Tak pokop so smatrali za proti dravno dejanje, saj 'sovraniku' tudi po smrti nisi smel izkazovati nobene asti. upnik je bil zelo previden in je bil vedno v strahu, ker so ga imeli na piki. Zato o tem ni ve govoril. Kasneje sem izvedel, da so ga z bratom prekopali, kar so tudi domai proharjevi potrdili. Ponoi sta prila dva loveka, ki sta ga odkopala in odnesla.
Zbornik 2
Stran 385
UZD-SD

Njegov grob je verjetno v druinskem grobu v Vremah, kjer je tudi postavljen spomenik, a brez njegovega imena, ker so se ga bali zapisati. Noni pokop mi je potrdila tudi mati upnika Milana Prelca. Zelo mi je bilo al, ker si je gospod Novak tako elel, da bi ga duhovnik obiskal, a so ga prehiteli in prej odpeljali. Tudi e bi takoj zapustil tisto mao, me gotovo ne bi pustili k njemu. Mogoe je bil ravno to povod, da sem kmalu zatem priel jaz na vrsto. Rekli so mi: Ni potrebno, da se zagovarjate, bomo e mi povedali narodu, kaken izdajalec ste, sovranik ljudstva in na sovranik tevilka 1, ki ga je treba prvega eliminirati. Tudi tam (na Kozjanah v Brkinih) sem moral skrbeti za svoje farane in nekaj asa so me partizani prenaali, vendar ko so spoznali, da imam slab vpliv na ljudi in njihova propaganda ne more uspeti, sem tudi sam priel njim v klee. Enako so poskuali storiti tudi z menoj. Preve sem vedel. Zato me je bilo potrebno spraviti s poti. To sem priakoval, zato se nisem ni udil, ko so kmalu zatem tudi mene ponoi odpeljali; razbili so vrata, ni niso klicali, vdrli so v hio in ukazali greste z nami, brez pojasnila kam ali zakaj. Moral sem iti, sicer bi me tam ustrelili. Potem sem bil tudi obsojen na smrt, vendar sem se po udeu reil. Tudi domaini so se zelo zavzeli zame, posebej Branov gospodar iz Padea, ki sem ga enkrat prej reil pred Italijani. Teko je rei, koliko je bilo pobitih s strani partizanov, saj je bilo tako, da so bili vsi sovraniki, ki niso bili z njimi. Bilo je dosti Italijanov, na primer: en veer so pripeljali na Vatovlje financarje iz Materije, ki so jih pri napadu na kasarno zajeli in jih potem pripeljali na komando. Na komandi so to re kar takoj po njihovo uredili, ker niso imeli asa akati, bili so jim v napoto, veliko jih je bilo nasprotnikov - pravzaprav niso bili nasprotniki, bili so navadni mobiliziranci, revei, vojaki in so jih neusmiljeno postrelili. Spomnim se veera, ko sva doma z materjo po veerji molila roni venec. Pod hio se je slialo streljanje. Rekel sem materi: Spet padajo rtve. Drugo jutro, ko sem el mimo breine, kjer so jih za silo pokopali, je bil jarek, zemlja je bila rahla. Terenca na Vatovljah sem potem vpraal, e on kaj ve, e je bil kdo tam ubit, in mi je odgovoril, da so postrelili vse financarje, kar jih je bilo, 30 ali 29, in so jih tam zakopali - pod pokopaliem na Vatovljah, kakih 30-50 m dol proti Padeu. Dosti kasneje sem izvedel od nekega raziskovalca, da so se iz Italije oglasili komanda ali svojci, in naj bi jih izkopali in odpeljali. Pravzaprav je bilo
Zbornik 2
Stran 386
UZD-SD

tako, pol so jih postrelili pod Vatovljami, drugo polovico pa onkraj potoka - Padea, na drugi strani. Tudi druge primere, ko so iz Trsta prihajali svojci po pobite poznam, saj so se vasih oglasili pri meni, da bi jim posodil kakno orodje za kopanje. Izjemoma so dovolili izkop tudi partizani, a to je bilo redko. Veina grobov je e vedno raztresena naokoli. e takrat je bila ocena, da je rtev na tisoe. Padali so po vseh vaseh in grobovi so razreeni okoli vseh vasi. Pod Vatovljami, Misliami pa na Artviah. Vekrat sem hodil preko Suhorja na Ostrono Brdo, vekrat skupaj z domaini, starejimi momi, in so mi pokazali od Suhorja do Ostronega Brda, glejte na vhodu v to ogrado - tam je bil ponavadi jarek, da ne bi ivina noter zavijala - in ker je bil jarek e skopan ravno v dolini enega loveka, so kar tja vrgli truplo in malo zagrebli pa so dejali, tu, ko gremo v ogrado, gremo ez grob tega in tega. Ali pa, pod tem grmovjem je toliko Nemcev pokopanih..ali italijanskih vojakov. Moje so mi povedali, da jih je ve kot tiso samo v okolici teh vasi - Kozjan, Ostronega Brda, Suhorij. V vseh Brkinih pa gotovo na tisoe. O tem, kdo so bili ti ljudje, ni bilo nobene kontrole, nobenih zapisnikov, ni. e takrat so govorili, da bo pravo prekletstvo prilo na to nesreno brkinsko okolje, ker se je tu toliko zloinov zgodilo in je bilo toliko nedolne krvi prelite. Polovica ljudi je bila zaslepljenih, preproste ljudi je lahko preslepiti. Nekateri so e takoj od zaetka spoznali, kaj stoji za vsem tem, in so govorili, gojimo si gada na prsih in ne vemo, kako nas bo piil.. Slovencem je bilo gorje od leta 20 pod faisti, bali smo se teh rnuhov kot samega vraga, skoraj ni niso bili drugani, kot so bili potem ta rdei. Imel sem brata, ki so ga partizani ubili, ne vem kje v Brkinih, in to popolnoma brez razloga, saj je toliko naredil zanje. Iz same nevoljivosti ga je en vaan prijavil, da dri ne vem s kom, kar ni bilo res; potem so ga ubili brez sodbe, kakor e sto in tiso drugih... Nikoli nisem mogel izvedeti, kje lei, mogoe ne dale. Danes vem, kdo ga je naznanil, pa je tudi on e na drugem svetu... sosed... bil je prvi komunist v vasi (Dolenja Vas pri Senoeah), za nagrado je postal prvi predsednik Seanskega okraja, to je bi) J.M. Bil je neizobraen, e telefonirati ni znal, baraba in vsi so se ga bali. Njegova druina je bila zelo dobra, en brat, bil je uitelj, pa sestra sta umrla, ko sta menda beala ez mejo, so jih.ubili. ... Od nekoga, ki je pobegnil iz nemkega ujetnitva na vzhodni meji v Rusiji, sem izvedel, da so jih pripeljali veje tevilo na Primorsko, ker so tu priakovali izkrcanje zaveznikov, zato so poslali veje tevilo teh vojnih ujetnikov, da so kopali jarke in tudi postavili bojno rto, da bi se
Zbornik 2
Stran 387
UZD-SD

partizani skupaj z Rusi borili proti zaveznikom. Med njimi je bil tudi zdravnik Hadi Mohamed, bil je zelo dober in je zdravil tudi civiliste, vekrat sva se pogovarjala, saj sem imel dostop do ranjencev v partizanski bolnici, ki je bila skrita pod zemljo. Celo zimo je bil pri meni vodja izvidnike ete, ki je stalno bivala pri meni. Pazili so bazo Istrskega odreda, saj je bila pri meni najbolj strateka toka. Povedal mi je marsi kaj, koga so tisti dan obsodili na komandi. Nekega veera mi je povedal, da so pripeljali neaka generala Rupnika in ga tudi ubili. Potoval je v Trst in na postaji v Vremah so ga zajeli in odpeljali v Brkine. Kaj vse sem moral doiveti; ko sem el ravno iz Vatovelj na Mislie, sem sreal na poti tri osebe, dva oboroena in enega neoboroenega mladega fanta, to je e mladina, sem si mislil. Potem, ko sem se vrnil nazaj, sem e od dale videl, da nekoga streljajo med cerkvijo in vasjo na njivah. Videl sem, kako je padel in kako so se norevali iz njega, to so bili vsakdanji prizori in lovek se jih je moral prav navaditi. ele zveer sem izvedel, da je bil fant Rupnikov sorodnik, zaradi esar so ga likvidirali... Takrat sem imel velike sitnosti tudi s strani Nemcev, oitali so mi, da so videli ponoi lu pri meni in bi skoraj lahko preteli tevilo ljudi na nonih sejah. Zagrozili so, da bodo pogali upnie, kakor je bila pogana ola v vasi Mislie, ker so ponoi tam sestankovali in spali partizani. Ubili so tudi kmeta, ki je prenoil partizana. e me ne bi bilo tam, ker sem zagovarjal poloaj ljudi, upnia gotovo ne bi bilo ve pa tudi cerkve ne. Tako so poruili tudi zvonik na Artviah, najvejo opazovalno toko v Brkinih, gor je bila partizanska straa... Zanimivi so tudi stiki med partizani in Nemci. To mi je pa govoril neki oficir, partizan, ki je bil v tej komisiji, ki se je la pogovarjat v empeter - Pivko. Seveda so zaupali samo najbolj zanesljivim. Nemci so jih tam akali na njihovi postojanki. To je bila velika vojaka skrivnost, se ni smelo izvedeti, vendar se kljub temu izve resnica, ki je ni mo utajiti. Tudi mene je presenetilo, ko je rekel, da sedaj nai sovraniki niso samo Nemci, ampak so tudi Anglei in Amerikanci. e se oni izkrcajo, je bil tudi ukaz vojake in civilne oblasti, Kardeljevo maslo je bilo to, da je bilo potrebno v sluaju napada te sovrane vojske postreliti najprej vse intelektualce, vse duhovnike in premone kmete kulake ter nastopiti z vso silo, da ne bodo sovraniki nobenega zaveznika med nami dobili, tisti ki niso z nami 100%, tiste je treba odstraniti. Oficir, ki mi je te stvari govoril, je bil Slovenec, gotovo tudi Primorec, imena ne vem, dejstvo pa je, da je ta sestanek bil na Pivki, gotovo pa ne
Zbornik 2
Stran 388
UZD-SD

samo tam, tudi v Postojni, Ljubljani, povsod so imeli ukaz, da morajo stopiti v stik z nemko oblastjo. Oka - Drago Klemeni, poveljnik Istrskega odreda, je bil neverjetno hudoben lovek. Bil je vrhunski izdajalec partizanov, gotovo je kriv za tisoe rtev. Sam se je imenoval BATOK - OKA Vojvoda Slovenski. Na stari Suici pri Koani je ve dni trajala partizanska mobilizacija, hodili so po hiah in odpeljali tiste, ki so bili sposobni za vojsko, v glavnem moke pa tudi enske. Nemci so bili na Pivki in pri predoru na eleznici, gor pri Koani. Oka je partizane zadreval dneve in dneve, dokler jih niso Nemci napadli in postrelili (14), dosti jih je bilo iz Brkinov, iz moje fare je bilo kakih deset mladih fantov. Pri pogrebu teh fantov na Ostronem Brdu je pred vsemi navzoimi, teh je bilo dosti, vrgel vso krivdo tega masakerja name zato, ker nisem priel pokopat rtev, naj bi bil jaz kriv - ne vem... zmean je bil. Posledica tega je bila, da so takoj po pogrebu poslali deputacijo 25 partizanov, da pridejo pome, ker naj bi jaz izdal oziroma naj bi bil kriv, moral je pa vrei krivdo na nedolnega loveka. Drugi primer - na Klivniku je bila nevarnost in namesto, da bi el naprej, kot je imel naroilo, torej mobilizirati in poslati na Dolenjsko, je mobilizirance zadreval v tisti dolinici. Ko so zaeli Nemci bombardirati partizane in mobilizirance, ki so bili z njimi, je Oka Leon (tudi prie so to povedale) med bombardiranjem, ko so prili nemki avioni, na belem konju dajal znamenje, kam naj bombardirajo. Torej je bil partizanski poveljnik, ki je kazal sovraniku bombardirati svoje vojake. Ni udnega, da so ga morali partizani potem ubit. 13. marca 1944 sem bil obsojen na smrt in to je bila zadnja obsodba, ki jo je izrekel Drago Klemeni. Bil je glavni in tako je rjovel, da so sosedje odpirali okna, bilo je nekaj po polnoi, in spraevali, kaj ta lovek tako krii. Krial je name, ker nisem pokopal 14 mojih in sosednjih faranov... Bil je sicer izvrsten govornik, je znal prepriljivo govoriti, ko pa so spoznali, kaken je, ga niso mogli ve tolerirati. Potem so poslali posebno preiskovalno komisijo, da naj se na terenu prepria in zaslii prie ter preveri vse dejavnosti Istrskega odreda, ki mu poveljuje Drago Klemeni. Brkinska eta je bila prva enota, ki jo je vodil in postavil Karel Maslo, iri pa je bil potem Istrski odred, imel je Pivko, Brkine in Kras pod komando. Z obsodbo komandantov Klemenia, Masla, Sava in e nekaj drugih je bil ukinjen cel Istrski odred. Nadomestili so ga potem s komando mesta empeter (Pivka), komando mesta Bistrica, komando mesta Materija itn...
Zbornik 2
Stran 389
UZD-SD

Kaj pa primer italijanske druine iz vahnice v Rodiku poznate? (Oe, mati, sin 12 let in hi 6 mesecev) Da, obsojeni so bili pri Matikovih in potem jih je Oka dal takoj pobiti.
Obsodba gospoda F.K.

Bil je upnik na Vatovljah v Brkinih in pripoveduje, kako je bil obsojen, iz prievanja pa lahko razberemo, kako so partizanska sodia delovala. Bilo je ravno v asu po tistem usodnem napadu na partizanske mobilizirance na Stari Suici, za katerega je bilo krivo ravno neodgovorno ravnanje vodstva Istrskega odreda. Po vsaki taki napaki je vodstvo moralo poiskati krivca. Najve rtev iz Stare Suice je bilo iz Brkinov, mladih fantov, mobilizirancev. Slovesno so bili pokopani v skupni grob na Ostronem Brdu. Seveda so eleli imeti cerkveni pogreb, tako so potem povabili mene, vendar pa jaz takrat nisem upravljal Ostronega Brda, temve upnik iz Koane. Na dan pogreba, ob enajsti uri dopoldne, prideta dve kurirki (uenki, kakih 12 let stari) k meni na Vatovlje in mi reeta, da jih je poslal komisar, naj pridem zveer ob deseti uri, da bo takrat pogreb teh rtev. Takoj se mi je zdelo, da ne bo nekaj v redu, saj sem e slutil, da me ima komanda na piki, ker sem se vekrat zavzel za marsikoga, ki so ga mobilizirali, pa so ga, namesto da bi ga poslali naprej v vojsko, kar doma ubili. Predvsem pa zato, ker sem vedel, kaj ponejo in sem marsikaj tudi videl. Hoteli so izrabiti ta pogreb za mojo usmrtitev. Moj odgovor je bil, da to ni moja upnija, ampak koanska, upnik iz Koane ima prvi to pravico in dolnost, po drugi strani pa je ta upnik dal kar nekaj na svojo oblast in sem se tudi bal brez njegovega dovoljenja opraviti obred. e pa on ne bi mogel, pridem, ampak e nisem bil tam in ne poznam poti, ez dan bi e nael, a ponoi ne bi lo, sploh pa ne nazaj, in bi potreboval spremstvo, tudi zaradi varnosti, saj sem bil e tako velikokrat v mraku v nevarnosti, da me kdo poi. Nisem torej odklonil, e posebej zato ne, ker je bila veina rtev ravno iz mojih vasi. Vodstvoje seveda vedelo, da ponoi ne bi mogel priti, zato so si tudi to izmislili in mi sporoili tako uro, bili so namre e dogovorjeni za pogreb ob tirih popoldne. Bilo je veliko ljudi, ki so jih zbobnali iz okolikih vasi in tam je komisar Klemeni govoril samo proti meni, obaloval je, da je bilo izgubljenih toliko
Zbornik 2
Stran 390
UZD-SD

komaj mobiliziranih fantov, seveda ni povedal, igava je bila krivda, da so padli, ampak se je z vsem besom zaganjal proti upniku iz Vatovelj - meni. To je e podkrepil z besedami, da je toliko ljudi prilo na pogreb iz vseh Brkinov, jaz pa sem odklonil pokopati partizane. Tako je uval mnoico proti meni, da bi upraviil mojo likvidacijo, saj naj ne bi zasluil, da bi e ivel med ljudmi kot nasprotnik njihove vojske. Hvalil pa je upnika iz Pregarij (Saa Mili). Ponj so poslali spremstvo e ez dan in mu tudi povedali, da je pogreb ob tirih popoldne. e bi meni pravilno sporoili uro, bi tudi gotovo el. Po konanem pogrebu pa so zveer poslali 25 partizanov, da so me aretirali - pravzaprav sta me aretirala samo dva, ostali pa so obkolili hio in jo uvali, da jim ne bi pobegnil. Prili so prav po roparsko, tako da niso ni klicali, ampak kar razbili vhodna vrata, ki so bila nova. Zbudil sem se, odprl okno in vpraal, kdo je. Slial sem odgovor: Odprite vrata! Takoj sem vedel, da so partizani in da ne bo ni dobrega. Ko so stopili v veo, so ukazali: Pridite z nami! Pa sem vpraal, kam pa? Pa so odgovorili, ni vano, vedel sem, da to pomeni obsodbo. Rekel sem e, naj dovolijo, da reem materi, da odhajam. Rekli so e, pa suknjo vzemite s seboj (to je bilo zato, da bi si jo potem prilastili). Dva sta la potem z menoj gor v sobo, materi pa sem kar skozi vrata povedal,da moram oditi. Zbudila se je in slial sem, kako je zajokala in rekla: Oh, nikoli ve te ne bom videla, bom pa molila zate... Tako smo potem li ez Pade, malo smo govorili, vpraali so me samo to, e sem kaj napravil. Rekla sta e nekaj v tem smislu, da je v vojski najbolje napraviti to, kar ti viji ukaejo... Malo me je zanimalo, od kod sta, pa sem izvedel, da je bil eden iz Kubeda, eden pa iz Doline. Na Kozjane smo prili okoli polnoi, tam smo morali poakati drugo izmeno spremstva za pot naprej do vasi Preloe. To je bila dolga pot. Marsikje je bil e sneg in zameti. Na Kozjanah sem moral akati kake pol ure, v tem asu sem videl, kako je bilo ivahno tam, kjer je bil glavni tab, prihajale in odhajale so razne enote... Z drugim spremstvom sem potem nadaljeval pot, pogovarjali se nismo ni, sam tudi nisem imel volje, sem bil zaspan in utrujen, pa pridemo okoli druge ure na Preloe. Tam je bilo sodie. (Vojaki tab je bil na Kozjanah, civilni pa na Preloah, vekrat so se tudi menjali). Pripeljali so me tako na dvorie, eden od spremljevalcev pa je el v hio, kjer je bil zbran ves tab z Maslom na elu. Komisar je priel na dvorie in zael vpiti name tako na glas, da so ljudje zaeli odpirati okna in gledati, kaj se dogaja. elel je na vsak nain vzbuditi pozornost, da bi e ljudi nauval proti meni. Jaz sem rekel samo to,
Zbornik 2
Stran 391
UZD-SD

da bi bilo bolje, da se gremo pogovorit noter, na toplo, ne da stojimo zunaj. Tudi ostali so li vsi noter. Kuhinja je bila polna partizanov, nekateri so spali po tleh, moji toitelji - sodniki, komandant je so sedeli pri mizi, jaz sem se moral usesti nasproti njim, da je ta komandant nadaljeval svoje obtobe proti meni. Izmiljal si je vse mogoe zloine, ki naj bi jih jaz zakrivil. Vse, kar naj bi poeli domobranci, bela garda in vake strae pa ljubljanski duhovniki in kof Roman, vse to mi je oital. Jaz nisem imel sploh nobenega stika s temi remi in mi je bilo vse popolnoma tuje. On pa je vpil na ves glas in ni mi pustil nobenega ugovora, tako da sem moral samo molati. Videl sem, da se s tem lovekom ne da pogovarjati, da si zmiljuje lai in da ne bo dovolil ugovora. Tako sem molal in se pretvarjal, da me ne zanima, bil pa sem tudi e malo dremav, on pa je kar nadaljeval. Jaz sem malo opazoval obraze okrog sebe in kaken je njihov odziv, navadnih partizanov in taba. Tako sem opazil na tleh enega obveevalca, pokritega z odejo, ki je bil doma iz Barke, intendant. Bil je dober trgovec in je dobil vse sorte stvari, zato so ga tudi pustili. Jaz sem ga takoj opazil, da se skriva pod oddejo, samo oi je imel malo posebne in po obrveh sem takoj spoznal, da je to on. Lahko bi se takrat potegnil zame, predvsem pa bi se lahko potegnil Maslo, dobro sva se poznala, saj sem bil vekrat celo gost v njihovi hii, sem poznal celo druino in on je vedel zame. Bil je med prvimi, potem pa je bil kasneje celo obsojen na smrt, a je bil pomiloen zaradi zaslug in sabota. Sedel je pri mizi poleg komisarja in ni zinil besede. Vsi, razen komisarja, so bili torej tiho. Nazadnje je zakljuil: Po vsem tem, kar ste vi naredili, nasprotovali nai vojski in izdajali, imeli zveze z Italijani in Nemci in niste hoteli pokopati partizanskih rtev, to je velik zloin proti narodu in ljudstvu, kateremu ste vi slab pastir, ker ste ga zavajali. Zato nimate pravice, da se vrnete domov, in tudi narod vas ne bi ve sprejel. In med drugim je povedal e to: Va brat ni bil tak sovranik kot vi, vi ste sovranik tevilka ena in najbolj nevaren. Potem si me je e privoil tako, da je povedal po pravici: Va bratje zaspal, eprav je bil dosti manj kriv kotvi! (Tako je posredno priznal la izpred 14 dni, ko sem hotel posredovati zanj. Prili so sorodniki, jaz pa sem el k komisarju ter rekel, da sem izvedel, da je bil pripeljan sem, on pa je odgovoril: ...ja smo ga mobilizirali in ga poslali naprej. Ko dobimo zadostno tevilo mobilizirancev, jih poljemo naprej. Jaz mu tega nisem verjel, kar je opazil, in da bi se mi prikupil, meje spremil ven iz hie - pri Matikovih je bila sodnija - in me napotil proti domu, takrat sem potem tudi videl, kako so streljali Rupnikovega neaka.)
Zbornik 2
Stran 392
UZD-SD

Jaz sem ga takrat samo pogledal, da je iz pogleda lahko razbral, da mu e prej nisem verjel. Potem je e dejal: Ne boste se vrnili domov, ker vas narod ne bo sprejel, mi bomo pa e poskrbeli, da bo narod zvedel za to, kaken izdajalec in sovranik ste bili. Ko sem tako izvedel, kaj me aka, sem se util dolnega, da povem odkrito, kaj mislim glede njegove obtonice. Dejal sem: Vse to, kar ste mi oitali, to je vse izmiljeno in vaa la. Ni se nisem ve bal, saj sem vedel, da me aka smrt in lahko povem vse. Vedno sem delal za narod pa tudi vojski nisem nasprotoval, ker ste vedno govorili, da reuje narod. Tudi podpiral sem vas, celo leto sem dajal hrano in plaal vse prispevke, ki ste jih pobirali. Vse to ni veljalo ni. Odgovoril je: Kar ste delali poprej, ne velja ni, kolikor ste pa nai vojski kodovali, boste pa zdaj kaznovani.2 Ko sem videl, da noben moj odgovor ne zalee, pa sem rekel e tole: Vedite, da vaa trditev, da me je narod obsodil, ne dri. Narod ki me pozna, me ne bo obsodil. Obsojate me vi, ker me ne poznate, pa tudi mojega naroda ne poznate. Povem pa vam, da narod, ki pozna mene in vae poetje, ta narod bo tudi vas obsodil. Po teh besedah je on zakljuil, ni dovolil, da bi e kaj govoril. Namignil je enemu partizanu, naj me odvede, odel sem brez pripombe ali pozdrava. Videl sem, da se s tem lovekom ni mono pogovarjati, mislil pa sem si, ali je nor ali pa pijan. Po kuhinji sem videl veliko steklenic likerja... drugi vojaki so bili lani in ejni, oni pa so se gostili. Kar so pobrali od rtev, ki so jih usmrtili, dragocenosti, ure, to so si vse prisvojili. Takrat sem ugotovil, da so to moji zadnji trenutki. li smo k neki hii oziroma tali, notri je bilo precej ivine, notri sem v svetlobi petrolejke videl, kje so ljudje, ki so leali med kravami in v jaslih pa v listju, po moji oceni deset do petnajst, vseh sort, mladi moje, ene in dekleta. Malo sem se ozrl in pri enem okencu sem se usedel poleg nekega moa. Notri je bil tudi stalni straar. To je bilo okoli tretje ure, e tri ure do dneva, nisem vedel, kaj akajo. Rekel sem si, zdaj imam as, da se malo pripravim, lovek mora misliti tudi na to, kaj ga aka po smrti. Zmolil sem nekaj molitev, da bi me Bog bolj milo sodil, kakor pa so me ljudje krivino obsodili, in to naj mi teje v dobro in v dobro mojega naroda, za katerega rad rtvujem svoje ivljenje, e e tako mora biti. Med takimi mislimi sva tudi izmenjala kakno besedo s tem, ki sva skupaj sedela. Videl je, da sem duhovnik, on pa je rekel, da je iz Opin, da je prej delal za partizane kot nekaken intendant. Dodal je e: V zahvalo za vse, kar sem napravil za partizane, so me tule obsodili in akam, da me bodo ubili. Partizani so imeli navado ranjence, begunce in ujetnike, ki bi jih
Zbornik 2
Stran 393
UZD-SD

morali hraniti, kje na samem postreljali. Zjutraj, ko je posvetil dan, pa se pojavi en drug partizan, se obrne k meni in mi pokae s prstom, naj pojdem z njim. Sosed, ta iz Opin, mi je dejal: Zdaj ste vi prvi na vrsti, za vami bomo li vsi po isti poti... Ko je lovek tako blizu smrti, se skorajda ne boji niesar ve. isto obnemore in je nekako indiferenten. Ko sva tako prila na dvorie, me je vpraal: Zakaj ste vi tukaj? Ne vem, so prili ponoi pome, so me pripeljali sem in so mi rekli, da nimam ve pravice do ivljenja in tukaj akam usode. Pa mi ree: Imate sreo, da sem danes jaz tukaj! Na svojo roko vas spuam domov. To me je presenetilo, kako me nekdo kar tako spusti, pa sem mislil da je to spet kakna ukana, da bom el sam in me bodo potem iz kakne zasede ubili, kar so e prej poeli. Nisem mu verjel. Izgovoril sem se, kako naj grem, tu e nisem bil, v katero smer naj grem, pa tudi dovoljenja nimam nobenega, vsaka straa bi me smatrala za vohuna. Potem me je prosil za papir in svinnik, on pa je v moj mali notes zapisal: Nosilec tega obvestila ima prosto pot iz Prelo do Vatovelj, pa e en neitljiv podpis, ki ga ne bi nihe razumel. Potem me je napotil v smeri Ostrono Brdo. Na koncu je e rekel, vedi, v kaknem poloaju se nahaja, in bodi pripravljen, da se to, kar se je zgodilo nocoj, lahko e ponovi. Tako mi je dal malo upanja, da me res reuje. Vpraal sem se, od kod je priel. Kasneje sem ugotovil, da je bil to eden od preiskovalcev, ki so prili preverjat delovanje Istrskega odreda. Mene je gotovo poznal e od prej in me je zato izpustil.
Prievanje M. P. Iz Brkinov
...ja, Fenarjevega so izdali Suhorci, partizani pa so ga potem ubili. Njegova ena je bila takrat nosea. Pokojni mo mi je pravil, da ga je prijavil ta Grganov iz Suhorij, po vojski je bil menda sodnik... mislim, da mu je bilo ime J. On naj bi enkrat, potem ko je sreal Nemce, rekel partizanom: Ma skrijte se raji, saj se nimate s im boriti, njih pa je dosti.. Zaradi te besede naj bi ga pospravili. Vem e to, da so ga imeli zaprtega na Suhorju v eni tali, samo ne vem, v kateri. Na pokojni Frane je zmeraj govoril, da ni bil tega vreden. In ta, Grganov, da je dosti krivic napravil. On je tudi tisto Tineevo obsodil, e bi prila v vas, bi jo ubili. Bilo je tako, da so te za eno besedo poslali v trinajsto. Vem za primer neke enske iz Markovine, pri nas doma je bil tudi partizanski komandir iz Markovine, moja teta jim je kuhala; ta reva je bila v Trstu in mo
Zbornik 2
Stran 394
UZD-SD

je res bil faist, vendar ni nikomur ni slabega naredil, niso mu mogli ni slabega oitati, in ta reva je prila nabirat robo za otroke, tri je imela, stare dve, tiri in est let. Pripeljali so jo potem na Rjave, kjer je bil tab, tam je bil ta Karel Maslo - Beanov, prili so torej na konec vasi, k moji teti, kjer so stanovali kurirji, in pomisli, rekel je ta iz Markovine, naj ta enska poaka do drugega dne (bilo je tako ob zdrava Marija - zveer torej), da ni ni kriva, imeli so jo potem tam v enem hlevu. Jaz sem pomagala pri hii kuhati in delati, kar je bilo pa potrebno, in sem videvala tam vse te revee... Tisti veer nismo tem prionerjem nesli e ni jesti, je prej rekel Karlo Lojzu, iz Tolmina je bil doma, naj jo pelje... on bi raji, ne vem, kako bi povedala, kot da jo je moral peljati. Karlo je rekel: Mora jo ubiti, e pa je ne bo, bomo pa tebe! No, ta jo je potem moral peljati, bil je meglen in deeven veer... Peljal jo je ven iz vasi, prav na nao parcelo, kjer smo grabili listje. Ta reva je hodila pred njim po stezi, imela je lepe rumene usnjene evlje, tam pa je skoila s poti pod grm, kake tri metre od poti, in tam poepnila. Ta, ki jo je peljal, ni videl ne slial, kam je' la. Dejal je, da je streljal v zrak, uboga reva je takrat zaela jokati: Pustite me, ko imam otroike... Potem ni ve streljal, ampak je stopil k njej in jo s kopitom udaril po glavi in padla je mrtva. Priel je potem k nam ter nam to povedal. Rekel je sestri, daj mi hitro eno osminko nopsa, jaz sem prav zmean, jaz ne bi tega napravil, raji bi napravil ne vem kaj kot to..moral sem... Tam pri Masleti sta bila e oni Oka pa Savo. Oka je bil tisti, ki je imel brata pri beli gardi na Pivki, takrat ko je na Preloah gorelo, je ravno on izdal...glavni pa je bil ta, Karel Maslo. No, zatem je prijokal oni komandir iz Markovine. Drugi dan so terenci, kurirji iz Markovine prinesli pismo, da ona ni ni kriva, naj jo spustijo domov, in da tudi njen mo ni ni napravil. Vem tudi za enega fanta iz Doline, ki je bil v partizanih, 24 ali 25 let star, in je uel brez dovoljenja domov. Pri cerkvi Rjavski, kjer je bila naa hia, je bila tudi straa, k nai hii so vedno hodili partizani, ker je bila zadnja hia v vasi. Priel je torej ta fant, pustil je pri nas nahrbtnik in deurni - straar ga je potem peljal na komando. Manj ko v eni uri je bil e ustreljen. Karel Maslo ga je dal ubiti samo zato, ker je el brez dovoljenja domov. Naa mama je bila zelo huda, rekla je, tako se ne dela! Imela je 13 otrok in je rekla, veste, koliko je treba, da se enega otroka gor spravi, lahko bi ga kaznovali, kar koli, ampak ne ubili! Bil je tu en rnogorec, Brko, in on ga je moral ubiti, kot je to ukazal Karlo. Bil je potem e en tak primer, z enim malo starejim fantom, 28 ali 29 let je imel, vendar pa je takrat naa mama, ko so ga prili iskat,
Zbornik 2
Stran 395
UZD-SD

la z njimi tja gor na tab (pri Mahniu je bil, hia sredi vasi). Karel jo je vpraal po kaj je prila, ona pa je rekla: Prila sem povedat samo dve besedi, tako se ne dela, pazite se, onega fanta ste ubili, e e tega fanta ubijete, se poberite z vasi, pa naj magari Nemci vse v luft zaminirajo. Naa mama je tudi hodila v trgovino v Podgrad na ovinku, pri Bavdeu se je reklo hii, kjer je bila trgovina. Takrat so bile teare in mi smo dobili dosti robe, ker nas je bilo dosti otrok. Mama je v tej trgovini zamenjala cuker in kafe za drugo robo. Hodila je z vozom in vedno pripeljala za partizane cuker, moko, sol, olje... Poznali so jo tudi Nemci in ji niso delali teav. Rekli so torej, da bodo tega trgovca ubili v Bistrici pri Triglavu, ker so pri njem v kleti nali oroje, prej so namre imeli tam Nemci bunker. Prilo je dosti ljudi, nekateri - sicer redki pa so rekli, e njega ubijete, lahko pobijete ves svet. Moja mama je rekla, lahko bi iveli samo od tega, kar sem vam jaz od njega pripeljala, mar si je to zasluil? e smo se za to borili, se je treba iti e enkrat borit! Ostali so tako z dolgim nosom, ker so ga ljudje zagovorili. Nekateri so e vedno vztrajali, da je izdajalec in da je imel enega sina Bruna v Trstu, ki naj bi tudi izdajal... to ni bilo res, saj je tudi ta delal za partizane in poiljal blago gor... Tako je bilo na primer na Brdu pri Tomevih. Oni rnogorec, o katerem sem e prej govorila, in eden iz Brezovega Brda - Janez Palunc, baraba, lump. Tomevi so bili bogati, ampak gospodinja mu pa ni hotela dati jesti in piti, kot bi ta hotel... in jih je prijavil, da so proti, da je treba vso druino pobiti. la sta potem ona dva, da bi jih pobila. Ko sta prila k hii, pa je gospodinja hitro povpraala tega Brkota, e bi kaj jedel ali pil, bili so premoni, imeli so dosti pruta pa sira, klobas... potem jima je e dejala, vama bom dala e kaj za po poti, in jima je 3napravila paket, liter nopsa pa kruha, salame. Bila sta preseneena in sta la pro, na koncu vasi pa je Brko rekel drugemu, akaj, se grem samo zahvalit. el je k gospodinji nazaj in jo povpraal, e ve, kdo je ta, ki je bil z njim. Ona je odgovorila, da ve, da je pa bolj en lump. Potem ji je povedal, zakaj sta sploh prila, da bi moral vso familijo ubiti! Ona si ni upala nikomur tega povedati. No, takoje malo manjkalo, da niso vso druino pobili zaradi nekoga, ki je bil malo prpaljen. Tako je Rude Ludvik - Berjak z Gabrka ubil Grgatovo dekle Mimo iz Janeevega Brda, staro kakih 19 let, ker je imela Italijana. Iz istega razloga je ubil tudi Teevo iz Brezovega Brda. Tineevo s Suhorja, ki je bila v Trstu,
Zbornik 2
Stran 396
UZD-SD

so tudi akali, da bi jo ubili, ker je imela enega Italijana, ampak jo je pravoasno pri Elfanu nekdo opozoril, da se je vrnila nazaj, sicer bi bila mrtva. Najhuji je bil tam na Suhorju Grganov, Joe je bil menda, stric je bil Lojzetu. On je bil glavni za to prijavljanje. Ravno on je kriv, da so ubili tudi Marjamne - dva brata, od Karlota s Suhorij pa iz Ostronega Brda Benedikove. Oe je hodil po opravkih v Koano in so ga sumili, da izdaja. Tam pri cesti, ki gre na Preloe, je bil kal in zraven hiica. Bili so oe, mati in trije bratje. Dva brata sta bila utarja. Fantje so bili pri partizanih. In so odvedli mater in oeta v magurje k Biaju, kjer so bili partizani. Oba so muili in ubili. Vedeli so, da bodo sinovi, ki so bili pri partizanih, to izvedeli, in so potem ubili e ta dva sina, ki sta bila pri partizanih. Ti so bili VEDOVE (VDV), komandantje imel za eno ibertovo - iz Ostronega Brda je menda e zmeraj iva, moj mo Frane je rekel, ko so prinesli od pobitih Benedikovih est prutov komandantu: Ma pruti pa niso politini! Kaj mu je odgovoril ta komandant, Frane, e eno reci, pa bo el tudi ti v trinajsto. Te je obsodil ravno ta Edvard. Poslati v trinajsti bataljon je pomenilo ubiti, potem pa seveda e vse pobrati. Tako so enkrat pripeljali Italijane z rokami, zvezanimi na hrbtih, zvezane z dolgim trikom. Ravno ta Brko, rnogorec, je moral iti z njimi. Govorili so jim, zdaj greste v trinajsti bataljon, to je bolj visoko... i, i, i, so odgovarjali, niso vedeli, za kaj gre. Vse so potem postrelili, 26 jih je bilo, potem pa so jih taki mulci 15, 16 let zakopavali oziroma bolj zakladali z vejevjem. Neko so zajeli dva Italijana, tam na vrtu sta bila, bila sta v napoto, pa e jesti jima je bilo treba dati, pa je rekel eden od partizanov: Kaj misli, se jim splaa dati jesti? Meni se zdi, da bi bilo najbolje, e jih poljemo v trinajstega. Drugi dan ju ni bilo ve. Sama sem la enkrat grabit listje na parcelo in sem nala olne od tiste enske iz Markovine, o kateri sem govorila prej. Ko sem grabila, sem z grabljami zapela v lase te nesrene enske, imela je kite na glavi. Ni bila niti zakopana, samo kake veje so vrgli gor ez truplo. Lisice so potem dele trupla raznesle naokoli. olne sem potem vzela in jih e celo zimo nosila, bili so lepi, rumeni iz usnja... Ko sem prila e sem sluit, sem videla, da ima ena krava nekaj v gobcu, videla sem, da je bila lobanja, e trije zlati zobje so bili noter, drala je v gobcu tisto lobanjo in z njo zbeala v leb. Vpraala sem Franeta, kaj bi to bilo, se mi zdi, da niso bile ivalske kosti, pa mi je povedal, da je bil to en italijanski oficir, da so ga tu ubili.
Zbornik 2
Stran 397
UZD-SD

e na sosed, Tone Cerotov, je moral streljati (sam je dejal, da jih je trkal), so mu ukazali partizani in je moral... Pa na Pregarjah, Mirko Repinc se je pisal, doma s Prema, imel je trgovino, bil je zlat lovek, vedno, ko smo hodili k mai ali verouku, nam je dajal tiste male pisane bonbonke pa pikote. Pol Pregarij je bilo pri njemu zadolenih, ker jim je dajal na upanje, bil je dobriina. Za eno je imel Komarjevo her, ona je bila v Trstu, sin je bil menda Joko. Po vojski je menda enkrat prila, da bi kaj poterjala, pa ji ni nobeden ni dal. Pa so Pregarci pritiskali, da izdaja in da je proti. In ta si je moral sam grob skopati, da so ga ustrelili in vrgli noter. Vsi, ki smo ga poznali, smo vedeli, da to ni niemur podobno. Na Ostronem Brdu so ubili e Krebljevega oeta, pri hii je bilo pet otrok. Ravno tako na Ostronem Brdu je bil ubit oe pri Lagojevih. V Padeu se je tudi zgodila huda stvar. Pripeljali so druino, oeta in mater pa dva otroka, stara kakih 14 let in 6 mesecev. Ustrelili so oeta in mater, 14-letni fantje verjetno zbeal, priel je potem isto nag na VatovIje in tam so ga ustrelili. Najmanjega otroka, punko, staro 6 mesecev, pa je Janez M. iz Rjav nasadil na bajonet. Ko je mati tega partizana to izvedela, je vse preklela, rekla je, da bo to prineslo nesreo nad hio. ena tega partizana je bila takrat nosea, njen otrok pa se je rodil pohabljen, bil je skoraj slep... (To je bila gotovo elezniarska druina iz Rodika, ki je omenjena e v dveh prievanjih.) Po vojni je na neki proslavi Maks Zadnik omenil agarju: Ti Pregarci so pa bili izdajalci, ne? Ja, je rekel, res ni bilo nikjer take izdajaline kot na Pregarjah... Tam so bili bolj taki, ki niso hoteli ne k Nemcem, Italijanom ne partizanom, so bili samo zase. Od vseh vasi, verjeli ali ne, je nemki komandant s Podgrada, Valter mu je bilo ime, dejal: Vse vasi bojo zgorele, ampak Rjave ne. Tam so bile po tiri enote. Nekega dne so prili gor Nemci z Blindo (tankom oklepnim vozilom), straar je bil pred cerkvijo. Ni ni rekel, kar tiho je bil. Nemci pa so se obrnili in se vrnili nazaj. Straar je potem pritekel do nae hie in zlezel gor na skedenj, kjer so bili partizani, cela vas in vsi skednji so jih bili polni, bile so tam tiri enote, to so bile VEDOVE, odred, komanda mesta Ilirska Bistrica in Istrska eta. Dejstvo je, da so Nemci videli, da so tam partizani, in so se vrnili nazaj.
Zbornik 2
Stran 398
UZD-SD

Nemki komandant Valter je znal 9 jezikov. Pri nas v hii smo imeli tako bolj slabo, krli po tleh pa slama, pod mizo pa je ata skopal luknjo in dal noter 50-litrski sodek nopsa. Ko sem pometala, je priel ta komandant noter in me vpraal, kaj je to. Povedala sem mu po pravici. Pa je vzel en liter, ampak je plaal. Rekel je, naj mu povemo, e bi kdor koli priel k nam v hio kar koli vzet. e na vrata je potem zapisal svoje ime. On je vedel, da jaz delam in kuham za partizane. Ampak nas je bilo dosti otrok in je rekel - poznal je tudi mamo, ki je hodila tja k Bavdeu v Podgrad - hi bi lahko prila pomagat k nam pomivat in kuhat, ampak kdo bi bil potem doma? Rekel je, na Rjavah ne bomo nikdar pogali, rihtig ne. Potem sta prila enkrat dva nemka vojaka in sta nekaj izterjala in nekaj stvari pobrala, dve uri pa prte... Potem je la mama gor na sredo vasi in ko jo je ta nemki komandant videl, jo je vpraal: Francka, gotovo je hi kaj povedala? Ja, je rekla, bila sta dva in sta vzela nekaj stvari, tudi uro v kuhinji. Pomislite, kakna je bila potem njihova disciplina, drugana kot partizanska: so jih postrojili in komandant jih je pozval, kdo je to storil. Prila sta ven. Potem ju je tako zmlatil, da jim je iz nosov tekla kri, e naa mama je potem prosila, naj ju pusti, on pa je odgovoril: Kaj pustiti, ubiti! Saj sta videla, kaj pie na vratih! Naa mama je to tudi partizanom povedala. Enkrat so nam vzeli kravo, ko so tu v lebu poigali, in jo odgnali s seboj v Podgrad. Naa mama je la potem v Podgrad, tam pa je sreala tega Valterja z blindo pa si je mislila, grem zdaj v Riano, me bodo spekli... Tam pod Hruico je bila gostilna Pri tefanu in tam notri je bila tista krava v lupi zaprta. Vpraevali so mamo, kako krava zgleda, in im je spregovorila, je zaela krava tuliti. Hoteli so ji potem dati celo eno boljo, tako, ki je bila za steliti, naa je bila jalova in je imela malo mleka, pa je raje vzela svojo in jo potem tudi pripeljala domov. So pa e rekli Nemci, naj pazi, da je partizani ne odpeljejo. Ti so ta pogovor celo sliali, saj sta bila dva partizana samo kakih 100 m stran skrita in skoraj nista mogla verjeti, da smo kravo res dobili nazaj. V hii, kjer smo pekli in kuhali, smo imeli kredenco, in tam notri je imel Karlo spravljeno toplo oficirsko odejo. Ponoi sta prila dva straarja - obveevalca in sta vzela deko.Vanjo sta se zavila, ko sta la spat v talo. Pride kasneje Karlo, pa deke ni bilo ve. Rekel je gospodinji, ti si deko vzela, si jo skrila, e je ne bo do enajstih, bo la v trinajstega! Ta je potem jokala ves dan, saj je bila sama, mo je bil v vojski, tako da so bili vsi brez kruha tisti in e naslednji dan. Tudi ostali so se potem uprli, tako da ni bilo hujih posledic, samo ta dva dneva so bili lani...
Zbornik 2
Stran 399
UZD-SD

Ti se niso ni sekirali, kaj so poeli. V Hruici pri Lojzetu so pobrali vse, kar je imel, je imel take lepe lisaste krave in so jih prignali sem gor na Rjave. Tudi arcovo dekle iz Materije so imeli tam nekaj dni. Imela je kakih 16 let in je la iskat stare, ki so jih partizani ubili. Z njo so delali vse mogoe, na koncu so jo na golo ostrigli in vozili po vasi... To je bilo na Preloah, tab je bil pri Bitenevih. Pa enega Italijana, faista, so celega namazali s mirom, napregli konje in ga po vasi vlekli za noge. Karlo je rekel mojemu pokojnemu mou: Pojdi gledat. Odgovoril mu je: A, ne ne, tega ne grem jaz gledat... Takrat so bile tam tiste postelje, se je reklo za osebo in pol, in Karlo je el. To je bilo tako svinjsko delo, da se bog usmili, napisal je pismo, katere enske vse naj pripeljejo! So prile iz Kovic, z Brezovega Brda, Artvi, Ojstrovice. Vozili so jih tako za dva ali tri dni in to (je grdo rei, ampak se je prilo kot eno prase, brez zamere, tisto posteljo so polomili, da so bile samo stranice, pa smo rekli, da je kot za bika, ki rabi boks, da si kravo notri dal... Mi smo v tej hii pekli kruh in kuhali pa pride gor in samo napie listek, katero hoe - seveda so prile, saj so vedele, da bi jih drugae ubili, in to se je gonilo, brez zamere... Karlo je bil pravi prase, nekaj neverjetnega! Neko je na plesu Karlo Maslo rekel nekemu dekletu, ali gre plesat, pa ni hotela, saj je tam imela fanta, ki je bil tudi v partizanih, pa ji je zagrozil, da bo la v trinajstega. Fanta je potem za kazen poslal v drugo enoto. Enkrat sem po osmi uri zveer la po vodo pa so prili Italijani in me prijeli in mi zagrozili, da je kaprifuoko, po osmi uri se ni smelo ve ven. Pa sem rekla Italijanu - kar po njihovo - na, pa nesi ti vodo, ne bo treba meni. Ne bi verjeli, ampak jaz se nisem ni bala, ne hudia ne vraga, nobenega. Pa so me vpraali - videli so namre dva beati - e so bili partizani. Rekla sem, da so bili. Zmeraj sem tako rekla. Vpraali so me e, koliko jih je bilo, pa sem rekla, ah, kdo bi jih tel! Pa me vpraa eden: Pa ga vito Karlo Maslo? Sem rekla: Si gavevi masla, sem mislila na puter... in sem mu ga prinesla pokazat v loncu. Je rekel: Eeeee, che furba, to je buro! Pa me e vpraa, e pridejo partizani, jim daste kaj? Pa sem rekla, ja, damo, bolje, kot da nam vzamejo ali pa ukradejo, kaj ste pa vi drugod, bodite tukaj! Fajfarja so ubili Italijani, to je bilo takrat, ko je Karlo ubil tistega oficirja pri Ambroiu. Najprej so hoteli ubiti Stanka, ki je e iv. Rekli so, da bodo ubili prvega, ki ga bodo sreali. No, ta fantje bil star 16 let. Njegov oe je dejal, dajte raji mene kot njega. Tako so tudi naredili.
Zbornik 2
Stran 400
UZD-SD

V Smrjah so pobrali fanta ki je pasel krave, pa enega fanta s Topolca, 18 let starega, in so ju obesili v Ilirski Bistrici pri Triglavu. To se je zgodilo zato, ker je Maslo s kompanijo ubil dva Italijana, ki sta se e predala. Oni so potem zbeali, Italijani pa so pobrali nedolne ljudi. Enkrat so gospoda upnika Kovaia s Koane pripeljali, bil je bolj majhen in irok in so ga odpeljali. Pobrali so mu tudi denar, vzel ga je Cvetanov s Prelo, Tone mu je bilo ime, in Bezjakov z Janeevga Brda; in sta vzela denar, partizanom pa nista dala ni. Ko so tega gospoda pripeljali k Bitencovim na tab na Preloe, v tali so imeli zapor, pa so se Koanci dvignili in prili z orojem na Preloe, da bodo kar streljali, e upnika ne spustijo nazaj. Tako so ga spustili in ga niso ubili. V asu, ko so mu sodili v kuhinji, pa je vpraal Oka in Karla, e so dobili tisti denar. Ti so se udili, ker niso ni vedeli o tem. Potem so zaprli in zvezali tega Cvetanovega in pripeljali e eno in moa iz Janeevega Brda, otrok nista imela. Mo je velel eni spraviti denar in ukazal, naj niesar ne pove, Cvetanov pa ga je dal Franetu, bratu, ki tudi ni hotel ni povedati. Ravno takrat so prili Nemci in vse razhajkali. Partizani so li na Vatovlje in ta Frane je naega Franeta spotoma vpraal: Frane, kaj pravi, grem lahko za njimi ali me bodo ubili? Pa mu je rekel: A, te ne bodo, ne, e so li oni tja gor, pojdi e ti za njimi. Pa ravno tam na Vatovljah je potem konal. Pozneje so pripeljali na Preloe tisto eno in moa. Ona ni hotela ni priznati. eprav je mo e povedal, so jo do smrti pretepli. e eno tako stvar bom povedala, sem se vedno bala, da se ne bi kaj izvedelo. Tam gori, na Pregarjah, imamo parcelo in tja so s Prelo pripeljali neko dekle, je morala imeti okoli 20 let, lepa, mlada, blond, tudi velika je bila, mi pa smo gnali tja past krave. Zagledali smo jo ob drevesu, ko je zrla na Preloe. Ubita in postavljena tja v grm. Ko smo li mi s kravami mimo, nismo bili prepriani, ali je mrtva. la sem blije in videla, da e smrdi... Potem pa so jo mulci zbijali s kamni in razsuli, so rekli, kaj tam strai, potem so te kosti razvlekli vse tja po lebu. Sliala pa sem potem od ene stareje z nae vasi, da so prili poizvedovat. Naroila mi je, naj o dekletu nikomur niesar ne povem. Sem rekla, o kateremu? Pa pravi, saj ve, o tisti, ki je bila tam, kjer se ree Prlije. Bogvari, e kdo izve. Morali so biti iz okolice Trsta ali iz Doline. En stareji Preloec je povedal, da je videl, kako so jo partizani pripeljali in ubili, imel je parcelo na drugi strani hriba na Rjavskem.
Zbornik 2
Stran 401
UZD-SD

Nemci so veliko gorja povzroili na Pregarjah, kjer so v neko poslopje pripeljali ljudi, ga polili z bencinom in vse zagali. Tudi na Tominjah so naredili dosti gorja pa v Lipi tudi. Ja, e to, pred kratkim so bili tukaj skavti, z njimi pa je bil duhovnik iz Komende. Na prostoru, kjer je bil vasih mlin, so se pripravljali k mai. e sama sem jim posodila nekaj rei pa Mater Bojo in sem jim rekla: Prav, prav, da je maa tukaj, je treba moliti za ve du... udno so me gledali, kake due neki. Pa je ravno tam v strugi est zakopanih Italijanov, tam so jih zakopali partizani.
BREZNA KOT MNOINA GROBIA

Brezna so e med revolucijo in bratomorno vojno postala pojem grozote, strahu in smrti. O Krimski jami, Mokrki jami, iglovici, jami Kozlovki se je uljalo le med tirimi omi. Pisati se je zaelo s rnimi bukvami. O breznih se je potem e uljalo do leta 1990, razen o fojbah, ki so v naih medijih omenjene kot lai italijanske iredente. Danes niso nobena skrivnost ve, saj so nekatera brezna oznaena, sicer s preprostimi krii, obasno pa gorijo svee. Veliko je napisanega o koevskih breznih, o breznih (fojbah) na Primorskem malo. V nadaljevanju bodo fojbe na Primorskem opisane kot zadnje poivalie znanih in neznanih muenikov, ki so bili pomorjeni zgolj kot maevanje in nadutost zmagovalcev nad premaganci in kot ienje terena pred razrednimi sovraniki ter pridobitvijo absolutne oblasti. Po zasedbi partizanov Primorske, Julijske krajine, Trsta in Gorice, so se zaele mnoine aretacije e 1. maja, do razdelitve oziroma postavitve demarkacijske rte na cono A in B. Aretirani so bili predvsem premoni sloji in tudi cele druine, hkrati so bili oropani svojega premoenja. Zapori so bili predvsem v Gorici po olah, vojanicah in na gradu. Veino aretirancev so takoj odpeljali v fojbe, in sicer v bazoviko, opensko in po grapah okoli tanjela. Zajete domobrance iz postojank Tolmin, Solkan, Baka grapa in nekaj sto belserjerov, zajetih pri Mlinskem, so takoj pobili in zmetali v brezno Zagomila pod Grgarjem, le okoli sto belserjerov so odpeljali v Tolmin, kjer so preminili. Aretirane v Trstu so po umiku iz Trsta prepeljali v zapore prisilne delavnice v Ljubljani in so jih do konca leta 1945 pobili. Kje so njihovi grobovi, se ne spominja nihe, tudi likvidatorji ne.
Zbornik 2
Stran 402
UZD-SD
Brezna okrog Pivke - Golobine

Krajani v teh krajih brezna imenujejo golobine. V Prestranku je bilo prve mesece po vojni taborie, in sicer v hangarjih italijanske vojske. Po ocenah ljudi, pisnih virov ni, je bilo okoli petsto taborinikov. Ko se je taborie opustilo, avgusta po amnestiji, jih je odlo domov le nekaj deset. Veino teh je bilo odpeljanih v golobine. V golobinah pa ni kosti. Golobine so povezane s Snenikom in z njihovimi podvodnimi tokovi. Spomladi poplavijo doline in nato se voda umakne. Tamkajnji prebivalci pravijo, da so se v vodi kar nekaj let pojavljale lobanje in nato zopet usahnile z vodo. Najve rtev je bilo odpeljanih v golobino 2 km od vasi Palje. Nad vasjo Trnje pri Pivki je v opueni apnenici 10 nemkih vojnih ujetnikov, brezno s kostmi je tudi pod Slavnikom, 1 km jugovzhodno od vasi, kjer leijo pobiti Italijani.
ZMOTE REVOLUCIJE
V zvezi s prispevkom Pavla Reberca in Emila krla, ki sta bila objavljena v Dnevniku v Odmevih, podajamo svoje mnenje in ugotovitve. O zmagah revolucije je bilo napisanih e gore knjig. Polagoma odhajajo na smetie zgodovine. O zmotah revolucije, njenih zablodah, porazih in zloinih pa ni. Zgodovino vsakega naroda, in tudi slovenskega, sestavljajo veseli in alostni dogodki, njih praznovanja in alovanja. Narod, ki v svoji zgodovini pozna samo zmage, jih praznuje, ne prizna pa svojih zmot, zablod, porazov in zloinov in jih ne obaluje, nima sklenjenega kroga svoje zgodovine. al je tudi na Brkinih revolucija pustila mnogo zamolanih grobov in mnoinih grobi. Te rtve e danes niso dostojno pokopane in e nimajo pravice do groba. Naj v skrajani obliki navedemo nekaj zamolanih grobov in mnoinih grobi v Brkinih: brezno Golobivnica pri Lokvah, travnik Loke-Brezove Suice, obina Seana, brezno Kasirovajama,jame pri Slopah, obina Hrpelje-Kozina, grobie Bukovica in grobie v Globovniku ob cesti Ilirska Bistrica-embijami, obina Ilirska Bistrica. To so samo veja grobia povojnih mnoinih pobojev. V njih lei in aka na pokop ve tiso rtev. Te rtve so bili predvsem civilisti iz Trsta in okolice ter nemki vojni ujetniki. Medvojna grobia domainov in ire okolice se nahajajo okrog vasi Vatovlje, Artvie, Suhorje in Ostrono Brdo. To je samo nekaj medvojnih grobov Brkincev, rtev pa je ve sto.
Zbornik 2
Stran 403
UZD-SD

Da bomo tudi Slovenci imeli zaprti krog zgodovine, moramo napisati e temno stran revolucije. Da bomo stopili v krog civiliziranih narodov, moramo rtve pokopati in jim dati pravico do groba in spomina. as je e, da se nehamo prerekati, kdo so slabi in kdo dobri mrlii. Tudi med vami borci so borci, ki se niso borili za ideale revolucije, ti so v Zdruenju svobodnih partizanov, ti povejo tudi o temni strani revolucije in so prievalci resnice. Po Evropi e vrabci ivkajo, da je Slovenija zemljepisno majhna, po zamolanih grobiih pa ji ni para na tej zemeljski obli. S podeljevanjem odlikovanj za zasluge revoluciji se odpirajo e nezaceljene rane Slovencev. Ideologija komunizma je v Sloveniji mrtva, njen zlovei duh pa e strai. Pisma bralcev Franc Perme, Drutvo za ureditev zamolanih grobov
BORCI IN OLA
Na obirno Pisanje Emila krla v zvezi z mojim protestom ob odlikovanju B OS Divaa bom skual odgovoriti z nekaj konkretnimi primeri z obmoja Brkinov, izpostaviti pa elim e nekaj pomembnih vpraanj. V zvezi s tem se mi zdi posebno pomembno vpraanje t. i. izdajalcev. Kako je bil nekdo proglaen za izdajalca? Po vaseh so imeli partizani svoje zaupnike ali t. i. terence. Ti so dajali informacije o tem, kdo je sumljiv, in na podlagi takega suma so loveka aretirali, ga odvedli v tab, kjer je bilo sodie, bolje reeno kombinacija zaslievanja, tepea in obtob. Ponavadi je bilo priloeno pismo (tudi nepodpisano!), v katerem so bile navedene obtobe. Usoda vseh po vrsti, razen redkih izjem, je bila jasna. Marsi kdo sojenja ni doakal, temve je bil ubit takoj. Na ta nain je prihajalo do premnogih nedolnih rtev, pobite so bile celo cele druine z otroki vred (elezniarska druina iz Rodika, T.-jevi iz Gornjih Vrem, B.-jevi iz Ostronega Brda, pri K. jevih je bil pri ognjiu pred otroki ustreljen oe druine s sedmimi otroki...) V mnogo primerih so bile rtve dekleta ali ene in njihove druine, ki so bile ubite zaradi tega, ker so imele fanta ali moa Italijana. To je bilo pogosto, saj je primorsko ozemlje spadalo pod Italijo. Poglejmo si e ravnanje z zajetimi sovranimi vojaki ter raznimi dravnimi uslubenci. Navajam citata iz prievanja: tako so nekega dne pripeljali Italijane, z rokami zvezanimi za hrbet in povezane z dolgim trikom. Ravno ta B. ni hotel ampak je moral - z njimi. Govorili so jim, zdaj greste v trinajsti bataljon, to je bolj visoko... i, i so odgovarjali, niso vedeli, kaj to pomeni. Bilo jih je 26, vse so postrelili, potem pa so jih otroci, stari 15, 16 let,
Zbornik 2
Stran 404
UZD-SD

zakopavali, oziroma bolje reeno, zakladali z vejevjem... Pa drugi primer: ...Italijana, faista, so namazali s mirom pa so napregli konje in ga po vasi vlekli za noge. Pa je rekel K. M., pridi gledat... etudi je lo za sovrane vojake, so bili ti postopki v nasprotju z vsemi normami, po drugi strani pa so e poveali pritisk okupatorja na civilno prebivalstvo. krl e navaja: Borili smo se proti faizmu in nacizmu... To dri, vsaj za obdobje po napadu Nemije na SZ, a al so se borili za komunizem (marsikdo nehote), kije tretji zloinski reim 20. stoletja in je pravo svobodo v Sloveniji zaustavil e za 45 let. Tudi poudarjanje borbe za slovenski narod je vpraljivo. Na mitingih med vojno je bil javno razglaen boj za sovjetsko republiko. Omenimo e odnos do duhovnikov, ki so si na Primorskem v asu faizma izredno prizadevali za ohranitev slovenstva, zaradi esar so jih faistine oblasti preganjale, njihovo delo paje bilo med vojno in po njej poplaano z ustrahovanjem, terorjem in poboji. (V Vremah je bil med vojno ubit Ludvik Novak, v Jelah pa ob koncu vojne dekan g. Viktor Perkan med pogrebnim obredom za padle partizane.) Podobna usoda je doletela tudi marsikaterega tigrovca, z namenom, da bi si NOB pripisala prvenstvo in izkljune zasluge za boj proti faizmu. Glede pobojev in grobi, za katere krl trdi, da e ni slial o njih, citiram iz prievanja: ...tej jami se pravi Golobivnica. To brezno je bilo polno leta 1945. Prvi je znano, da so sem notri vrgli sestro in bata iz Lokve, potem pa maja 1945, ko so vozili nemke vojake, pa Traane - Slovence, Italijane..., v enem dnevu je bilo to 250 ljudi, vendar pa je pobijanje potekalo cel teden. Nekdo je celo videl svoje so borce iz prve svetovne vojne... jama je bila takrat polna! (Brezno Golobivnica je globoko 75 metrov!) Naj se vrnem k prvotni temi. Borci so torej nagradili olo, ker uenci pridno nastopajo na prireditvah v spomin bitki na Kozjanah in priigajo sveke ob partizanskih spomenikih. Brkinsko eto oziroma Istrski odred so vodili Karel Maslo, Drago Klemeni, Savo... Znano je, da so ravno oni zasluni za premnoge nepotrebne rtve. Taken je primer mobilizirancev v Koanski dolini in rtev na Klivniku, to so partizanske rtve, potem pa e vsi obsojeni, o katerih smrti je odloilo ravno vodstvo Istrskega odreda. Celotni odred je moral - najverjetneje zaradi tevilnih pritob - na zagovor v Suho krajino k 7. korpusu, tam pa so takoj po prihodu aretirali vodstvo ter ubili Klemenia, Sava in e enega Rusa. e vedno se spominjamo obveznih nastopov otrok na borevskih prireditvah, kjer so jim/nam vcepljali ideale partije in okrnjeno resnico. Danes pa lahko konno vzkliknemo, da smo dosegli svobodo in demokracijo, po dolgih letih faizma, vojne in komunizma. Stari imamo pravico in dolnost, da vzgajamo otroke v odgovorne ljudi, jih uimo spotovanja, demokracije in jim oblikujemo svetovni nazor po svojem najboljem preprianju. Zato ne dovolimo, da bi
Zbornik 2
Stran 405
UZD-SD

se s te ali one strani e izvajal pritisk na olo. Priiganje svek padlim borcem je spotljivo dejanje, vendar pa se plemenitost razblini ob ignoriranju ostalih, predvsem nedolnih rtev, katerih trupla leijo v breznih, pod kupi smeti, ali pa so jih razvlekle divje ivali. ola tako s priznavanjem in podporo samo delu rtev nazorno kae svojo ideoloko usmeritev. Ker izhajam iz tretje generacije po vojni, ne utim pripadnosti ne prvi ne drugi in ne tretji strani. Boli pa, ko spoznavam, kako krvavo je bilo tisto obdobje za nas Slovence, ko so ljudje, zaslepljeni z ideologijami faizma, nacizma in komunizma, poeli tako okrutne rei. Vse te ideologije imajo skupni izvor, to je materializem. as je, da povemo vso kruto resnico, obalujemo zloine in stopimo na skupno pot, sicer bomo Slovenci izginili - vendar ne po zaslugi tujih sovranikov, ampak zaradi svoje nezrelosti in neodgovornosti. Pisma bralcev Pavel Reberc
Obtonica ( kopija)
dokument
Tov. Maslo je bil po vojni pri Udbi za celjsko obmoje. Primer zapisnika je njegovo zaslievanje. Transport je bila oznaka za smrt. Med vojno je imel isto vlogo v Istrskem odredu in nemalo zamolanih grobov po Brkinih je po njegovi zaslugi.
Zbornik 2
Stran 406
UZD-SD

Aljani Joe 4290 Tri telefon: 064 557 283 3.4.1999 vire 22
DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLANIH GROBOV Ob Ljubljanici 42 1110 Ljubljana
ZADEVA: GROB ZAMOLANIH NA PRIMORSKEM

Ob priliki komemoracije v Teharjih v lanskem letu sem se seznanil z gospodom Perme Francem. Razgovorila sva se o Vaem drutvu in o tem, da zbirate podatke o e neznanih grobovih. Na Primorskem, v bliini Cerkna, pokopanega oeta in v grobu z njim skupaj 23 pokopanih, ki so bili usmreni ob priliki zadnje nemke ofenzive. Usmreni so bili pred tem v partizanskih zaporih, pridrani, ali na prisilnem delu. Priblina lokacija: Kraj Zakri, priblino 2 km od Cerkna. V Zakriu vrh vasi, pod cesto v grapi. Na grobu je marmonata ploa, pribline velikosti 30 x 50 cm, ki slui kot podstavek za svee. Grob je teje najdljiv. Po informacijah, ki smo jih dobili pri iskanju grobov, smo bili obveeni, da je v okolici e grobie s 25 likvidiranimi. V kolikor bi zastopniki Vaega drutva imeli opravka tam okoli, sem pripravljen na osnovi Vaega vabila prisostvovati pri identifikaciji grobia. V ponazoritev lokacije pa prilagam lokacijo grobia po karti. Joe Aljani karta xxx
Zbornik 2
Stran 407
UZD-SD
BREZNA V TRNOVSKEM GOZDU

ZAGOMILA PRI GRGARJU Kilometer od Grgarja, na levi strani ceste Grgar-Banjica. Jama je globoka 40 m, v njej leijo predvsem primorski domobranci, zajeti v dolini Soe in pripeljani iz zaporov v Gorici do 6. in 7. maja 1945; slovenski civilisti, mono pa, da tudi vojaki in civilisti italijanske narodnosti. Brezno je ograjeno in oznaeno s kriem in kaipotom ob cesti. ZALESNIKA PRI TRNOVEM Kilometer in pol od ceste Trnovo-Lokve, na desni strani. Globoka 130 m. Vanjo so vozili ljudi, vojake in civiliste slovenske in italijanske narodnosti maja in junija 1945 iz gorikih zaporov, po tevilu nekaj sto. Zavarovano z leseno ograjo, oznaeno s kriem. CVETRE PRI TRNOVEM Na desni strani ceste, ki se dvesto metrov od Zalesnke odcepi od ceste Trnovo-Lokve v levo. Po treh km odcep asfaltirane ceste na Cvetre. Na tem kriiu, na levi strani 200 m pred zaselkom Zavrh, 90 m globoko brezno, zavarovano z ograjo, oznaeno s kriem in prostorom za svee. V njem podobne rtve in v istem asu kot v Zalesniki, po tevilu nekaj sto. JAMA ZA MEDVEDOVEM NA PREDMEJI Za hotelom po cesti navzgor, slab km proti gorskemu grebenu. Globoka 60 m. Vanjo pometani med vojno, predvsem obsojeni partizani, nekaj deset. Neoznaena in nezavarovana. JAMA ZA ROBOM NA PREDMEJI Od hotela proti Otlici, ez 2 km na levi stebrasto kamnito znamenje, ob njem odcep levo v hrib. Slab km dale v zaetnem delu gozda, globoka 50 m. Jama je raziskana, v njej so nemki vojaki in drugi, nekaj deset. Neoznaena in nezavarovana. JAMA PRI OBREZNICI NA OTLICI Od Obreznice proti Podkaplicam. Ni podatkov, koliko je raziskano. Prie so prebivalci Obreznice. Tja so kmalu po koncu vojne pripeljali tovornjak ljudi, domnevno iz Gorice, jim verino zvezali roke, jih postrelili in zmetali v brezno.
Zbornik 2
Stran 408
UZD-SD
BREZNI NA RNOVRKI PLANOTI

ANDREJKOVO BREZNO Od vseh natetih brezen najbolj raziskano. Ob stari cesti med rnim Vrhom in Idrijo v Idrijskem Logu v Koevriku. Na desni strani ceste v vrtai. Globoko 63 m. Do njega so po prianju nekaterih pri konec maja, po bolj verodostojnih pa 11. ali 12. julija 1945, ponoi pripeljali s tovornjaki ljudi, jih postrelili in zmetali v brezno. Bilo naj bi jih dvesto ali ve, pripeljani pa so bili najverjetneje iz Ajdovine. Ograjeno in oznaeno s kriem, ki lebdi nad jamo. AJHARJEVO BREZNO Na robu Idrijskega Loga od kmeta Tominca navzdol 2 km po cesti, ki pelje v Idrijsko Belo. Od nje desno kolovozna pot 100 m do brezna, okrog katerega raste nizko drevje in grmievje. Globoko 14 m. Zadnje dni maja 1945 so pred polnojo dvakrat pripeljali ljudi iz Gorice ali Ajdovine, med njimi precej ensk, in jih zmetali v brezno. Raziskano in registrirano, oznaeno s kriem.
DRUGA GROBIA NA PRIMORSKEM

LAJE NAD CERKNIM Na tem podroju so 3. februarja 1944 ustrelili in vrgli v eno od brezen 14 civilistov iz Cerknega, med njimi dva duhovnika. Streljanje talcev je bilo povrailo za nemki napad na Cerkno 27. januarja 1944, pri katerem je izgubilo ivljenje 47 teajnikov partijske ole. Na kraju spominska kapelica. Ostankov umorjenih niso nali. PODGRIVSKA GRAPA V GORENJI TREBUI Pokrajinska izpostava za severno Primorsko je bila pri Osredkarju v ebreljah, kasneje je bila to OZNA za obmoje 9. korpusa, ki je deloval v Gorenji Trebui. Na domaiji Na gradu je bilo in je delovalo centralno sodie. Obsojene so vodili na tri kraje: po ojem podroju sedea, ve na desni strani Trebuice v bregu na meliu, kjer so ez mrtve nasuli nekaj materiala, najve pa v Podgrivski grapi, v zgornjem toku potoka Prjak. Vodili so jih v manjih skupinah iz zapora, ki so ga imeli v hii zahodno od omenjene grape, v kraju, ki se imenuje Bogatinove. V grapi je po priblini oceni 500 grobov, samo slovenskih in samo medvojnih. Tok potoka je poloen; v nekaj sto metrov dolgi dolinici, kjer se potok
Zbornik 2
Stran 409
UZD-SD

seli z ene strani na drugo, so zaraene peene naplavine, in tu so kopali grobove. Blizu, med spodnjim tokom potoka in Trebuico, je na efovi meji kopie - ogenjca, kjer je pokopanih 31 ljudi, domobrancev in civilistov iz domobranske postojanke rni Vrh nad Idrijo. Tja so jih pripeljali in postrelili 5. septembra 1943. Postojanka v rnem Vrhu je bila uniena 1. septembra, takrat so zajeli priblino 50 ljudi.
GROBIA ZAKRI PRI CERKNEM

Partizani so po domovih s pomojo domaih terencev polovili pet domobrancev iz postojanke Kavor pri Triu. Odpeljali so jih na Primorsko, kjer so bili na delu. Po zadnji nemki ofenzivi, marca 1944, so jih partizani pobili nedale od vasi Zakri v gozdni grapi. V tem grobiu je 23 rtev. Znana so imena samo nekaj domobrancev: Joe Aljani, Joe Hlepar, Ivo Ovsenik, Joe Blazec in Andrej unik. Na grobiu je kamnita ploa za priiganje sve. V neposredni bliini je grobie 27 rtev, pobitih isti dan. Obasno gorijo svee in svojci na dan mrtvih obiskujejo grobie. Po konani vojni so partizani aretirali 42 Postojnanov. Kje so njihova zadnja poivalia, se ne ve: ali ob Javorki cesti ali na Ravbar komandi za kasarno. BREZNO V ZAGORI Brezno je v tri kotu Logatec-Hruia-Postojna. Posmrtni ostanki so iz asa med vojno ali po njej. Po vojni, in sicer v drugi polovici maja, se je prijavilo oblastem v Logatec okoli 60 fantov. Bili so iz upnij Rovte in entjot. Vsi so konali svoje ivljenje na kavlih logake klavnice. Tako je ugotovilo sodie leta 1994. Kje so njihova zadnja poivalia, se ne ve. Verjetno pod Koevcem v breznu Raki, v breznu na Ravniku pri rnem Vrhu ali Koevskem breznu nad Idrijo. GROBIE BREZNO POD KLENIM VRHOM BLIZU POARJEVE KOE V neposredni bliini je bilo partizansko taborie dolomitskega odreda. Kot vsako partizansko taborie je tudi ta odred imel grobie. Za pokopalia so imeli to brezno. Koliko rtev poiva v tem breznu, se ne bo nikoli izvedelo. Po pripovedovanju Brusa iz Hruice okoli sto.
Zbornik 2
Stran 410
UZD-SD

Pred Dolomitskim odredom je bil sojen in vren v brezno tefan Menart, roj. 31. 12. 1898, umorjen med 16. in 20. junijem 1944. Menart tefan je bil doma iz Logatca, Nova vas. Mrliki krst so svojci dobili 1947 zaradi zapuinske razprave. Verjetno je v tem breznu tudi njegov sin. Aretirali so ga, ko se je po amnestiji vrnil domov. Enako se je godilo nekaterim okolianom.Vsi so konali v tem breznu. Ob njem vekrat gorijo svee, ob dnevu mrtvih pa se jih z obiskom spomnijo tudi svojci.
DO SEDAJ ODKRITA SKUPNA GROBIA V OKOLICI TOLMINA

SKUPNA GROBIA, KI SO NASTALA E PRED KONCEM VOJNE (do meseca maja 1945). 1. Grobie v gozdu blizu vasi adrg. Tam so partizani ustanovili neke vrste naglo partizansko sodie, ki so ga sestavljali primitivni, neizobraeni ljudje. V hio na skrajnem koncu vasi (pri Kriarju) so pripeljali obtoene ljudi, jih na hitro zasliali, odgnali v blinji gozd in ustrelili. Tam ni nobene naravne krake jame, zato so jih pokopavali v zemlji. Zaradi kamnitega terena zelo plitko, da so jih odkrivale ivali. e dolgo potem so vaani pobirali kosti po gozdu in jih pokopavali na bolj loveki nain. V veini primerov so bile rtve nedolne, samo neesa osumljene ali pa je lo za ista osebna obraunavanja. (Izpoved sina kmeta iz hie naglega sodia, ki je te stvari doivljal). 2. Grobice v kraki jami v okolici vasi Gorenja Trebua. V Gorenji Trebui je bil sede IX. korpusa (gostilna SKOK). Leta 1944 - 1945 so partizani skoraj dnevno vozili mimo ljudi, tudi druine z otroki. Vedno so se pred imenovano hio za trenutek ustavili, verjetno zaradi nadaljnjih navodil, in jih nato odgnali naprej do 2 km dale, jih tam pobili in pometali v globoko krako jamo, ki jo domaini dobro poznajo. Znano je tudi, da so bile rtve po veini iz Vipavske doline in Gorice. Tu izvrevalci eksekucij niso bili domaini, pa pa ljudje iz drugih slovenskih pokrajin (Gorenjske in tajerske). Vse je potekalo po nekem ustaljenem redu in v glavnem ponoi. (Izpoved gospodinje in gospodarja Skokove gostilne).
Zbornik 2
Stran 411
UZD-SD

Javni Toilec pri Vijem Vojakem sodiu IX.Korpusa NOV in POJ opr.tev, 214/44 Na poloaju dae 15.8.1944
kopija
Javni toilec: dr.Kabe Bozo
Mnoini zamolani grobovi in grobia v Podgrivski grapi so po njegovi (dr. Boa Kobeta) zaslugi. Ob resoluciji Informbiroja je bil aretiran in je preminil v taboriu. Dopis javnega toilca pri Vijem vojakem sodiu IX. korpusa NOB in PO) Pokrajinski izpostavi ONZ za Severno Primorsko, 15.8.1944, (Arhiv INZ). Dr. Boo Kobe, javni toilec pri Vijem vojakem sodiu IX. korpusa NOB in POJ med drugim poroa Pokrajinski izpostavi ONZ o ustavitvi postopka proti obveevalcu OC IX. korpusa, Marcellu Tausigu, neresninosti podatkov o njegovem pobegu in odstopu zadeve OC IX. korpusa. Iz tega se lahko sklepa ustrelitev Marcella Tausiga, kar je bilo dejansko izvreno. To je opravil OC IX. korpusa z vodjem Vasjo Kogejem kot kazen za pogajanja z Nemci.
Zbornik 2
Stran 412
UZD-SD

3. Grobie ob potoku nad vasjo Gabrje. Na tem mestu so likvidirali mnoge domae ljudi iz Tolmina in njegove okolice. Za razliko od drugod so tu zloine izvrevali domai ljudje in tudi najbolj razvpit zloinec je bil iz te vasi. Pobijali so popolnoma nedolne ljudi, ki so bili sorodniki nekoga, ki je bil domobranec, nekdanji italijanski uradnik ali kaj podobnega. Vnaprej so predvidevali, da utegne izdajati, ali pa je bil iz isto zasebnih razlogov in zamer komu odve. (Primer je splono znan vsem domainom in Tolmincem).
SKUPNA GROBIA, NASTALA PO VOJNI (1945 - 1946). 1. Strelni rovi v hribu tolminskega gradu. Partizani so zasedli vojanico v Tolminu, ki je bila skrbno ograjena e ob izgradnji. V tako ograjeni vojanici pa so e posebej mono ogradili dve veliki pritlini stavbi, v kateri so dovaali civiliste, v mnogo primerih cele druine z otroki in enami. Od tu so jih skrivaj vozili na hrib tolminskega gradu, kjer so pred tem Nemci z mobilizacijo domainov zgradili jarke in rove za vojne namene. Tolmincem, seveda, kljub prikrivanju zadeva ni bila popolnoma prikrita. Po zapolnitvi rova so ga razstrelili in rtve so bile za vedno zakopane. V enem primeru dela niso opravili natanno in se je iz njega iril strahoten smrad. Lastnik gozda je protestiral pri oblasteh, da so stvar popravili. Vse rtve so dovaali iz drugih neznanih krajev, zloine pa so izvrevali eksekutorji iz drugih slovenskih pokrajin.
(Znano dejstvo, ki pa ga je posebej opisal lastnik gozda).
2. Skupna grobnica tolminskih domobrancev ob cesti Solkan-Grgar pod Sveto goro. Ob osvoboditvi maja 1945 so se tolminski domobranci iz svojih postojank v Kobaridu in Tolminu v koloni pomikali po cesti proti Gorici, da bi tam prestopili mejo proti zahodu, kjer so e bili zavezniki. Vse je bilo mirno in kazalo je, da jim bo to tudi uspelo. Pred Solkanom pa so jim partizani pripravili zasedo, jih obkolili in jih razoroili. Po veini so bili zelo mladi ljudje iz Tolmina, ki so bili malo pred tem mobilizirani. Odgnali so jih po cesti proti Grgarju in nekje na polovici ceste postrelili in vrgli v globoko krako jamo, kjer poivajo e danes. Pred leti so se v jamo spustili nai ljudje in zadevo preverili. Kraj je zaznamovan s kriem. Danes ga obiskujejo svojci in drugi. Ena od rtev ni umrla na kraju samem. Ko je klical na pomo,
Zbornik 2
Stran 413
UZD-SD

so ga potegnili iz jame, ga pripeljali v Tolmin na komando in ga e tiste dni ustrelili ter ga pokopal nekje na hribu tolminskega gradu. Skupna znailnost vseh opisanih grobi je bila ta, da so nastajala neko doloeno obdobje in ne naenkrat. Izjema je bila le pri grobnici tolminskih domobrancev. Zelo veliko grobov pa je raztresenih povsod po tolminski deeli. Nastali so na mestu zloina. Nekaj je bilo znanih in prekopanih, najve pa je ostalo za vedno neodkritih. Po veini je bilo vse zelo skrbno prikrito, zato so prihajali izvajalci od drugod in od tu tudi izginili. Italijani e danes iejo po tolminskem grob 67 italijanskih vojakov (badoljevcev), ki so do osvoboditve sodelovali z Nemci. Znano je, da so jih pripeljali v tolminsko vojanico, od koder so skrivnostno izginili. Najnoveja poizvedovanja kaejo, da so jih pregnali v koevske gozdove. To e ni dokazano. Do danes e nikomur ni uspelo ugotoviti tevila rtev skoraj v nobenem opisanem primeru.
Pomembneje jame - grobia

Kat t.-JZS 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 28 137 192 293 332 415 589 614 699 788 955 1005 1013 1095 Izbor pomembnejih jam, v katerih so bile najdene kosti Logarek Kozlovka emonovo brezno Krimska jama Klobuarjevo brezno Veliko Brezarjevo brezno - Podutik Andrejkov brezen v Koevniku Mihcovo brezno Cukalovo brezno Globoka jama na Veliki gori Kana jama Socerbska jama za vrhom Brezen v Martinovih hrastnicah Jama na Prevali 2
Zbornik 2
Stran 414
UZD-SD

15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 1147 1278 1399 1447 1653 1836 1847 2212 2418 2761 3201 3356 3386 4104 4264 4411 5668 6157 6158 6161 6203 6249 6456 6484 6646 6834 Jama pod Kotarjevo ogrado Za robom pirnica Brezen 3 pri Cvetreu iglovica Brezno v Jelenovem lebu Brezno 1 pri Muhovi ogradi Preserska jama Mijavevo brezno Brezno na Plekem hribu Brezno na Jatah Jama pod klancem Zalesnika Jama ob cesti Kopriva-tanjel Kaserova jama Vrenca Dvojno brezno Jama pod Macesnovo gorico Jama pod Krenom Jama v Rugarskih klancih Kaverna v Koritah Brezno pri Konfinu 1 Zalazarca Mihovska jama Mijavev bezen Brezno v Balantovih dolinah Brezno v Deblikih livadah - Kren
Vir podatkov: Kataster jam JZS dr. Andrej Mihevc Postojna, 16.11.1999
Zbornik 2
Stran 415
UZD-SD
I. SETEVEK ZAMOLANIH GROBI IN RTEV

Grobia po skupina t. grobi - Dolenjska, Notranjska in Gorenjska - kofja Loka in okolica 12 - Zasavsko hribovje 29 - Maribor s iro okolico 35 - Celje in ire obmoje 87 - Breiko polje 5 - Slovenj Gradec z okolico 21 - Kamnik z okolico - Tuhinjska dolina 8 - Vipava z okolico 14 - Brkini s iro okolico 9 8 - Grobia (fojbe) v Trnovskem gozdu in ira okolica - Grobia na irem obmoju Primorske 6 - Tolmin z okolico 6 Zbrana grobia v tej knjigi 293 53
Je e nekaj grobi, katerih lokacija je doloena, niso pa e raziskana. Kar nekaj grobi, ki so navedena v tej knjigi, je pozidanih ali drugae zakritih in to predvsem v okolici Celja in Hrastnika. Mnogo grobi in grobov je prerasel gozd kot posledica namernega pogozdovanja. Predvsem so to grobia in grobovi v Podmeji ob cesti Marija-Reka in Bohovi paniki v Teznem. Posameznih gozdov nismo preteli, saj niso popolni, jih je pa gotovo ve sto.
II. SETEVEK RTEV LIKVIDACIJ, REPRESALIJ, TABORINIKOV IN POVOJNIH LIKVIDACIJ

rtve do 9. maja 1945 Likvidacija Vos-a ali partizanskih enot - Dolenjska in Notranjska - ira Gorenjska - tajerska - Brkini s iro okolico (sodie 7. Korpusa) t. rtev 2.190 380 290 450
Zbornik 2
Stran 416
UZD-SD

Severna Primorska (Trnovski gozd) in ira okolica (Likvidacije je vril 9. korpus, sodnik B.K.) - Skupno tevilo civilnih rtev - Skupno tevilo likvidiranih vakih straarjev in etnikov - rtve Vos -a in partizanskih enot do 9. maja 1945
500 3.810 960 4.770
rtve so vzete iz rnih bukev in drugih knjig. Pisci NOB, kot so Franci Strle in drugi jih ne zanikajo, jih pa opraviujejo.
III. RTVE POVOJNIH POBOJEV

rtve povojnih pobojev - tevilo likvidiranih domobrancev (Domobranci, ki so se javili oblastem so bili domobranci, demobilizirani v februarju 1945 in tisti, ki se niso umaknili. Nekateri so bili pobiti e na prijavnem mestu, drugi pa odpeljani v taboria. Razvrstili so jih enako kot vrnjene domobrance v skupine A, B in C. Doletela jih je usoda likvidacije.) - tevilo likvidiranih domobrancev, vrnjenih iz Vetrinja - tevilo likvidiranih domobrancev, zajetih pri Gorici in Pobitih v breznu Zagomila pri Grgarju, nekaj pa tudi v Tolminu - tevilo ostalih likvidiranih domobrancev iz Primorske in tudi Dolenjske Skupno tevilo likvidiranih domobrancev, rtev povojnih pobojev IV. CIVILNE RTVE POVOJNIH POBOJEV Civilne rtve povojnih pobojev - Vrnjeni civilisti iz Vetrinja - Ostali civilisti, pobrani po domovih, med njimi tudi cele druine t. rtev 630 2.700 t. rtev 1.600
9.920
420 120
12.060
Zbornik 2
Stran 417
UZD-SD

Sodno likvidirani (218 - 9) - Seznam v knjigi Partizani - Obveevalci - jetniki - Umrli v delovno kazenskih taboriih (Podatki so samo za leto 1947 od MNZ in sicer bolni, pobegli in umrli Preiskovanci 16-33-4). Skupno tevilo civilnih rtev povojnih pobojev
227 486
4.043
V. RTVE SODI NARODNE ASTI

rtve sodi narodne asti - Ocenjeno po poznavalcih (To so rtve delno nemke narodnosti. Veliko teh je bilo premonih Slovencev in tudi podpornikov partizanov. Preseljeni ali pomorjeni so bili, da so se osvoboditelji polastili premoenja. Umirali so e med transportom, po taboriih kot je zdajnje Kidrievo (5 mnoinih Grobi), Brestanica in e po drugih manjih taboriih. Med temi jetniki in preseljenimi so bili tudi Koevarji, ki so bili preseljeni v Posavje in se niso utegnili umakniti in tudi tisti Koevarji, ki se niso odselili leta 1942. Grobia so v Kidrievem, Hokem Pohorju in pilatiu. Koliko je teh rtev, ni pisnih podatkov. Zgornja tevilka je ocena poznavalcev tabori.) Skupno tevilo rtev narodne asti t. rtev 6.000
6.000
NEPOSREDNE RTVE LIKVIDACIJ IN POVOJNIH POBOJEV (skupaj)

Neposredne rtve likvidacij in povojnih pobojev - Do 9. maja 1945 - Likvidacija domobrancev - Likvidacija civilistov - rtve sodi narodne asti t. rtev 4.770 12.060 4.043 6.000
Zbornik 2
Stran 418
UZD-SD

- Pomorjeni povratniki iz nemke vojske Skupno tevilo rtev likvidacij in povojnih pobojev 2.000 29.000
POSREDNE RTVE REVOLUCIJE

Posredne rtve revolucije - Padli Vaki straarji , - Padli domobranci do 9.maja 1945 - Mrtve strae in 13. bataljoni (Poboji partizanov v rabeljski vlogi vojvod Majcna, Rometa, Urbana, rta in Ahaca 1942. Pohorska zadeva: ivi zagani novinci v Lehnu. Po podatkih borcev Svobodnih partizanov in A. S. je bilo pobitih okoli 3.000, nekateri trdijo celo 5.000.) -Taboriniki in talci (glej tablico 8) Skupno tevilo posrednih rtev revolucije t. rtev 160 870 2.900
11.000 14.830
NEPOSREDNE IN POSREDNE RTVE REVOLUCIJE ALI PARTIZANOV

Neposredne rtve likvidacij Posredne rtve revolucije Skupno tevilo neposrednih in posrednih rtev revolucije 29.000 14.800 44.000
RTVE DRUGE SVETOVNE VOJNE

Neposredne in posredne rtve Padli partizani 6 (po tablici 8) (12.000 manj 2.900) Padli v nemki vojski (uradnih podatkov ni) Skupne rtve druge svetovne vojne 44.000 9.100 15.000 68.100
Zbornik 2
Stran 419
UZD-SD
SKUPNE IZGUBE SLOVENCEV

Skupne rtve druge svetovne vojne Demografske izgube Slovencev po tablici 6 Skupne izgube Slovencev 68.000 76.000 144.000
Opomba: Uradnih podatkov o medvojnih in povojnih pobojih ni, e ravno bi morali obstojati, saj so bile vse rtve popisane. Objektivnejega dokumentarnega gradiva nismo mogli povsod upotevati in mu slepo slediti, saj je v nekaterih primerih oitno zavajajoe. Ravno tako matine knjige umrlih niso urejene. V danem primeru smo se posluili literature, za katero smo menili, da je objektivna. Posluili smo se tudi ustnih prievanj, saj so nekatera e iz generacije, ki je podoivljala revolucijo in bratomorno vojno. Omenjena prievanja smo obravnavali kot ustni vir. Menimo, da so tabele rtev vsaj 95% verodostojne, kdor meni drugae in ima pisne dokaze za to, bomo te dokaze upotevali v tretji izdaji knjige.
Zbornik 2
Stran 420
UZD-SD
C. EMIGRACIJA
Rat je pouzroio i velika iseljavanja. Po republikama najvea iseljavanja su bila iz Srbije, posebno iz Vojvodine, a potom, po veliini broja iseljenih iz Hrvatske. Po narodnostima najvieje iseljenih bilo Nijemaca 425 tisua, potom Srba 80 tisua i Hrvata 39 tisua. Ukupan broj iseljenih u razdoblju od 1939. do 1948. iznosi 669 tisua. Detaljno su ta iseljivanja prikazana u tablici 5. U tablici 6 prikazani su raslanjeni DEMOGRAFSKI I RATNI GUBITCI po republikama i pokrajinama. Kao to se vidi, do podataka o ratnih gubitcima, tj. gubitaka ivota, se dolo poto su od demografskih gubitaka odbijeni tzv. isti demografski gubitci i oni koji su emigrirali. Prema tome, Tablica 6: Demografski i ratni gubici (u tisuama) Struktur a
Ukupno dem gub isti dem. Stvar. dem gub. Emig. 1390-48 Ostali u inozem Ratni gub. Umrli u inozem Umrli u zemlji BiH Crna Gora Hrva vatska Make nija Slove nija Ukup no Srbija Srbija bez p. Vojv odina Kos ovo. Ukupn o
480 101 379 51 328 12 316
53 7 46 9 37 37
502 50 452 153 4 295 24 271
63 13 50 26 24 7 17
76 5 71 31 40 7 33
848 150 689 355 40 303 30 273
392 120 272 46 40 186 19 167
405 15 390 297 93 10 83
51 15 36 12 24 1 23
2.022 326 1.393 625 44 1.027 80 947
U postocima u odnosu prema oekivanom stanovnitvu 1948 gubiti su bili ovi: Stvarni 12,0 9,8 11,2 4,0 5,5 9,8 6,6 21,6 4,6
dem. gub Ratni gub. Umrli u zemlji
9,8 5,9 5,5
10,3 10,0
7,8 7,8
7,3 6,7
1,9 1,4
3,0 2,5
4,2 3,8
4,1 3,7
5,1 4,6
3,1 3,0
Zbornik 2
Stran 421
UZD-SD

ukupno izgubljenih ivota u Drugom svjetskom ratu s predratnog teritorija Jugoslavije biloje 1 027 000, a od toga je 80 tisua ljudi emigriralo. Najvei broj izgubljenih bilo je u BiH, a potom u Hrvatskoj, jer su se u njima vodile i najvee borbe.
VI. UKUPNI GUBITCI JUGOSLAVIJE

Ukupno raslanjeni gubitci za Jugoslaviju, republike i pokrajine (bez pripojenih podruja) mogu se vidjeti u ovoj tablici 6 i 8.
D. RATNI GUBICI
Tablica 8.
Sveukupno
BiH Crna Gora Hrvatska Makedonija Slovenija Srbija kupno bez pokrajin Vojvodina Kosovo Jugoslavija
Pali borci
Ukupno 174 15 153 2 11 146 92 46 8 501
316 72 37 15 271 66 17 14 33 12 273 58 167 42 83 10 23 6 947 237 Tablica 8 ni bila nikoli uradno objavljena
Protivnici Od toga u Osl. borbe naselju logoru 89 85 70 14 1 7 105 48 52 2 1 8 3 10 67 79 69 39 53 33 20 26 27 8 9 285 216 209
Iz knjige Meunarodni znanstveni skup Bleiburg 1945 do 1995 in po opisu 2. kolone smrti, najvaniji putevi od Avstrije do Romunije, kolone Bleiburg-Maribor-Ptuj-Varadin, Bleiburg-Celje-Krapina je na tem potovanju nalo smrt, brez ostalih krajev Slovenije, okoli 144 500 Hrvatov. Ob teh poteh ni bilo jame ali peskokopa, ki ne bi bil(a) napolnjen(a) s trupli Hrvatov. F.P.; D..
Zbornik 2
Stran 422
UZD-SD
HRVATSKI DOMOBRANCI IN CIVILISTI POMORJENI V SLOVENIJI OD 23. maja 1945.

rtve krievega pota od Dravograda do hrvake meje rtve v Koevskem Rogu rtve v Zasavskem hribovju rtve v Breikem polju - Mostec rtve Krakovski gozd -11 grobi - glej slike rtve del hrvake vlade in otroci ter nune Lancovo rtve Crni Grob -ostanek vlade pobite v Lancovu V slovenski zemlji pomorjeni Hrvati 145.000 41.000 24.000 6.000 5.000 1.300 200 190.000
Brena kot mnoina grobica. Po zasedbi partizanov Primorske, Julijske Krajine, Trsta in Gorice, so se zaele mnoine aretacije Italijanov in tudi Slovencev. Aretacije so se zaele e 1. maja in do 12. maja, do razdelitve oziroma postavitve demarkacijske rte med. cono A in B. Zapori so bili predvsem v Gorici po vojanicah, olah in na gradu. Veino teh zapornikov so takoj odpeljali v brezna (fojbe) in sicer v Bazoviko, Opensko, po grapah okoli tanjela, nato pa v fojbe Zagomila pod Grgarjem, Zalesnika in Overte pri Trnovem, jamo pri Obveznici, Andrejkovo brezno, Arharjevo brezno in v brezno Golobrivnica pri Lokvah. Domobrance in belseljere, zajete pri Mlinskem, so veinoma takoj postrelili pri fojbi Zagomila pri Grgarju in zmetali v brezno. Le nekaj so jih odpeljali v taboria v Tolmin in Ajdovino in so tam nekje pobiti. slika Brezno Zagomila pod Grgarjem
Zbornik 2
Stran 423
UZD-SD

Tudi deportirance, pripeljane v Ljubljano v prisilne delavnice, so proti koncu 1945. leta pobili neznano kje. Imena teh rtev so v knjigi Zdenka Zavadlava - PARTIZANI OBVEEVALCI - JETNIKI. Najve pobitih Italijanov v fojbah na nai strani je v fojbi Golobivnica. Tamkajni prievalci omenjajo okoli 1.300 rtev. Koliko je v teh breznih rtev, se bi lahko ugotovilo le z ekshumacijo. Italijanski zgodovinarji in mediji omenjajo od 8-10 tiso. Mogoe je ta ocena prevelika.
DELOVNA TABORIA NA SLOVENSKEM

S priujoim zapisom elim odgrniti e nekaj podrobnosti iz dogajanja takoj po II.svetovni vojni in vse do okrog 1960. leta. Med II. sv. vojno v Sloveniji ni bilo kazenskih tabori. Kdor koli je obvladoval oblast, je za vse namene koristil e obstojee kaznilnice ali pa v dodatek e kakno vojanico. Dneve po koncu II.vojne pa je zajela neverjetna nuja po postavitvi tabori s straarnicami in to raznih velikosti in za razline namene. Po vojni so bili dnevi namenjeni v glavnem filtriranju oziroma odbiranju in prepoznavanju svojih nasprotnikov, ki so nato izginjali kdo ve kod in kam? Ta rabota je bila pripravljena tudi v spremstvu propagande tako, da ljudje sploh niso razmiljali o tem, da se je v tej evforiji dogajalo kaj napanega. Sledi so se brisale, postajale tajne pa tudi priporoljivo ni bilo o teh dogajanjih kar koli govoriti! S prehodom razmer v 1946. leto je OF pod denikom SF-SN obvladala poloaj in z novo parolo o izgradnji nove domovine ter socialistine deele opravievala postavitev (kazenskih) tabori z vejo ali manjo zmogljivostjo, v katere so poleg KPZ je v ali KPD je v poiljali pred tem obsojene. V tem in naslednjem letu se pojavi tudi DKD v navezi s KPD-jem, kar je pomenilo posebno formacijo duhovnikov, ki so jih maltretirali v sklopu tako imenovanega koristnega dela. To drubeno koristno delo, kot se mu je reklo, so opravljali okrog Ljubljane pri raznih opravilih, predvsem pa na gradbiih. V tem asu je obstajala tudi tako imenovana administrativna kazen. Posledica tega so bile veerne racije. Na ta nain se je pridobivalo delovno silo za spravilo lesa oziroma kuriva za Ljubljano iz koevskih in drugih gozdov. Taka kazen je trajala po potrebi, lahko pa tudi po ve mesecev v teko prenosljivih razmerah. Taboria,ki so jih pred tem uporabljali nemki vojni ujetniki, so prela za doloen as v zasedbo obsojencev
Zbornik 2
Stran 424
UZD-SD

skica grobi Slovenije
iz KPZ-jev. Vse te tacijonae zapornikov so nato prieli preurejati v delovna taboria, iz njih pa v delovia irom po Sloveniji. Tu bi lahko poimenovali najvaneja, ki so tudi najdlje delovala. KPZ (Kazensko poboljevalni zavod) pozneje preimenovan v KPD (Kazensko poboljevalni dom). KPS v Ljubljani je bil v tem svojstvu najmoneji, saj je imel v upravljanju naslednja taboria in delovia: - gradnja hidroelektrarn v irovnici in Medvodah - gradnja tovarne Litostroj - gradnja nove pote - gradnja objekta Udbe na kofljici - gradnja objektov Fizikalni intitut, Kemini intitut, Elektro intitut - gradnja objektov na Vodovodni (MINOT) - delavnice za razne intelektualne storitve (MINOT) - gradnja stanovanjskih blokov za MINOT - gradnja olskih objektov za milico v Tacnu - gradnja stanovanjskih blokov v iki - pod ljubljanski KPD so spadala e delovia pri Postojni, v Kopru in Novi Gorici V to okolje je spadala tudi Koevska Reka, kot posebno delovno obmoje s taborii in delovii v Fedrengu, Gotenici, Borovcu. To podroje
Zbornik 2
Stran 425
UZD-SD

potrebuje posebno raziskavo, kajti za sedaj je znano, da so se tu gradile ceste, podirale cerkve, kapelice in pokopalia. KPD Maribor: - delavnica za najrazlineje mizarske izdelke, kovinarska delavnica, livarna, ivalnica in pletarska delavnica - delovia na kmetijskih posestvih Rogoza in Miklav - delovie v gramoznici tovarne Strnie /Kidrievo/ - delovie pri objektih v Topolici KPD Ig pri Ljubljani: - kovinska delavnica in obdelovanje posestva KPD kofja Loka: - tovarna motorjev in gasilske opreme KPD Novo Mesto: - ekonomija Graben pri Novem Mestu in gradbie v Brljinu KPD Begunje na Gorenjskem: - iviljska in pletiljska tovarna ter ekonomija, pozneje premestitev v KPD Brestanica Do 1.oktobra 1965 je bilo izpuenih na prostost z odpustnicami 47.610 oseb. Ni tonih podatkov, koliko zapornikov je od maja 1945 do gornjega datuma bilo ubitih, umrlih ali pobeglih. Nevedno tevilo oseb je delalo za dravne koristi. Danes nimajo za ta izkorievalski poseg drave nobenega priznanega nadomestila. Rudi Lesjak
Zbornik 2
Stran 426
UZD-SD
IZVREVANJE KAZNI
Izvrevanje kazni se je vrilo na podlagi zaasnih navodil za izvrevanje kazni, ki sta jih skupno izda2ad minister za notranje zadeve in minister za pravosodje FLRJ septembra 1945.leta, ko je prelo izvrevanje kazni iz ministrstva za pravosodje v pristojnost ministrstva za notranje zadeve in na podlagi posameznih navodil zveznega in republikega ministrstva za notranje zadeve. Prostostne kazni odvzema prostosti s prisilnim delom in odvzemom prostosti so se prestajale v kazensko poboljevalnih zavodih, v okronih in okrajnih zaporih. V kazensko poboljevalnih zavodih so prestajali kazen obsojenci nad 6 mesecev kazni, v okronih in okrajnih zaporih pa do 6 mesecev odvzema prostosti. enske so prestajale kazen v posebnem poboljevalnem zavodu v Begunjah na Gorenjskem in sicer vse, ki so bile obsojene na kazen preko enega meseca prostostne kazni, odnosno so imele od dneva pravnomonosti sodbe prestati nad en mesec prostostne kazni. Od zgoraj postavljenega naela se je odstopalo glede mokih obsojencev samo tam, kjer ni bilo okronih in okrajnih zaporov, kar je primer v Ljubljani in v Novem mestu, tako da so obsojenci s podroja novomekega in ljubljanskega okronega sodia prestajali kazen tudi izpod 6 meseca v osebnem oddelku kazensko poboljevalnega zavoda v Ljubljani in v Novem mestu. Leta 1947 je bilo enotno Ministrstvo za notranje zadeve - MINOT, nastalo iz Ministrstva za notranje zadeve pod ministrom dr. Zoranom Poliem in Udbe za Slovenijo pod naelnikom Ivanom Makom - Matijo z ministrom Borisem Kraigherjem. V sklopu tega ministrstva je poseben, tako imenovani III. Oddelek Uprave javne varnosti z naelnikom dr. Viktorjem Turnkom skrbel za posle izvrevanja kazni v zaporih in kaznilnicah in za opravljanje prisilnega dela obsojencev v podjetjih notranjega ministrstva in na deloviih ostalih ministrstev. O tem pie v letnem poroilu in je prikazano tevilno v priloenih tabelah
Zbornik 2
Stran 427
UZD-SD

- 46 prielo s pripravami za izdelovanje elektro motorjev. Ker so bili doseeni uspehi lepi, se je planirala za leto 1948 izdelavo 250 strojev, katere nam je planska komisija VLRS vsled potreb dvignila na 1.800 komadov. V evljarski delavnici se je izdelalo 12.000 parov evljev. Dokler je bilo e podjetje v Ljubljani, se je poleg vseh mogoih -izdelkov, kateri pa niso omembe vredni, izdelovalo v krojaki delavnici uniforme za NM, v kljuavniarski delavnici pa tedilnike. Za letonjo leto je sestavljen proizvodnji plan, po katerem se bo izdelalo: 1.800 elektromotorjev, 3.000 bran in 18.000 parov evljev. Postaviti je tudi livnico, v kateri se vlivajo gotovi deli, ki so potrebni pri izdelavi elektro motorjev. V delavnici so uvedene norme. Brane in tedilniki se izdelujejo za vezane cene. Kovinsko in lesno podjetje Maribor se je osnovalo iz istih razlogov kot na Igu. Tudi tu so bile postavljene nove delavnice, obnovljeni in nabavljeni novi stroji. Nerentabilne delavnice so bile ukinjene. V tem podjetju se bo izdelala v letu 1948 po planu: 3.000 tedilnikov, 150 tri tonskih voz in 500 komadov pisarnike opreme. V letu 1947 se je izdelalo v MAriboru 1.200 tedilnikov ter razne druge izdelke. Postavljena je bila nova kljuavniarska delavnica. eprav so bili slabi izgledi, z ozirom na to, da je bilo vse porueno, da je primanjkoval material (opeka, cement, steklo, stroji, naj enostavneje orodje itd.), je podjetje v letu 1948 res prielo obratovati po planu ter doseglo svoj namen.
Zbornik 2
Stran 428
UZD-SD

1947 zamenjati vso montafonska pasmo ivine, katere je bila cca 70 glav, za pasmo semendolsko. Vsled tega, ker je okupator gornjo ekonomijo samo izkorial, ni pa investiral niesar za zboljanje ekonomije, je bilo v letu 1947 precej investicij pri poslopjih, ivini in zemlji. Ekonomija Begunje je obsegala posestvo 40 ha skupno s travniki in paniki. Leta 1947 je bila poveana na 77 ha. Posestvo se bavi z ivinorejo, svinjerejo, sadjarstvom in povrtnino. Posestvo obdelu jemo z obsojenkami. Ekonomija Ig pri Ljubljani spada v okvir kazensko-poboljevalnega zavoda v Ljubljani. Skupna povrina posestva znaa 54 ha. Posestvo se bavi s poljedelstvom, vrtnarstvom, perutninstvom, ivinorejo in svinjereja. Ta ekonomija,ki lei v bliini Ljubljane, je letos poveala zelenjadni vrt na 3 ha, da bo zalagala mesto Ljubljana s povrtnino. Ekonomija je bila ob prevzemu v zelo zanemarjenem stanju. Vloeno je bilo veliko truda, da se je izboljala za cca 80%. Isto je bilo stavbii, ki so bila med okupacijo pogana in poruena. Ekonomija je bila ob priliki prevzema brez vsake ivine. Nabavilo se je v letu 1947. 22 glav ivine, eca 30 praiev, zgrajeni so bili moderni svinjaki za cca 60 svinj. Danes je ekonomija vzorna. Ekonomij Graben pri Novem mestu spada v okvir kazensko-poboljevalnega zavoda Novo mesto in ima 70 ha gozda, travnikov in orne zemlje. Tekom leta 1947 se je poveala iz privatnega sektorja za cca 28 ha, tako da teje sedaj 98 ha povrine. Ekonomija se bavi z ivinorejo, svinjereje, povrtnino, poljedelstvom ter drevesnico. Ker je bila gornja ekonomija prevzeta iz privatnega sektorja, je bilo
Zbornik 2
Stran 429
UZD-SD

Bolni pobegli in umrli preiskovanci Bolni
naziv in sede ustanove TBC Nale zljiv e bolez ni Ostale bolezn i Preisk ovalci obsoje nci iz zapora
Pobegi
obsoje nci iz KPZ ponov no prijeti nepov rnjeni iz bega naravn e smrti
Umrli
Justi ficir ani Ubit i na begu Pones reeni na delu
Ljubljan a Maribor Novo mesto Begunje Okroni zapori Okrajni zapori
22 26 1 6 0
164
0 0 0 0 0 0 8
0 0 0 0 0 8 9
23 56 3 7 0 9 89
10 19 3 6 0 0 55
12 34 0 1 0 17 47
4 10 1 1 0 0 16
33 0 0 0 0 0 33
1 3 0 0 0 0 4
1 3 0 0
15 1546 0 0 4 0 0 464 0 0
0 4
Skupaj
55
22 2174
Iz poroila za leto 1947 je razvidno, da je izgubilo ivljenje 53 kaznjencev. Ni podatkov, koliko jih je izgubilo ivljenje v desetih letih DKD tabori in kje so njihova zadnja poivalia.
Zbornik 2
Stran 430
UZD-SD

III. POGLAVJE
KRIEV POT SLOVENSKEGA DOMOBRANSTVA
Zbornik 2
Stran 431
UZD-SD

prazno
Zbornik 2
Stran 432
UZD-SD

SPITTAL NA DAN SV. MIHAELA
PODARJAM BRATU STANETU MIRKO
KRIEV POT SLOVENSKEGA DOMOBRANSTVA*

I. IZROITEV SLOVENSKE NARODNE VOJSKE TITOVIM ETAM
Slovenska emigracija je 30. maja 1945 doivela najveje razoaranje in najhujo katastrofo, odkar katoliki in narodno zavedni del naroda vodi borbo proti komunizmu. Slovenski narodni vojski so partizani 7. 9. 1945 ustvarili bariero pred zavezniki na liniji Borovlje - Dravski most in v tistih dneh ujeli okoli 600 civilnih beguncev in nekaj etnikov, ki so beali preko Ljubelja. V petek 11. 5. 1945 sta bila poklicana general Krener in lan Narodnega odbora Slovenije Marko Kranjc na komando angleke brigade v Celovcu. Tam so jima izjavili, da jih vzame angleka vojaka oblast SNV v sluaju prehoda ez Dravo pod zaito. 12. in 13. maja 1945 se je izvril prehod oddelkov SNV in civilnih beguncev preko mostu na Dravi. Na levem bregu Drave so bili vsi oddelki SNV razoroeni, nakar so korakali skupno s civilnimi begunci v taborie v Vetrinju. Takoj v ponedeljek 14. 5. 1945 se je el Narodni odbor Slovenije zahvalit majorju Johnsonu za vso pomo in usluge in mu predloil tudi nekaj proenj glede taboria v Vetrinju. 17. 5. 1945 je NOS izroil pismeno zahvalo britanski vojaki komandi, da je vzela v zaito SNV in begunce, ki so jih hoteli partizani loiti od zaveznikov. Zahvalo je na komandi brigade izroilo odposlanstvo lanov NOS in polkovnik Mirko Bitenc. -------------------------*Stane itnik, Buenos Aires 29.4.1949
Zbornik 2
Stran 433
UZD-SD

19.5.1945 je bila izroena pismena vloga na britanski komandi, naj loijo SNV od nemke vojske. Na komandi so izjavili, da bodo pronji takoj ugodili. V teku 14 dni, kar je taborila SNV v Vetrinju, se je ponovno razjasnjevalo vpraanje, e ni nevarnosti, da bi Anglei SNV izroili Titu. lani NOS so redno pojasnjevali, da so britanske vojake oblasti ponovno zagotovile zaito SNV in beguncev. Spomenica SNV, predana 19.5.1945 na komandi brigade v Celovcu, je pojasnila nastanek SNV-od vakih stra preko domobranstva do SNV - in zakljuila s pronjo, naj britanska vojaka oblast im prej odpravi oddelek SNV na primeren kraj. 24. 5. 1945 je bil iz taboria v Vetrinju poslan prvi transport, in sicer: 3 polki srbskega dobrodelskega korpusa pod poveljstvom Tatalovia, 27. 5. 1945 pa je odel transport etnikov, ustaev in 600 mo SNV. V noi s 26. na 27. maj se je vrnil v taborie srbski vojak prosvetar Ljoti, sin pokojnega ministra Ljotia, ki je pripovedoval, da je el transport Tatalovievih polkov skozi tunel na Jesenice. V noi s 27. na 28. so se vrnili v taborie trije srbski oficirji srbskega transporta in izpovedali, da gredo transporti skozi tunel na Jesenice in da je tam mnoica oficirje in vojake zmerjala in ropala. Zato je v ponedeljek 28. 5. 1945 polkovnik Bitenc odredil, da se s strani Angleev odrejeni transporti zaasno ustavijo, dokler se ne pojasni, kam gredo transporti SNV. Takoj zjutraj sta la general Krener in polkovnik Bitenc v Celovec, da skupno s lani NOS pri angleki komandi poizvejo in neposredno ugotovijo, kam gredo transporti. Po njihovem odhodu je ob pol deveti uri priel k polkovniku Vizjaku angleki stotnik, poveljnik transporta, in zahteval, da se vojska takoj spravi na kamione, sicer bo rabil silo. Major Mehle mu je pojasnil, da je bilo vkrcanje samo zaasno ustavljeno, dokler komanda SNV ne ugotovi na britanski komandi v Celovcu, kam gredo transporti. Kljub temu je angleki stotnik vztrajal pri takojnjem vkrcanju na kamione, kar se je zaradi stotnikove gronje tudi zgodilo. Odposlanstvo, obstojee iz generala Krenerja in polkovnika Bitenca, lanov NOS in dr. Bajleca ter tolmaa Podgorskega, se je najprej oglasilo pri komandi angleke brigade, kjer je prvi oficir (neki stotnik) pojasnil, da je za to pristojna komanda divizije v poslopju univerze (novo semenie). V razgovoru je tudi povedal, da gredo transporti SNV v Palmanovo v Italijo. Nato je odposlanstvo odlo na komando divizije. Tam je moralo akati tri ure. Po legitimacijah je bila ugotovljena identiteta
Zbornik 2
Stran 434
UZD-SD

lanov odposlanstva, na koncu je bil poklican - potem, ko se je divizionar e odpeljal - general Krener. Stopil je v sobo adjutanta, kjer mu je povedal in potem e izroil pismeni ukaz divizionarja Barra v nemini brez datuma in podpisa. Dejstvo, da angleki general odposlanstva ni sprejel in pa sam ton povelja, je odposlanstvo zelo presenetilo. Vrila se je kratka seja NOS in obeh zastopnikov vojske, ne da bi bil sprejet kak sklep. Dopoldne istega dne je po nekem kurirju prila vest iz Beljaka, da gredo transporti proti Beljaku. Tudi patrole - vojake izvidnice - do tedaj e niso poroale, da bi li transporti ez Jesenice. Po izjavi generala Krenerja so bile izvidnice tri. Zveer istega dne je bil general Krener poklican na divizijo na razgovor zaradi jutranjega povelja, da se transporti zaasno ustavijo. V torek so transporti zopet normalno odli, kajti izvidnice SNV niso ugotovile ni sumljivega. Pa pa je v sredo 30. 5. priel general Krener zopet v Celovec k NOS, e da se je v taborie vrnil poronik Sprah z neko Srbkinjo. Le-ta je pripovedoval, da transporte izroajo titovcem, njemu pa je s Srbkinjo uspelo pravoasno pobegniti. Z njim je bil sestavljen zapisnik. V sredo 30. 5. je ele ob 13. uri naenkrat prispel v menzo Kolodvorske 43 dr. Janez Jane, zdravnik Gorenjske divizije, ki je bil odel s transportom 28. 5. v smeri Pliberka. Tam prisotnim lanom NOS je zaupno povedal, da Anglei vse transporte izroajo titovcem. Tudi sam je bil izroen na neki postaji blizu jugoslovanske meje, vendar se mu je posreilo zbeati. To je bila prva pria, ki je nedvoumno in jasno popisala predajo oddelkov SNV titovcem, in ki je bila stoodstotno verodostojna. Transporti so tega dne e odli in ni bilo mogoe niesar ve ukreniti. taba SNV in NOS sta takoj obvestila Krenerja osebno o celi stvari v njegovem stanu v taboriu. Vril se je dalji razgovor in bilo je sklenjeno, da astniki ob deveti uri zveer pojasnijo poloaj vojakom, da se lahko sami odloijo za beg v gozd, ali za prehod k civilnim beguncem, ali v zaasno kritje v Celovec, ali v okolico. Kljub opozorilu vsega motva, je naslednji dan 31. 5. odlo s transportom e 2700 mo SNV in med njimi tudi nekaj civilistov. Zaupanje v angleko zaito je bilo neomajno ne le zaradi izjav pristojnih anglekih komand, ampak tudi zaradi samega postopanja anglekih oblasti, ki so taborie dobro zastraile z angleko posadko in tanki proti izzivanjem in napadom oboroenih titovcev, ki so se vasih priklatili v bliino taboria. Zelo mono je podprlo zaupanje v angleko zaito
Zbornik 2
Stran 435
UZD-SD

tudi pisanje asopisov (Karnten Nachrichten) in poroanja radia o konfliktu med Titom in zavezniki zaradi Koroke, Trsta in Primorja. Tako je bilo npr. na binkotno nedeljo 20.5. objavljeno povelje feldmarala glede spora, pri emer je feldmaral Aleksander oznail, da so Titove metode podobne metodam Hitlerja, Mussolinija in Japoncev. Ko je ravnatelj Marko Bajuk v torek 29. 5. vpraal majorja Barra, poveljnika taboria za Slovence, ali je res mogoe, da bi izroili transporte nae vojske titovcem, je major Barre naravnost vidno ualjen odgovoril: Ali si morete sploh misliti, da bi Anglei lahko kaj takega storili? Istega dne zveer je bila gospa Graparjeva pri Johnsonu in mu omenila govorice, da
Zbornik 2
Stran 436
UZD-SD

izroajo nao vojsko titovcem, na kar je major Johnson ualjeno vpraal: Ali nam ne zaupate? V dneh od 27. do 31. 5. je bilo odpeljanih iz taboria v Vetrinju spodaj navedeno tevilo oficirjev in vojakov SNV: 27. maj 28. maj 29. maj 30. maj 31. maj skupno 600 3.000 2.800 3.000 2.700 11.100
Po izjavi polkovnika Vizjaka je bilo med njimi tudi 500-600 beguncev, saj so angleke oblasti dovolile, da lahko z vojsko odhaja v begunstvo tudi civilno prebivalstvo. Ti transporti so odli v glavnem v dve smeri: ene so izroali proti Podroci, od koder so jih odvaali v Kranj in kofjo Loko, druge pa proti Pliberku in Dravogradu, od koder so jih vozili v Celje. Isti dan sta la transporta ponavadi v razline smeri. Slovenski domobranci, ki so po zlomu okupatorja postali SNV, so mirno odhajali s transporti, ker so Angleem na njihova zagotovila neomajno zaupali. Proti takim, ki so razirjali govorice, e da jih predajo partizanom, so vekrat fantje sami tudi s silo nastopili, kajti potenemu slovenskemu domobrancu se je zdela e misel, da bi tako zelo oboevani zavezniki prelomili dano besedo, aljiva. Njihovo zaupanje je bilo tolikno, da so s seboj jemali celo svoje sorodnike in civiliste, saj so jim Anglei to dovolili. V nadaljevanju bomo opisali kriev pot slovenskih domobrancev in civilistov, ki so prili v roke partizanov. Navajali bomo dobesedne izpovedi onih, ki so se reili iz njihovih rok. Veliko se jih je reilo iz groba in njihovo pretresljivo pripovedovanje bo novo prievanje o neloveki krutosti komunizma. Marsikatero grozodejstvo, ki so ga slovenski komunisti zagreili nad slovenskim narodom, bo ostalo prikrito. Za vse te zloine, ki jih bomo opisali, pa so ostale ive prie, ki bodo lahko ob pravem asu in na pravem mestu dokazale njihova gnusna poetja. Tudi imena teh pri so vedno na razpolago. Vendar jih e ne moremo objaviti, ker so nekateri njihovi svojci v dosegu komunistinih rok in bi bili s tem izpostavljeni ponovnemu preganjanju.
Zbornik 2
Stran 437
UZD-SD
KJE SO NAI FANTJE?

IZROENI Kolikor se spominjam, je bil na transport tretji. Pred nami sta v Italijo e odli tehnina in gorenjska eta. Za nami je ostal Rupnikov polk, ki pa je priel v Teharje e pred nami. Dodeljeni smo bili tretjemu polku. Ta polk je bil sestavljen iz bivega lakega bataljona, iz ene ete iz Rovt in iz e drugih enot, ki se jih ne spominjam. Po novi uredbi sem pripadal prvi eti tretjega polka. Prej sem bil v 114. eti. Iz Vetrinja nas je v torek odlo kakih 1800. V Pliberku so nas Anglei iztovorili. Zaeli so nam pobirati ure, nalivna peresa in druge dragocenosti. Pritoili smo se nekemu anglekemu majorju. Ta je dva vojaka pretepel. Nato so nam dali mir. Postrojili so nas po dva in dva in razdelili kolono v skupine po 100; za nami so stali lahki tanki, ob straneh sta straili cesto dve strojnici, spremljalo pa nas je 20 vojakov. e to, da so bile strojnice obrnjene proti nam in da so nam pobirali dragocenosti, nam je vzbujalo najhuje slutnje. e bolj se nam je stisnilo srce, ko smo na postaji zagledali epice z rdeimi zvezdami. Kot lane zveri, ki v kleti preijo, kdaj bo uvaj vrgel prednje krvave kose mesa, so partizani z brzostrelkami, pitolami in pukami akali na nas. Bili so veinoma Srbi in Hrvati. Vsakega od nas je kakor elektrika udarila strana zavest. Izroeni smo partizanom! Pa so le trije fantje, kolikor vem, skoili iz vrste in zbeali. Anglei jih niso zasledovali. Lahko bi se nas reilo veliko, e bi hoteli, saj tista angleka straa ni pomenila veliko. Toda misel, da so nas zavezniki, ki smo jih tako eljno priakovali in se jih iz vsega srca veselili, izroili rdeim rabljem, ta misel nas je ohromila. Tudi e uidem, kam naj se zateem? Na Koroko? Ali nas ne bodo Anglei lovili ter izroali posamezno, kar bo e huje? Kje naj se skrivam na tujem, ko ne znam jezika, ko me bo vsak takoj spoznal, ko se me bo vsak branil? Ali naj grem nazaj v Slovenijo? Brez oroja, brez vsega, ko te lahko vsak partizan pobije? Ali naj se veno skrivam? Ko ni niti piice upanja na kako spremembo. e so nas
Zbornik 2
Stran 438
UZD-SD

Titu izroili Anglei, ali ne bodo sedaj do njega e bolj popustljivi? e je Tito dosegel, da so nas vrnili, kaj vse bo zmogel ele zdaj, ko ne bo imel nobenega tekmeca ve? Mnogi smo se pa le e trdovratno oklepali upanja, da smo prili v roke titovcem le zaasno: preko partizanskega ozemlja nas bodo pa peljali v Trst. Zlasti e zato, ker so nam Anglei e zadnje dni zatrjevali, da gremo v Italijo. Ni ga bilo potenega Slovenca, ki bi verjel, da bi bili Anglei zmoni take podlosti. Zadnje dni smo dobili kekse, pa tudi sicer boljo hrano. Prili so bili kurirji, prili so fantje, prie, ki so videle... pa jim nismo verjeli. Anglei niso tega zmoni, to je vendar preve grozno: razoroiti vojsko, ki se ni nikoli borila proti njihovi stvari, ki ni pobijala njihovih padalcev, kakor so jih pobijali partizani, ter jo nato brez preiskave, brez sodbe izroiti rabljem. Saj so vendar v Griji dobro spoznali partizane in prav tiste dni je maral Aleksander izjavil vsemu svetu, da so Titove metode vse preve podobne Hitlerjevim in japonskim. Naslednji dogodki so bridko hitro napravili konec tudi naj trdno vratnejim upom.
V PARTIZANSKIH ROKAH
Do dna due razoarani, ualjeni, prevarani glede najosnovnejih lovekih pravic, ki jih tudi najbolj nekulturni narodi sveta priznavajo ter njih kritev obsojajo, smo korakali nasproti rdeim. V rokah partizanov!!! Komu se niso najeili lasje, koga ni stisnilo v grlu, komu ni zastal dih in se krilo srce? Pred oi so nam stopili turjaki junaki, ki jih z ico zvezane streljajo, koljejo, muijo kot hudobni otroci abo..., borci iz Graric, ki leijo v krvavih ranah v jei, sestradani junaki iz Grahovega, ki jih ive meejo v ogenj..., muenci iz Jelendola, iz Krimske jame in na tisoe zverinsko umorjenih v imenu rdee svobode... Pred vsakim izmed nas je stala smrt... strana muenika smrt. Stlaijo nas v vagone, po 80 v en vagon. V vagonih so okna zabita, vrata se zaloputnejo. V vsak vagon pridejo partizani z brzostrelkami in pitolami. Izvadi ure i pare! zarjove nad nami mlad partizan. Pobirajo nam ure, noe, spomine itd., kar nam niso e prej Anglei. Vmes se norujejo iz nas: Jeli ste bili u Londonu? Kolnejo nam oeta in mater, bruhajo v nas ostudne june kletve in psovke.
Zbornik 2
Stran 439
UZD-SD

Z Bogom vsi, ki sem vas poznal! Bodisi da ste ostali doma bodisi da ste z nami delili teko pot begunstva, z Bogom, z Bogom trpini iz Vetrinja! Kako smo si oddahnili, ko smo prili ez Ljubelj, kako smo se razveselili, ko smo zagledali v Celovcu prve angleke uniforme: kot angela reitelja, vsakega posebej bi objeli. Hvaleno smo iz njihovih rok sprejeli tisto revno rno kavo brez kruha, brez kosila prve dni... samo da smo v dobrih rokah, samo da smo v zavetju tistih, od katerih smo edino priakovali reitev. Z Bogom! Koliko nas je stala ta strana pot! Cesta je bila vsa natrpana s civilnimi begunci, starki, enicami, otroki...! Ob straneh in zadaj pa krvoloni partizani. Zato so nas drali na Vetrinjskem polju, da je deevalo po nas, leali smo na golih tleh, iz lubja in vej so bili otori, mres nas je razjedal... Uboga slovenska zemlja! Kdo te bo branil, na koga e sme raunati? Z Bogom zaroenka, z Bogom ena in otroci... zastonj boste akali na oka. Stlaijo nas na vlak, po 80 v vagon.
BIANJE
Vlak se premakne. V vagon stopijo partizani z ilavkami (korobai). V na vagon sta prila dva partizana s korobai. Zaneta pretepati vse po vrsti po glavi, po pleih, po obrazu, po rokah, kamor prileti... Vlak poasi sopiha od Pliberka proti Dravogradu, v vagonih grobna tiina, le partizani se derejo, vpijejo nad domobranci, le korobai vigajo in pojejo po nesrenih fantih in moeh. Okna so zaprta, vroina v vagonih je strana. Uboge prodane rtve mirno prenaajo udarce. Marsikateremu lezejo krvavi curki preko ela na vrat. Ni sliati odgovora na pronje... Ta uboga pomendrana loveka srca so s svojimi mislimi drugje, komaj utijo te udarce: mislijo na muke, ki jih akajo, ta objema v mislih zadnji svojo eno, v trepetajoih rokah dri sliko nje, s katero se je ele pred kratkim poroil, ta gleda svojo mater v rni obleki, kako neutolaljivo aluje za sinom, morda je e tri, tiri izgubila, posekali so jih partizani... zdaj peljejo v smrt zadnjega. Ne bo vedela za njegov grob, ne bo vedela, kje bi prigala luko na vernih du dan...
Zbornik 2
Stran 440
UZD-SD
BOG !
Vse je proti nam, ves svet se je zarotil proti nai borbi. Le ena zvezda sveti v to strahotno temo krivice in razoaranja: BOG! Tu je z nami! Iz dna due vstaja sladka, jasna, vedno jasneja zavest: Za dobro stvar sem se boril. Ni mi al za to. Ni me sram, da sem bil domobranec! Saj je bil vsak izmed nas pria partizanskih grozodejstev, videl pogane hie, videl alostne sorodnike neloveko pomorjenih Slovencev, ki niso imeli druge krivde, kakor to, da so bili poteni, da so bili ljudje. Saj je bil marsikdo izmed nas prej pri partizanih, prav njihova grozodejstva pa so nas odvrnila od njih. Pretepanje je trajalo ves as od Pliberka do Dravograda. Proti koncu je rabelj vpraal: Kdo e ni bil tepen? Javilo se jih je kakih pet, nakar so pretepli e te. V Dravogradu smo stali eno uro. Oddati smo morali nahrbtnike, torbice so nam e pustili. Kdor je imel boljo obleko, so mu jo slekli.
PRVA LIKVIDACIJA; ZANE SE POBIJANJE (PRVO MORIE)

Okoli enajstih zveer smo v Slovenj Gradcu. Iztovorijo nas, postrojijo, peljejo ez mesto na drugi konec v neko kasarno (ne vem, ali je bila ola ali olski dom). Polit komisarji nas zanejo popisovati: ime, kdaj si bil rojen, odkod si doma, koliko asa si bil pri domobrancih, kolikokrat v borbi, v kateri eti, na kateri postojanki? Tiste, ki so stopili med domobrance e leta 1943, so e tu vse vprek obsodili na smrt. e drugi dan so nas zaeli po skupinah po sto voziti pro - na morie. Polovica letnika 43 je bila e odpeljana in pobita, kakih 300 fantov. Tudi jaz sem bil pri domobrancih e leta 1943, stal sem e v skupini, ki bi morala biti odpeljana, ko pride nenadoma povelje, da se streljanje ustavi, da spadamo pod slovensko partizansko komando. Odpeljali so nas nazaj v kasarno. V kasarni je bilo neznosno. Vse sobe so bile mono zastraene, v sobah vroina in smrad. Kmalu smo se prepriali o tem, da nas je prevzela slovenska komanda. V kasarno so stopili slovenski partizani, veinoma tajerci, nekaj je bilo tudi Gorenjcev. Zaeli so nas pretepati vse vprek in na vse naine: s pukami, roaji revolverjev, z opasai in ilavkami. Gorje zlasti tistemu, ki je moral iti na stranie. Na hodniku so preali partizani; ves as do strania in po poti nazaj so ga neusmiljeno tepli. Na stranie smo smeli iti iz kasarne le eden po eden.
Zbornik 2
Stran 441
UZD-SD

Hrane nismo dobili ni. V kasarni smo bili zaprti dva dni, do nedelje. V nedeljo popoldne so nas nekako ob 2. uri peljali na vlak proti Celju. Med potjo so nam dali vsaj v naem vagonu mir. Strailo nas je vsega skupaj pet partizanov s pitolami. Na prvi postaji od Slovenj Gradca je bila proga pretrgana. Tu so nas iztovorili. Vlak je el nazaj v Slovenj Gradec po drugo polovico fantov. Prili so zveer. Ponoi nas je neka srbska brigada peljala kake tiri ure pe do Velenja. Tu smo imeli lepo priliko za beg - a le nekaj fantov je skoilo. Drugi smo bili strti od obupa; zadrevali so nas isti razlogi kot pri Angleih. Kam naj beim? Kam naj se zateem? Bali smo se tudi Save. Veinoma smo bili z Dolenjske. Vsak od nas je akal, da nas pripeljejo kam blie Ljubljane, od koder bi bila laja pot domov. Kako pa naj se skrivamo tu?
CELJSKA PROCESIJA (ETRTEK)

Lani, izmueni in zaspani smo se v ponedeljek, nekako ob 7. uri zjutraj, pripeljali v Celje. Tam nas je akal na postaji oddelek VDV, sami mladi smrkavci, stari do 18 let, ter partizanski oficirji. Razkaeni so kot zverine. Iztovarjajo nas vagon za vagonom. Naglo moramo skakati iz vagonov na cesto in med iztovarjanjem nas zmerjajo, pretepajo, brcajo, suvajo. Gorje tistemu, ki je moral iti zadnji iz vagona, kajti pobili so ga skoraj do smrti. Transport je iztovorjen, postrojijo nas po tiri in tiri, blede, obtolene, do smrti utrujene. Oficirji in podoficirji napred! Tiste, ki se javijo, odvedejo. Odvrei moramo pasove, opasae. Mladi rablji zanejo s svojim znanim Lezi - Dii - Lezi - Dii! Poljubite slovensko zemljo! Zaklicati moramo: Poljubljam slovensko zemljo. Gorje, kdor ne izvri povelja. Ta strana vaja je trajala eno uro. Zdaj se zane pravi kriev pot. Partizani VDV in oficirji na konjih, mi vsi potni, umazani, nekateri samo v spodnji obleki -vrhnjo so mu okrvavljeno e slekli, procesija muencev. Trei korak! Z ilavkami in pukinimi kopiti nas poenejo. Tei moramo skozi mesto, med tekom moramo ves as na vse grlo vpiti vse mogoe stvari: Mi smo izdajalci! Mi smo barabe! Mi smo pobijali slovenske partizane! Rupnik, kdaj bo colunga? Mi smo belki... Mi smo poigalci slovenskega naroda!
Zbornik 2
Stran 442
UZD-SD

Tako gre skozi celo mesto Celje proti Teharjam - kakih pet kilometrov. Priblino deset korakov ob cesti teejo strae. Reka bledih, zapraenih, izmuenih mo - fantov, ob njej se podijo na konjih partizanski oficirji z ilavkami, smrkavci od VDV brez prenehanja udarjajo po tej reki, jo poganjajo v dir. Ko pridemo do Teharij, pa spet nazaj do postaje ista pot, nato pa spet s postaje proti Teharjam. Kakih 200 metrov pred Teharjami nas ustavijo. V skupinah po sto nas zanejo voditi v teharsko taborie. Vsaka skupina mora na vso mo tei navzgor proti taboriu. No, vsem ni bilo treba tei v novi dom. Marsikateri se je med potjo od postaje do Teharij pod udarci zgrudil, nekatere so v koscih prinesli nai bolniarji za nami, teje ranjence so postrelili, nekaj so jih partizani postrelili e po poti iz gole objestnosti in za zabavo.
TEHARJE
V teharskem taboriu smo, komaj dihamo od zasopljenosti. Zdaj se ele zane pravi pekel. Tu nas akajo najbolj zagrizeni partizani. Kakor sestradane zveri padejo po nas. Postavijo nas v stroj. Pred nami razprostrejo nekaj koev, v katere moramo zmetati vse: torbice, robce, denar, ike, cigarete, molke, svetinjice, vsako piico. Odvzamejo nam opasae, hlae si moramo drati gori z rokami, pregledujejo nam epe. Pobiranje je konano - zane se zopet stara pesem: Lezi - auf! Lezi auf! Taborie je posuto z ostrim odrom. Nato smo morali na odkazano mesto. Strpajo nas tesno drug poleg drugega. Za nami je prila druga skupina, z njo ravnajo kakor z nami. Leati smo morali drug poleg drugega na vroem kamenju. Sonce je neusmiljeno galo. Stati smo morali tam od 10. ure dopoldne do 4. ure popoldne. Ves ta as so nas suvali, brcali, pretepali... Partizani pregledujejo vrste, iejo znance. Partizan je nael znanca'iz iste vasi, nekdanjega prijatelja. Potegne ga iz vrste, slee do nagega, ga z udarci pobije na tla na ostro kamenje, s katerim je posuto taborie, z ostro okovanimi evlji ga obrca, skoi na njega ter ga pomendra z nogami po glavi, po obrazu, po trebuhu, izmalii ga kot rva. e je e kaj ivljenja v njem, pokliejo naega sanitejca, mu dajo nekaj cunj, da to ubogo pomendrano loveko bitje za silo obvee, da more spet nazaj v vrsto in trpeti naprej. Pred nami je priel e Rupnikov polk. Z njimi so ravnali e straneje.
Zbornik 2
Stran 443
UZD-SD

Proti veeru se je malo pomirilo. Prenehali so s pretepanjem. Dobili smo vsak malo vode. Prinesli so nam jo civili, ki so bili pred nami zaprti v taboriu. Sonce je neusmiljeno galo, rane so skelele. Medleli smo od eje. e teden dni nismo poskusili vode, vozili smo se v vroih vagonih, poirali prah na cesti, morali padati na tla in se dvigati, tekati po prani cesti, od lakote se nam je kar meglilo pred omi. Zveer smo se morali na komando vlei na ostro vroe kamenje, nismo se smeli niti ganiti in mirno smo morali leati do jutra, tesno drug ob drugem. Na beg skoraj ni bilo misliti, komaj si malo dvignil glavo - taborie je bilo razsvetljeno - e je straa grozila s strelom. Taborie je bilo obdano z dvojno dva metra visoko ico in bilo je sredi smrekovega gozdia. Bilo nas je kakih 300 domobrancev. Drugi dan, v petek zjutraj, smo vstali. Smeli smo se malo gibati okoli. Vendar dale nisi mogel, bili smo namre natlaeni kot ribe v konzervi. To jutro se je zaelo tudi zaslievanje. Dali so nam na razpolago, da smo se lahko zapisovali po obinah, vsi iz iste obine skupaj. Tovari politkomisar in tovariica komisarka sta vsakega posebej zasliala. Tovariica je vse podatke natipkala: priimek in ime, kraj in datum rojstva, koliko asa si sluil, na kateri postojanki, ali ima v sorodstvu e kakega domobranca, morda tudi kakega partizana, si bil v borbah... Razdelili so nas v tri razrede (skupine): A = pod 18 let stari B = mobilizirani 1945 C = vsi ostali. Skupina A in B je dobila malo boljo hrano, vrnili so jim nahrbtnike, li so stanovat v barake. Mi smo ostali na prostem. Skupina C je bila doloena za takojnjo likvidacijo. Nekateri so med zaslievanjem umirali od lakote in izmuenosti ter ran. Ves dan je trajalo zaslievanje. Ta dan smo prvi po osmih dneh dobili malo kuhane hrane-kosilo. Kuhana nezabeljena voda, v njej par betvic trave. Po 200 hkrati nas je lo v kuhinjo. Po mizah so bile razpostavljene menake. Vsak je moral hitro pograbiti menako in odhiteti, popiti vodo - bila je mlana voda brez kakrne koli zabele, brez najmanjega koka mesa, le s kako betvico trave. Doma se e svinje ne bi zmenile za tako orbo. To kosilo je trajalo dve uri. S tako hrano so nam potem postregli vsak dan. Postali smo suhi kot smrt, vsi obraeni, bledi, noge sem imel drobne kot sedaj roke, ljudje so vsak dan umirali. Na stranie nismo smeli. Kar na mestu smo morali vse
Zbornik 2
Stran 444
UZD-SD

opraviti. Duil nas je straen smrad, podnevi je galo sonce, nadlegoval nas je mres. Molili smo, pomenkovali pa smo se bolj malo, saj nismo upali drug drugega niti pogledati. Molili smo roni venec. Skupino C so zaeli voziti na nadaljnje zaslievanje.
NA MORIE
Vsako popoldne okoli pete ure je politkomisar klical imena iz skupine C. Klical je meano, ne po obinah, kakor smo se dali popisati, marve iz najrazlinejih krajev skupaj, tako da drug drugega nismo poznali, da torej nismo prili znani skupaj. Izklical jih je 600. Izklicani so morali iti na posebej doloeno mesto. Zvezali so jih z ico po dva in dva. Vsak veer je pridrvelo po 20 avtomobilov - po 25 na avtomobil naloili so 300 fantov in jih odpeljali v no. ez nekaj ur so se avtomobili vrnili ter naloili drugih 300 fantov in mo ter izginili v no. In tako no za nojo. Partizani so nam govorili, da gredo tile na nadaljnje zaslievanje. Ta in oni je za trenutek verjel. Saj se mu je zdelo preve grozno, da bi vso to mladost, ta cvet naroda vozili v smrt. Toda vsakega je presunilo, ko je slial svoje ime. Ko so odhajali na avtomobile, so mahali svojim sotrpinom, ki so jih puali v taboriu, nemo so se pozdravljali - poslavljali e: Tam zgoraj nasvidenje! Nasvidenje v nebesih. Kar eleli so si iz tega pekla! e vedno je kdo upal, da se bo dobro izteklo. Saj so nas tolaili... Tisti, ki smo ostali, smo bili prie vsakodnevnega umiranja. Molili smo roni venecmolke smo morali oddati. akali smo smrt kot reitev. Kletve ni bilo sliati, ne godrnjanja ne jeze. Vdano je vsak prenaal svoje muke ter akal, da mu Oetova roka polje smrt in ga preseli v bolje ivljenje, kjer ne bo ve zveri, ki se jim pravi partizani. Mrli so drug za drugim, nismo jih mogli ve teti. Komu bi se ne zastudil svet, e ne domobrancem, nesramno izdanim, podlo in neloveko muenim, oklevetanim.... Pokopavali so jih kar v taboriu. 12. junija je prila vrsta tudi name. - Bil sem izklican. Ko nas je dovolj, se prine. Pridejo avtomobili (partizani prislonijo na avto desko, menda nekakna vrata). Po deset in deset nas valijo na tovorni avtomobil, zveejo nas po dva in dva skupaj. Zategnejo ice, da se zareejo v meso. Kaken si drzne vpraati
Zbornik 2
Stran 445
UZD-SD

polit komisarja in okoli stojee oficirje, kam gremo. Porogljivo nam odgovarjajo: Zdaj bo obdelana Sibirija! Zdaj smo vedeli: peljejo nas na morie. Nalagajo nas kar drugega na drugega, kot bi nakladali hlode. Ko je vse zloeno, se v vsak kot avtomobila usede partizan s puko, avtomobil zabrni, gremo v temno no. No je bila res temna; peljali so nas ez Celje, poasi zavijemo ob Savinji v hribovje. Vozimo se pol ure. Na avtomobilu je strano; zlasti tisti fantje, ki so bili spodaj, so stokali in vpili od bolein, ko so se jim lomile kosti in se jim je rezala ica v meso do kosti, pomagati pa si niso mogli, saj se niso mogli niti ganiti. Nato se ustavimo pod neko goro. Tam je vse razsvetljeno z elektriko. Pogledam iz avtomobila - vse polno avtomobilov je tam, ob poti pa velikanski kup evljev. Krog in krog polno partizanov. V hribu se slii regljanje strojnic in brzostrelk. Zanejo nas metati iz avtomobila na tla, razkladati kot hlode. Pri avtu stojijo rdei komandanti. Ko je kateri od nas izstopil, so vsakega presuvali s evlji v trebuh, nato pa e od zadaj. Malo naprej stojijo v palirju partizani s koli, po dva metra dolgimi. Vsi moramo skozi palir. Partizani pa s koli po nas: po glavah, po obrazu, po pleih, po nogah, kamor je priletelo. Marsikdo je izdihnil e tu pod udarci. Na koncu palirja: Sezuj se! Vsak se mora sezuti. Kdor ima kolikaj vredne hlae, jih mora slei. Rdei oficirji pregledujejo pare, e imamo dobro zadrgnjene roke. e opazijo, da ima kdo e zrahljano ico - ker se je koa ogulila - se zaderejo: Glej ga hudia, kako ima zrahljano! ico takoj spet zategnejo, da se pocedi kri. Mene so trikrat zategnili. Postavijo nas v kolono po dva, v skupino po 50. Peljejo nas v hrib, steza je e vsa zglajena. Mnogo jih je e moralo hoditi po tej poti pred nami. Vsak par ima svojega straarja - partizana. Z eno roko dri za ico, s katero je zvezan par, z drugo dri puko naperjeno proti domobrancema. Loi nas e kakih 100 m od strelia (pravega moria). Na neki jasi smo. Poklekni! Vsa kolona muencev poklekne. Zdaj pa zapojte e eno domobransko himno. Nobenega glasu ni sliati. Fantje molijo, svoje due izroajo Bogu, poslavljajo se od domaih.
Zbornik 2
Stran 446
UZD-SD
PRIE OSTANEJO
Partizani so storili vse, da ne bi nihe zvedel za usodo domobrancev. Kakor skua vsak zloinec im bolj prikriti svoj zloin, tako so tudi partizani s satansko preraunljivostjo pazili, da se ne bi kdo reil in prial o strahotnih grozodejstvih, ki so jih poenjali nad neoboroenimi nedolnimi rojaki. Stradali so nas, teden dni nismo ni jedli. Pretepali so nas, nam lagali. e v Teharjah so razirjali med nami govorice, da se Anglei zanimajo za nas, da zahtevajo, da moramo biti ez tiri dni e doma itd., samo da ne bi poskuali pobegniti. Straili so nas - v Teharjah vsakih deset metrov s strojnico, taborie je bilo razsvetljeno. Za morie so nas odbrali iz raznih krajev, da bi se med seboj im manj poznali, da bi si mogli im manj pomagati. Pred usmrtitvijo so nas e enkrat pretepli, e prej vse do smrti izmuene. Sezuli so nas in slekli, da se ne bi mogli skrivati. Kot roj jih je bilo okoli nas. Vendar Bog je hotel, da nas je nekaj ostalo. - prie so ostale. Z vsakega moria- iz Koevskega Roga, iz Hrastnika, iz Teharij -je ostalo nekaj pri. ez en, dva, tri, pet mesecev so se pojavile bele sence z vdrtimi omi, ostanki muencev. Grozni dogodki so se jim vtisnili neizbrisno v spomin, sami ne vedo, kako so se mogli reiti, ve med njimi je do dna due preprianih, da je njihov beg pripisovati pravemu udeu.
II. OD PLIBERKA PREKO CELJA DO TEHARIJ

Dva slovenska vojaka, ki sta bila 28. maja 1945 s etrtim Gorenjskim polkom v Pliberku izroena komunistom in sta jim pozneje ula, sta izpovedala sledee: V Pliberku so pripeljali Anglei okrog 1500 vojakov, ki so jih nato v oddelkih po 40 mo izroili partizanom. Partizani so bili vsi doma iz Slovenije ter zaradi tega niso preve grdo ravnali z nami, da si so nam pobrali vse noe. Ko smo bili e vsi v ivinskih vagonih in se je vlak zael pomikati proti Dravogradu, so nam pobrali e ure, evlje in vse dragocenosti. V Slovenj Gradcu so nas natrpali po 100-130 v majhne sobe. Tu smo ostali tiri dni. Pobrali so nam uniforme in nam dali partizanske kape. K nam so prihajali slovenski partizani in zaeli z nami zelo grdo ravnati. Posameznike so
Zbornik 2
Stran 447
UZD-SD

Teharje - slika trpljenja
Posameznike so klicali na hodnike in v druge sobe, kjer so jih tako tepli, da so bili vsi marogasti. Tukaj so loili od nas astnike in tiste vojake, ki so bili pri domobrancih e od leta 1943. Te so takoj prvi dan odpeljali v neznano smer in ni znano, kaj se je z njimi zgodilo. Slovenski partizani so nam med drugim trgali z rokavov svetinjice, se nam posmehovali in nas
Zbornik 2
Stran 448
UZD-SD

spraevali: Kje imate sedaj vaega kofa? Kje imate vaega Boga, da bi vas reil? Vidite, mi pa imamo svojega Tita! Ves as, kar smo bili v Slovenj Gradcu, nismo dobili nobene hrane. V eni sobi so dali vsakemu majhen koek kruha. 31. maja dopoldne so nas odpeljali z vlakom dve postaji proti Velenju. Ker pa je bil elezniki most razdejan, smo morali hoditi naprej 16 kilometrov pe proti Velenju. Ker je bila e no, je ve domobrancev pobegnilo. Ostali, ki nismo imeli te sree, da bi pobegnili, smo morali v Velenju akati na drugi transport domobrancev, ki so bili izroeni v Pliberku dne 29.5.1945. Oba transporta so nato skupaj pripeljali v Celje in od tam v Teharje. Kako se jim je tam godilo, nam pripoveduje ena domobranskega oficirja: V Celju se je vlak ustavil. Z naperjenimi pukami so partizani navalili na nas. Od vseh strani so letele na nas psovke kakor: prasice; kurbe bele, z ali boste izginile; ali hoe svinja, da te takoj ustrelim ipd. Marsikatera trda nam je padla na glavo, plea in drugam, kamor koli je pa priletela. Ob tirih so nas razvrstili. Pred nami na cesti so bili domobranci. Nekatere, vse otovorjene, so prisilili, da so morali tei po cesti sem in tja. Med njimi so bili stotniki, poroniki kakor tudi navadni vojaki. Vsi domobranci so morali takoj oddati opasae, nekateri tudi epice. Nato je prilo od nekod krdelo partizanov in zaelo udrihati z nabranimi pasovi po fantih. Kaj si ti? je rjul eden izmed njih nad naimi domobranci. Odgovori! Ti si izdajalec, svinja bela, zloinec, prasica, itd. - e in e so vse vprek letele psovke. Nato so naenkrat ukazali: Lezi! Fantje so morali lei v prah sredi ceste. Ukazali so jim, da morajo poljubljati zemljo, pobirati z usti s tal smeti, papirke, cigaretne ogorke in drugo nesnago ter vse to odnesti v jarek kraj ceste. e je imel kdo nagnjeno glavo ali sklonjen hrbet, jo je spet dobil ez plea ali kamor koli je priletelo. Redki so bili, ki jim ta dan ni tekla kri z glave in od drugod. Jopie so imeli krvave in tudi na hlaah so se jim poznale krvave lise. Nato so se spravili e nad enske, ki so nas predali z domobranci vred. Ve, svinje bele, izdajalke, zloinke, vpile boste kakor ti hudii! Tudi ve ste izdajalke svojega naroda. Hoe, svinja bela, tudi ti na cesto v prah! Udari hudia, so rjuli partizani. Pa je padalo, bolelo in peklo. Kakor nai fantje in moje smo morale tudi me vpiti: Me smo izdajalke slovenskega naroda!
Zbornik 2
Stran 449
UZD-SD

e to! Ob cesti je gledal vse to nek star mo. Tudi ta je vpil nad nami: Svinje, prasice, kurbe bele. Zmerjal nas je in pri tem pljuval na nas. ez nekaj asa je priel po cesti mimo nas sprevod, isto drugaen od naega. Spredaj so nosili napis: ivel Tito! V tem sprevodu je bilo tudi nekaj ensk. Dobro sem videla, kako so nekatere med njimi jokale. Drugih gledalcev ni bilo. Nato se je razvil na sprevod skozi Celje. Gledalcev smo imeli silno malo. Partizani, ki so nas spremljali, so vpili drug drugemu: eni hudia, naj svinje bele crknejo, e ne morejo ve hoditi. Ura je bila e okrog poldne, sonce je galo, lani in utrujeni smo bili, nikjer pa niti kapljice vode. Ko smo se vlekli mimo umazanega potoka, nam komunisti niso pustili, da bi stopili k vodi. Dva partizana sta se usmilila in sta nam prinesla umazane vode. tiri dni smo bili brez hrane, utrujeni do smrti. Kljub temu pa so nas podili po cesti sem in tja, od asa do asa smo morali lei v prah in vpiti: Mi smo zloinci! Peti smo morali tudi domobranske pesmi, vmes pa so nas stalno pretepali, tako da smo prosili, naj nas postrele, saj nismo mogli nikamor ve. Od kolodvora do Teharij smo hodili ve kot sedem ur, normalno pa se rabi za to pot eno uro in pol. O tej strani poti od Celja do Teharij nam pripoveduje tudi fant, ki je uel smrti: Na kolodvoru v Celju so od nas oddvojili astnike in podastnike, katere so takoj zaeli pretepati, ostali pa smo se morali postaviti v vrsto po tiri. Nato so nam ukazali, da moramo lei na zemljo in jo poljubljati. Medtem so ez nas nagnali konje ter nas istoasno tepli do onemoglosti. Zatem so nam zapovedali, da moramo tei po celjskih ulicah in pri tem vpiti: Mi smo izdajalci, mi smo banditi, mi smo bela garda. Kdor ni mogel ve tei, ker je opeal, so ga brez nadaljnjega ustrelili in ga takoj odstranili s ceste. Ljudje pa, za katere smo mislili, da so partizani, so jokali in se vsi brez razlike zgraali nad temi divjakimi dejanji. V Celje nas je prilo vsega skupaj kakih 2500 Slovencev, proti komunistinih borcev. Zadnji transport predanih domobrancev, ki je priel v Celje, je bil odpeljan iz Vetrinja 31. maja 1945 in so ga e istega dne izroili partizanom pri Dravogradu. O tem transportu pripoveduje naslednji odstavek: Po kakih dveh urah smo prispeli na postajo pri Dravogradu. Avtomobili so se ustavili, iztovorili so nas in nas poslali na travnik z vso prtljago, kar smo jo e imeli. Tam so bili e angleki vojaki, ki so nas z orojem
Zbornik 2
Stran 450
UZD-SD

obkolili in zastraili. To je bil prvi znak, da z naim transportom nekaj ni v redu, vendar si nismo mogli prav ni pomagati. Na tem travniku smo ostali dobrih pet ur, nato so nas Anglei razdelili v skupine po 80 in nas odvedli proti elezniki postaji. Tik pred postajo smo videli, da so na notranjem delu postaje partizani, oboroeni z brzostrelkami. Bilo jih je precej. Spuali so nas drugega za drugim noter. Ob prehodu smo morali zmetati na kup vse noe. Nato so nas razdelili po 40 v vsak vagon. Pred vstopom v vagone smo morali pokazati prtljago, ki so jo vso prebrskali, niesar pa niso odvzeli. Mislim, da so iskali oroje. Nato so nas natrpali v ivinske vagone. Ko smo bili e v vagonih, so prili med nas in nam pobrali vse ure. Zagrozili so, da bodo ustrelili vsakega, pri komur bi e nali uro. Nato so vagone zaprli in vlak se je pomaknil v smeri proti Mariboru. Na prvi postaji, kjer se je vlak ustavil, smo odprli vagone in partizani, ki so tam akali, so planili v vagone in nam pomagali pometati ven vso prtljago. V epih smo ohranili edino kak robec in denarnico, tega namre ni nihe zahteval. Prav tako so nam odvzeli vse bolje evlje, tako da smo bili potem bosi, in tudi boljo obleko, ne da bi nam dali za to kako nadomestilo. Nato smo se vozili do Maribora. Tam smo ostali precej asa in ele nato nadaljevali pot v Celje. Ves as vonje od Celovca do Celja nismo dobili prav nobene hrane niti vode, eprav je to trajalo dva do tri dni. Na celjski postaji so nam nekateri elezniarji naskrivaj prinesli malo vode, s katero smo se vsaj malo uteili. Proti veeru so na vlak potegnili s celjske postaje proti Teharjam. Vlak se je ustavil na kraju, kjer tee kak meter od proge vzporedni kanal. Po tem kanalu smo morali tei, ko smo izstopili iz vagonov. Vrsta partizanov, ki je stala ob njem, nas je na vso mo pretepala s pukinimi kopiti. Niso gledali, kam je kdo zadel, padalo je po glavi, po hrbtu in po obrazu, samo da je im moneje priletelo. Mnogi so se zruili pod udarci z okrvavljenimi in razbitimi lobanjami. Leali so na tleh, ne da bi se kdo zmenil zanje. Obtoleni, s podplutbami na telesu in okrvavljeni smo stopali potem nekoliko v hrib do majhne ravninice, na kateri je bilo taborie. Tako je bilo konano prvo dejanje tragedije teh nesrenikov in zaelo se je drugo, na Teharjah.
Zbornik 2
Stran 451
UZD-SD
III. V TEHARSKEM TABORIU

Teharsko taborie je eno izmed mnogih, ki so jih med vojno zgradili Nemci. V njem je bilo kakih 78 barak. Krog in krog taboria je bila elezna mrea in bodea ica. Tudi vsaka baraka je bila posebej obkroena z bodeo ico. Prav tako je bil obdan z ino ograjo tudi tirikotni prostor v sredi med barakami. Posut je bil z debelim kamenjem. Tja so najprej zaprli domobrance in na tem kamenju so ostali tiri do pet dni, nekateri so bosi, brez jopiev, brez odej in brez kakrne koli druge prtljage podnevi in ponoi deli na tem prostoru ter akali svoje usode. Kaj vse so morali slovenski domobranci pretrpeti v teharskem taboriu, nam pripoveduje domobranski podastnik: Stoj, banda prokleta! in surovi glas rdeega prostaka je zaustavil razbiano, izbiano in do smrti ejno vrsto prodanih. Vojak se je naslonil na vojaka, prijatelj je dajal pogum prijatelju, brat je brisal bratu krvave srage z razbitega potnega ela. Pred gosto omreenim taboriem je stal polk nekdaj ponosnih in neustranih fantov, predan, razoaran in do smrti izmuen. Iz tekih krvavih pogledov je sevala samo ena elja in suh jezik je ponavljal samo eno pronjo: Vode! Namesto vode je padel bi po e raztepenih krvavih glavah domobrancev in vrsta domobrancev se je le s teavo poasi premikala dalje kakor umazana lena reka, kajti slutila je, da jo vsak korak pribliuje hladnemu grobu. Bii, opasai in pukina kopita so nas hitreje pognali v notranjost omreja. V divjem diru smo morali obkroiti barako in nato obstati sredi dvoria med dvema barakama. Spravili so nas v vrste po tiri in tiri. Kar naprej so prihajale nove ete, katere sta priganjala rdei bi in pukino kopito, vmes pa so jih spremljale kletve in gnusne psovke. Pred drugo mreo je moral vsak br odvrei e tisto opremo, ki mu je e ostala: slabi pla, kovek ali nahrbtnik. To se je moralo zgoditi hitro, kajti kdor se je dalj zadral, je bil e deleen plohe udarcev in brc. Da bi im prej stekli mimo teh stra, smo skakali drug ez drugega, pri tem pa je nastala gnea. Slabi in bolj izmueni so popadali po tleh ter bili ponovno deleni krvavih udarcev in utili so znova brce teko okovanih evljev. Dvorie se je napolnilo. Stal sem v vrsti in z omi iskal po zmalienih licih, kje bi uzrl brata ali vsaj prijatelja. Groza me je obla in noge so se mi zaibile, ko sem v tretji vrsti zagledal dragega brata. Tudi njegove osteklenele oi so beno pogledovale po sotrpinih in me iskale. Zautil sem vroo rto, ki se je po elu pomaknila navzdol. Potegnil sem z roko preko lica,
Zbornik 2
Stran 452
UZD-SD
kot bi jo hotel odgnati, ter zautil mokroto na dlani. Pogledal sem: kri. ele sedaj sem zautil skeleo rano na glavi, iz katere je curljala kri in lepila lase na goem soncu. Pod Celjskim gradom me je bil namre udaril rdekar s kopitom ter mi zbil epico na tla, ker nisem dovolj glasno vpil: Mi smo izdajalci! Mi smo bela garda! Mi smo izdajalci slovenskega naroda! Z rokavom sem obrisal krvavo lice, kajti robec mi je pobral komunist, in si hotel popraviti lase, kateri so mi padali po elu, toda nisem jih mogel urediti, ker jih je kri preve mono zlepila skupaj. Hotel sem poklicati brata. Toda zaman sem se trudil; suho grlo mi ni dalo toliko glasu, da bi me brat slial. Prilo je veje tevilo partizanskih astnikov, ki so se spravili na uboge rtve in kazali svoja junatva na onemoglih telesih. Bili so nas s pestmi, revolverji, kopiti, evlji in vsem, kar jim je prilo pod roko. Vmes pa so preklinjali in vpili na nas, zakaj smo jih tako hajkali, da so morali tolikokrat beati. Izzivali so nas, naj zdaj juriamo in pokaemo svoje junatvo. Nekaj nas je pozneje to ubogalo. Zopet je pred nas stopil oni partizan; kateri se nam je predstavil e pred celjskim kolodvorom, in se pohvalil, da je marsikaterega zasul ivega. Razkorail se je pred nami in zarjul: Podoficirji in oficirji naprej! Nastala je grobna tiina. Oi vseh so se na iroko odprle in akale v napetem priakovanju, kdaj in kdo bo izstopil iz vrste. uden hlad je spreletel moje telo, ki pa se je hip nato spremenil v vroino, ki nas je duila, in obutil sem, kot da me izriva iz vrste pred rdeega rablja. Kot da bi se hotel ustavljati, sem stopil pol koraka nazaj ter se hotel skriti za glavo drugih, kajti zdelo se mi je, da mi je zapisano na obrazu, da spadam med te, katere je rdekar zahteval. Tovari za menoj mi epne: Bodi miren, e hoe, da te ne spoznajo. Strmel sem nepremino na vojake pred seboj in akal nevemkaj. Neprestano smo priakovali, kdo se bo javil; toda izstopil ni nihe. Ko je rdekar to videl, je potegnil iz vrste dva mlaja in jima zagrozil, da ju na mestu predre a noem, ki ga je potegnil izza pasu, ako ne pokaeta vseh oficirjev in podoficirjev. la sta od vrste do vrste s poasnim in tekim korakom. Vidno so se jima vzdigovale mlade prsi od tekega sopenja, pogled pa jima je zrl nekam dale in misli so se jima pletle in potapljale v smrtni grozi, tako da sta mrmrala nerazumljive besede mimo vrst. Bila sta v obupnem poloaju. Ako pokaeta oficirje in podoficirje, katere poznata, se s tem zaenkrat reita, toda izdata svoje brate. Ako pa vztrajata in molita, poloita svoji mladi telesi na oltar domovine.
Zbornik 2
Stran 453
UZD-SD

la sta e mimo zadnjih vrst, ne da bi pokazala katerega od nadrejenih. Obhodila sta e zadnje vrste, nato pa se obrnila proti partizanom in zaklicala: Tovari, nikogar ni, ki bi ga poznala. Te besede pa so bile, kot bi na novo razpihal ogenj. Ves divji se je pognal surove na uboga fanta. Z udarci pod brado ju je zbil po tleh, nakar ju je obdeloval s svojimi okovanimi evlji, dokler je ul iz njunih grl obupne klice, ki so se odbijali od gluhih komunistinih ues. Ko je bilo suroveu dovolj, je pustil ubogi rtvi in divje zarjul nad njima. Vsa onemogla in krvava sta se s teavo dvignila, nakar ju je straa odvedla pro. ez nekaj minut smo sliali dva rezka rafala nemkih strojnic, ki sta podrla v protitankovski jarek dva domobranca - junaka. la sta v smrt, ker sta bila zvesta svoji obljubi, ker sta bila zvesta Bogu in domovini. Toda partizan e kljub temu ni odnehal. el je sam od vrste do vrste in si izbiral rtve. Obstal je vrsto pred menoj, zapiil sovrani pogled v svojo rtev, jo pograbil za ovratnik in potegnil iz vrste. Ustavil se je pred menoj. Namril je obrvi, pogledal izpod ela, zapiil svoj ostri pogled, kot bi mi hotel pogledati v duo in tam razbrati mojo preteklost. akal sem, da bo stegnil svojo krvavo roko in me divje potegnil iz vrste. Toda obutil sem, kot da mi neka skrivnostna mo vliva pogum, da sem postal hladen in ravnoduen. Mirno sem ga gledal v oi, niti trenil nisem. Oinil me je s pogledom, ki je obstal na mojih hlaah. Ker sem imel e dvakrat zamenjane, raztrgane in vse blatne, sem bil preprian, da me zaradi hla ne bi mogel uvrstiti med izbrane rtve. Odel je s poasnim korakom naprej. Kot da bi odloil teko breme, tako lahkega sem se util. Korakal je od vrste do vrste in nabiral rtve. Nabral jih je e nekaj. Gnal jih je na gornji konec dvoria, kjer se je zopet ponovila krvava drama. Vsak partizan je lahko stresal svojo jezo nad njimi. Najbolj so se kazale v junatvu tovariice. Bile so jih s pestmi po zobeh, suvale s pukinimi kopiti in tekimi evlji. Toda udno - sliali nismo niti ene pronje, niti en krik se ni iztrgal iz njihovih krvavih grl. utilo se je le tiho epetanje, pronja k Vsemogonemu. Ko so se partizani naveliali krvavega dela, so odgnali pretepene rtve k ostalim oficirjem in podoficirjem v klet pod skladiem, kjer so jim zvezali roke in noge ter jih natikali na elezne kljuke, da so viseli kot meso v mesnici z glavami navzdol. Od asa do asa so hodili k njim in jih bili z revolverji po zobeh ter jim pljuvali v krvave, raztepene obraze. Stali smo na dvoriu na goem soncu na pol obleeni, raztrgani in ejni do smrti,
Zbornik 2
Stran 454
UZD-SD

in akali nadaljnje usode. Bili smo prepriani, da bomo eta za eto odkorakali do blinjega proti tankovskega jarka, kjer bo rafal iz strojnice konal nao golgoto. Skoraj vsi smo si eleli tega, kajti eja je bila neznosna. Bila je tako strana, da mnogi niso mogli dati niti glasu od sebe, na ustnicah pa so bili sledovi krvavih pen. Prili so trije partizani in prinesli vsak po dva vra. Mislili smo, da nam prinaajo vode. Nestrpno smo akali, da so prili do nas, da bi dobili vsaj toliko, da bi si omoili razpokane, krvave ustnice. A kako smo bili razoarani, ko so prili s praznimi posodami. Namesto da bi dali vode, smo morali dati tiste najdraje spomine, ki smo jih e hranili: skrite prstane, veriice, slike domaih, ure in podobno. Pred nami je zavpil rdei komisar. Kdor bo imel najmanjo smet tobaka v epu, ne bo doakal veera. Pometali smo pro e tisto, kar smo imeli skritega po hlanih robovih. Obdral sem samo e zlato veriico, ki sem jo skril spredaj v hlani rob. Poleg mene je stal prijatelj, viji narednik, ki je bil poroen in je nosil na roki poroni prstan. Prizadeval si je na vse mogoe naine, da bi ga snel, toda ni in ni lo, ker mu je bil zelo tesen; poleg tega pa so mu otekli prsti od ran. Prosil je rdeega komisarja, e ga lahko obdri, ker ga ne more sneti. Toda vrag v loveki podobi je zareal nad njim in mu dejal: Ako ga ne sname takoj, ti ga bom jaz s prstom vred. Reve se je trudil in stisnil prst tako, da je nazadnje odrgnil vso koo in v hudi boleini se mu je posreilo sneti prstan; poljubil ga je in krvavega izroil. Razgrnili so pred nae vrste deke, kamor smo metali e ostale spomine in drobnarije. Raznih prstanov, veriic in drugih lahtnih predmetov so nabrali poln vr. Oddati so morali celo lice in robce. Stali smo razbiani in popolnoma oropani vsega. Sonce je mono pritiskalo in suilo kri, ki je strjena lepila koo in lase. Bili smo prepriani, da nas peljejo v umee gozdove nad taborie, kjer se bo pesem strojnic spojila s umenjem gozdov v skupni spev alostink nad naimi grobovi. Ves polk so nato razdelili v skupine po 60 mo. Iz vsake skupine se je moral javiti po en vojak, ki je popisal svojo skupino, in sicer: ime, priimek ter bivalie. Ko je vse popisal, je oddal listek z imeni partizanom. Nato so nas pognali v barake, vse skupine v eno sobo, kjer smo posedli po tleh in akali nadaljnje usode. Gledal sem, da bi z bratom priel skupaj. Brat do sedaj niti vedel ni, da sem tudi jaz tukaj. Vstal sem in hotel iti po sobah, da bi ga nael, da bi bila skupaj
Zbornik 2
Stran 455
UZD-SD

v trpljenju in smrti. Ko sem odprl vrata sobe, je priel po hodniku rde komisar in me ovrknil z biem po glavi, da je cela baraka zaplesala okrog mene. Stisnil sem zobe in se naslonil na steno in nemo zaklical predse. Sedel sem nazaj v kot in se vdal v svojo usodo. Niti eden ni mogel verjeti, da je vse to, kar smo videli in obutili, res. Po sobi je nastala grobna tiina, katero je motilo hropenje suhih grl in teki, enakomerni korak straarjevih evljev po kamnitem hodniku. Iz trudnih misli nas je predramilo govorjenje in mile pronje, ki so prihajale z drugega dvoria. Bili so civilisti. Gnali so jih na sredo prostranega dvoria in jih tam uvrstili po dva in dva. Pripravili so jih za preiskavo. Poasi so se bliali kontrolnim rdeim organom, ki so jim pobrali vso prtljago. enskam so pustili po en kos perila. Vsakogar so dobro preiskali, e ni morda kdo skril kake dragocene stvari, npr. prstan, uro, veriico ali kaj podobnega. Ko so jih dodobrega osvobodili, so jih natrpali v barako po sobah nasproti nam. Mimo naega okna onstran mree se je poasi pomikala dolga vrsta mo, ena in otrok s porcijami v rokah. Stopil sem do okna, ga nalahno odprl in vpraal: Kdo ste in od kod? Iz Koevja, je bil odgovor. Bili so koevski Nemci, katere so izselili in tu zaprli. Po sobah je zopet nastala tiina, iz kota pa se je ulo vzdihovanje domobrancev, ki so polglasno prosili vode. Surovi glas partizana nas je sunkoma dvignil in pognal iz barake. Stopili smo v vrste v skupinah in obstali mirno. Napeto smo priakovali, kaj naj to pomeni. Prili so tirje viji z dvema tovariicama, katerim smo bili postavljeni na ogled. li so od vrste do vrste ter s kletvami in pljunki pozdravljali nae obraze... Iskali so poznanih rtev. Nekje v sredini se je ena izmed tovariic ustavila in spoznala mladega domobranca iz svoje vasi. Potegnila ga je iz vrste, dodelila mu je par krepkih udarcev s konjskim biem, ga opazovala in odvedla s seboj, kam, ne vem. Videli ga nismo ve. Predno smo odli, nas je eden od komunistov fotografiral. Bii in jermeni so nam dali znamenje, naj se zopet natrpamo v barake. Vsuli smo se vsi hkrati, zaradi esar je nastala gnea in nismo mogli naprej, oni pa so bili z vse vejim uitkom. Konno smo dosegli sobe in posedli po tleh, tesno drug poleg drugega. Vsak je v duhu gledal znano reko ali doma vodnjak ter si elel, da bi se zopet enkrat napil mrzle vode, kajti sonce je mono pripekalo na lesene barake in zrak v sobi je bil nevzdren, saj nas niso
Zbornik 2
Stran 456
UZD-SD

slika
Zbornik 2
Stran 457
UZD-SD

pustili niti na stranie. Hudobni straar pa se je drl, da moramo zapreti okna, ki smo jih prej odprli. eja je bila strana. Zrli smo nemo predse s steklenimi omi in akali nadaljnjih muenj, pripravljeni na vse. Od asa do asa je vstopil kak partizan. Hitro smo morali vsi vstati in z glasnim Zdravo pozdraviti obiskovalce. To se je ponavljalo do pozne noi. e sem malo zadremal, ko sem zaul divje rjovenje iz sosednje sobe. Vmes pa so se uli udarci. Prestraen odprem oi in e so se bliali divji trdi koraki proti nai sobi. Zdramili smo se. Mono je butnil spet eden izmed muiteljev v vrata, ki so se odprla na steaj. Auf, prasice izdajalske! je zareal in njegov bi je zopet odprl rane na krvaveih telesih. Kri nam je zavrela po ilah. e bi ne imel ta ivi vrag s seboj spremstva s pripravljenimi brzostrelkami, bi ga zdrobili v prah. To je slutil, zato se je zavaroval. Psoval nas je z najgrimi priimki, pljuval v nas, da je bil ves penast, in udarjal s sadistino strastjo po naih glavah. Stali smo kot okameneli in nihe ni izrazil boleine s pronjo ali stokom. Ko mu je zmanjkalo besed, se je navelial, mono zaloputnil vrata in obiskal e druge sobe. Globoko sem zajel sapo v izmuena pljua in sedel v kot. Mislil sem, kolikokrat v tej noi bomo e dobili podobne obiske. Z vroo eljo, da bi dobil kapljico vode, sem zaspal. Imel sem teke sanje o vsemogoih stvareh, poastih. Zbudil nas je menda e proti jutru glas deurnega, ki nas je preteval. To pot je lo brez udarcev. Kar verjeti nismo mogli in e samo to nam je dalo poguma za naslednji dan. Naslonili smo se zopet drug na drugega in premagal nas je spanec. Namesto zajtrka okoli este ure zjutraj nas je zopet tel neki partizan v spremstvu tovariice. Na misel nam je prila pobona elja, da nas najbr preteva zato, da bo vedel kuhar pripraviti kosilo, e ne morda e celo zajtrk. Oh, kako bridko smo se motili. Namesto zajtrka so nas postrojili na dvoriu, ker so prili zopet novi radovednei. Mono mi je bilo srce in kot skala teka skrb mi je leala na dui. Kaj, e je morda priel kdo od domaih komunistov, ki me pozna. Od prijatelja sem si sposodil oala. Morda bi me reila, ne vem. Oddahnil sem se, ko sem jih spoznal in tudi oni mene. To postrojevanje na dvoriu je imelo edino to dobro lastnost, da smo se vsaj enkrat spet nauili sveega zraka.
Zbornik 2
Stran 458
UZD-SD

Ko so nas gonili z biem zopet v barake, sem v grui zagledal brata, ki ga e ves as od prihoda nisem videl, on pa niti vedel ni, da sem jaz sploh tu. Rinil sem med gruo proti njemu, toda dosei ga nisem mogel. Val me je nesel ez stopnice na hodnik, kjer smo drveli vsak proti svoji sobi... Brat je tekel po hodniku pred menoj naravnost v zadnjo sobo. Premiljeval sem, ali smem tja; morda pride kateri od partizanov in nas preteje. Opazil bo, da je eden ve. Javiti se bom moral in spet bo pel opasa. Priel sem do sobe tevilka devet, kamor bi moral vstopiti. Ne, k bratu grem, etudi me pobijejo na tla, samo da bom pri njem. Grem naprej. Vstopim v sobo tevilka trinajst. Bila je velika, prostorna. Kakor da bi vedel, pogledam na desno. Tam pod oknom je sedel moj brat. Pogled je imel uprt v tla, roki pa prekriani ez koleno. rni lasje so mu razmreni viseli navzdol. el sem par korakov od vrat in tiho zaklical: France! Dvignil je glavo in prebledel. Izstopile so mu steklene oi iz upadlih votlin. Iztegnil je svoje suhe roke proti meni, kot da bi me hotel objeti: Podala sva si desnici. Krepko in dolgo me je dral. Teko hrope je dahnil: Ti, tukaj? Zakaj nisi uel? Nisem, sam ne vem, zakaj. Morda zaradi tebe in prijateljev. Usedel sem se poleg njega. Vzel je robec, ki ga je imel skritega za pasom ter mi brisal strjeno kri s ela. Ali ti je hudo?... Ali te boli? me je zaskrbljeno vpraal. Ah, saj ni ni. Samo majhna praska je, toda... Glas mi je zastal v grlu. Toda ejen si, je dokonal namesto mene. Ah ejen, tako zelo ejen sem! Potrpi, saj bo bolje. Saj bomo dobili vode, me je tolail, medtem ko je bil tudi sam potreben enake tolabe. Oba sva utihnila. Tiho sva zrla predse. ul sem utrip njegovega srca. Teko je dihal, kajti tolaila ga je le e skrb za mene. Pa si vedel, kam gremo? sem ga zdramil iz teke misli. Kako, saj niti sedaj ne morem verjeti, da je to res. Zdi se mi, da sanjam, mi je odgovoril. Da, vse to je podobno tekim sanjam, pa vendar je kruta resnica. V tistem trenutku so z divjim krikom prignali tretji polk domobrancev. Nagnali so jih na dvorie, in sicer med nao barako in civiliste. Postrojili so jih zopet po skupinah kot nas in zael se je isti krvavi postopek kot z nami. Bii in pukina kopita so zopet opravljali svoja krvava dela. Prili so partizani na konjih, se zagnali v vrsto in bili po glavah predanega polka.
Zbornik 2
Stran 459
UZD-SD

Videl sem rdeega komisarja, ki si je izbral svojo rtev iz vrste in zael pri njem svoje krvavo delo. Z roajem revolverja ga je udaril po obrazu in zobeh ter ga s pestjo suval pod brado. Vsega onemoglega in krvavega je zbil po tleh in ga brcal s teko okovanimi evlji. Reve se je zvijal kot rv, ki ga pohodi, toda glasu boleine ni bilo sliati iz njegovih ust. Ko se mu je zdelo dovolj, se je zadrl nad njim, da naj vstane. S teavo se je dvignil. Pogled na tega muenca je bil straen. Njegova glava je bila ena sama krvava rana. Ves obraz je bil oblit s krvjo. Usta je dral nesrenik iroko odprta, kajti ni jih mogel zapreti, ker mu je brat z rdeo zvezdo zbil eljusti in sklepe. Jecljal je nerazumljive besede. Levo roko je imel izpahnjeno v rami, z desno pa se je dral za spodnjo eljust, katere ni mogel spraviti nazaj. Komisar ga je udaril e enkrat z biem po glavi ter ukazal straarju, naj ga je odpeljal. Kakor pri nas, so tudi tu prile tovariice in pokazale junatvo. Pljuvale so v njihove izbiane obraze, jih udarjale z opasai ter zmerjale z najgrimi psovkami. Tudi tokrat so izvrile preiskavo oficirjev in podoficirjev. Izbrali so jih okoli tirideset. Ponovno so pretepali vsakega posebej, nakar so jih odgnali v klet k ostalim. Ostale iz vrste so odgnali na drugo, spodnje dvorie, ki je bilo ograjeno s tri metre visoko inato mreo. Okoli njih so bile strae s pripravljenimi brzostrelkami. Posedli so po razbeljenem pesku ter vsi raztepeni, krvavi in ejni akali nadaljnje usode. Bilo je drugi dan nae jee na Teharjah, lo je menda proti poldnevu, vsaj sonce je kazalo tako, dobili pa nismo niti kapljice vode. Zrak v baraki je bil nevzdren. Ker nas niso pustili niti na stranie, smo morali vse potrebe opraviti v sobah, pri emer nismo smeli niti oken odpreti. Fantje so leali drug ez drugega, bledi, izsuenih obrazov in s suhimi hropeimi grli lovili smrdljivi zrak. Zauli smo hripave glasove straarjev, ki so vpili: Zbor! Drli smo iz barak kot narasla reka na prostrano dvorie. Zajemali smo svei zrak z odprtimi usti kot riba, e jo vre na suho... Drali smo se drug drugega, kajti od grozne eje, izrpanosti in slabega zraka se je vsakemu stemnilo pred omi, ko je vstal. Postrojili smo se v dolge tiri stope. Priel je deurni, odbral prvih osem iz vrste. Zaudeno smo se spogledali, kam jih pelje, in napeto akali, kdaj bomo zauli smrtno pesem strojnic. Toda zaenkrat smo se zmotili. Gnal jih je k baraki poleg kuhinje, katera je sluila za pisarno. Vsak je dobil svojega zaslievalca. Spraevali so samo, kako se pie, kdaj je bil rojen, kje, koliko asa se je boril proti njim, e je bil odlikovan in koliko ima bratov pri NOV. Pri tem
Zbornik 2
Stran 460
UZD-SD

zaslievanju so nas razvrstili v tri oziroma tiri skupine: A, B in C ter v civiliste. A so bili mladoletni, to je pod 18 let; B so bili vsi tisti, ki so stopili v domobranstvo po 15. januarju 1945. leta; C pa so bili ostali, ki so bili pri domobrancih e dalj asa ali od zaetka. Med civiliste so dali one, ki so imeli sreo in priliko, da so se npr. e v vlaku preoblekli v civilne obleke in ni nihe spoznal, da so bili vojaki. Teh je bilo malo. To zaslievanje je trajalo pozno v no. Zaslievalo je osem komunistov in pri vsakem je bila tovariica, ki je zapisovala na pisalni stroj. Vsak je po konanem zaslievanju zvedel, kateri skupini pripada. Ta dan nisem priel na vrsto. Ves as smo morali stati na dvoriu na vroem soncu, ne da bi dobili kapljico vode. Ko jih je nekaj sedlo na tla - bili so oslabljeni do smrti -je pridrvel straar, jih suval s kopitom ter divje rjovel nad njimi. Po konanem zaslievanju so nas zopet zapodili v barako. Posedli smo se po tleh ter naslonjeni drug na drugega z vroo eljo po kapljici vode izmueni zaspali. No je bila mirna. Ni bilo deurnega, da bi nas preteval kot prej. Zato smo lahko mirno leali in ni bilo nepotrebnega vstajanja. Nono tiino je motilo hropenje izsuenih grl, vmes pa se je ul kak glasen vzdih, ki je izraal grozo in neprestano trpljenje. Divji glasovi rdeih straarjev so nas budili v novi dan, ki nam je prinesel nove grozote. Krvava zarja je vstajala na vzhodu in rdeila pohorske vrhove, tla sobe pa je moila e topla kri obupanega vojaka domobranca, ki si je v noi konal mlado ivljenje. Leal je v mlaki krvi s prerezanimi ilami v zapestju. Gledal je s krvavimi, mono odprtimi omi, ki so izraale prestano grozo in smrtni boj. Prsti so bili mono okrvavljeni kot pri mrliu, e mu razveejo sklenjene roke. Celo telo pa je kazalo sledove smrtnih krev. Njegov prijatelj, ki je spal poleg njega, ga je slial, da je ponoi dolgo prosil vode. Vekrat je, kot se je zdelo, e na pol v blaznosti zavpil na pomo, proti jutru pa je utihnil - takrat je bil e mrtev. ilo si je prerezal s kokom stekla, ki je leal poleg njega. Vsi smo strmeli zaudeno v tega mrlia in udna groza nas je obdajala. Vstopil je rdei komisar, ga sunil z nogo in brezbrino odel. Kmalu so prili tirje partizani z brzostrelkami in strojnicami. Ukazali so, da ga dva neseta ven. Prijela sta ga njegova prijatelja ter ga nesla pod strao do protitankovskega jarka, kjer sta ga zasula.
Zbornik 2
Stran 461
UZD-SD

Podoben primer se je dogodil tudi v etrti sobi; tudi tam je eden izmed vojakov naredil samomor, tako da si je pod kolenom prerezal ilo in je ravno tako do jutra izkrvavel. Zopet so nas nagnali ven iz barak, da bi zaeli ponovno zaslievanje. Bili pa smo e tako izmueni in oslabljeni, da smo se morali drati drug drugega in se vlei kot ivi mrlii. Mirno smo morali stati na dvoriu, dokler nismo bili vsi zasliani. Bil sem v dvomih, ali naj povem pravo ime ali ne. e je prila vrsta na nas in straar je odgnal prvih osem, med temi sem bil tudi jaz. Prili smo do kasarne. Vsak je el k svojemu zaslievalcu do okna pred barako. Znotraj je na mizi sedel partizan. Poleg njega je na stolu sedela rdea pisarka, ki je s strojem zapisovala celotno zaslievanje. iroko je odprl oi, me ivo pogledal, morda zato, da bi me preplail, ter hitro dejal: Ime? - Kova Ivan. Dal sem mu izmiljene podatke, da sem bil ele par mesecev pri domobrancih. Tipkarica je zapisala tudi to. e je morda hotel rei B, vsaj usta je naredil za rko B, toda rekel je C. Jasno mi je bilo, kam sem potrjen. akal sem e ostale in straar nas je skupaj odvedel nazaj. Vseh osem, tudi brat, nas je pripadalo skupini C, s to razliko, da sta brat in neki prijatelj naredila napako, ker sta rekla, da sta stopila med domobrance e decembra 1943. leta, kar jima je e isti veer povzroilo preglavice. e istega veera je namre prijatelja doletela smrt. Kdor je bil zaslian, je moral v barako. Usedel sem se na umazana tla v sobi, ki je bila bolj podobna hlevu kot prostoru, kjer prebivajo ljudje, kar je seveda isto razumljivo. Ker nas niso imeli za ljudi, nas tudi na stranie niso puali. Bili pa smo e slabi od ivali, saj nam niti vode niso privoili, eprav je bil to e tretji dan teharske muilnice. Skozi okno sobe se je videlo na zgornje dvorie, ki je bilo med kuhinjo in skladiem. Nudil se nam je alosten prizor. Pripeljali so tja pod strao nae astnike in podastnike. Bilo jih je priblino 80. Na hrbtu so imeli zvezane roke, njihove glave pa so bile ena sama krvava rana. Njihovi obrazi so bili zmalieni od bianja, da jih skoraj nismo mogli prepoznati. Lica so jim otekla, tako da je bilo videti namesto oi samo krvave rte. eljusti so imeli prebite od revolverskih drajev, iz razbitih zob je tekla kri. Stali so pred krvolonimi partizani, pripravljeni na smrt, kot je stal Kristus razbian pred judovsko mnoico, predno je nastopil pot na Golgoto.
Zbornik 2
Stran 462
UZD-SD

Kmalu je prikorakal vod 40 partizanov, oboroenih s strojnicami in brzostrelkami. Obstopili so astnike, pred katere je stopil rdei komisar in zavpil rezko povelje: Na levo! Naprej! In stebri slovenske domobranske vojske so z visoko zravnanimi glavami nastopili pot v smrt, ki jih je akala v protitankovskih jarkih. Teka je bila ta pot v prezgodnji grob, saj je imel vsak izmed njih svoje drage, na katere je ta trenutek ivo mislil in zaradi katerih je bilo tako teko, tako grozno teko lei v hladni grob, kjer se ne bo mogla razjokati draga ena, nedolen otrok ali ljubljena mati. Njihove glave so bile obrnjene na desno, kot v pozdrav svojim vojakom, njihova usta pa so ostala nema. Ni bilo sliati glasu boleine ali alosti; li so brez strahu, kajti grob je bil za njih in za nas edina reitev. Niso nam govorili, toda razumeli smo jih, kaj bi nam radi povedali. Vztrajajte, dragi fantje, ostanite zvesti Bogu in domovini, za kar odhajamo mi v smrt. e pa Bog dopusti, da bi kdo od vas doakal prostost, povejte domaim, da radi umremo, da bodo morda oni kdaj laje iveli: Povejte vsemu svetu, da zavedni Slovenci raje damo ivljenje za vero in svoj narod, kot da bi postali komunisti! To je bila njihova oporoka. Zadnja vrsta junakov je izginila za barako. Grobna tiina je nastala v sobi. Nihe ni spregovoril besede, le akali smo, kdaj bomo zauli teko pesem strojnic, ki bodo reetale junaka prsa slovenskih astnikov. Zapeli so rafali strojnic svojo grozno pesem in kosili mlada ivljenja, vmes pa so pokale bombe ter odmevale dale tja ez teharske hribe, preko tajerskih gozdov tja do zelene Dolenjske, kjer so morda v strahu akali nebogljeni otroii, da se povrne njihov dragi oe. Mati je akala, da se povrne njen ljubljeni sin, ki ga je ravno zdaj pahnila jeklena krogla v neznani grob in mu je bomba razmesarila bledi obraz, da ga niti ona ne bi spoznala. Bili smo prepriani, da bomo sedaj prili na vrsto tisti, ki pripadamo skupini C, e posebno, ker so zopet pridrveli med nas partizani ter nas brez vsakega povoda zaeli biti z opasai, bii, jermeni in divje vpiti nad nami. Zakaj je bilo to dobro, ne vem. Pozneje smo presodili, da je morda uel kak oficir ali pa da so s svojim vpitjem hoteli preglasiti glas strojnic, saj so se morda bali upora, ki bi ga pri nas povzroilo streljanje. ez dobro uro smo videli koevske Nemce z lopatami in krampi, ki so pod strao rdeih zasuli 80 neustranih borcev, slovenskih astnikov.
Zbornik 2
Stran 463
UZD-SD

Zopet se je zaul surovi glas komisarja, ki je skliceval zbor. V glavi se mi je zavrtelo, ko sem vstal. e me ne bi prijel brat, bi omahnil v steno. Opirajo se drug na drugega sva z bratom la. Na dvorie so prinesli mizo in seznam skupine C. Zaeli so klicati imena vseh tistih, ki so na zaslianju povedali, da so stopili k domobrancem e leta 1942 in 1943. ele zdaj je brat spoznal, kakno napako je naredil. In e me poklie, ali naj se oglasim? me je zaskrbljeno vpraal. Kar moli, sem mu dejal. Saj te ne bo nael, ker nima pravega imena. Postrojevali so jih po 50 skupaj. Pod klancem smo zauli ropot avtomobilskih motorjev in kmalu se je izza ovinka prikazala kolona desetih tovornih avtomobilov. Ustavili so se na zunanji strani druge ice. Rdei komisar je klical, klical... Avto za avtom se je polnil s pionirji slovenske domobranske vojske. Veliko znancev in prijateljev je bilo e med njimi. Mislil sem e, da brata ne bo oklical, toda zmotil sem se. Rdei komisar je zarjul njegovo ime. Stresel se je. Moli, sem mu dejal. Ni se oglasil. Ponovno je komisar zatulil. Odzval sem se in zaklical: Je odel! Kdo je to! je divje zarjul. Mislil sem, da je po meni. Za roko sem potegnil brata iz vrste nazaj in pretekla sva hitro na drugi konec, kar je bilo isto lahko, kajti bil je e mrak. Stali smo v tirikrat po tirih vrstah. Kje je N. N.? je ponovno zarjul rdekar. Tukaj, se je nenadoma oglasil brat, e danes mi ni znano, zakaj. Izstopil je iz vrste. Zakaj se ne oglasi? je zareal nad njim. Nisem slial, se je opravieval. Nezavesten je leal na tleh, sem zatulil, kolikor mi je dalo suho grlo. Na, da se bo zavedel, ga je oplazil z biem po glavi. Opotekel se je reve proti vrsti ostalih, ki so akali, da jih natlaijo na avtomobile. Hotel sem skoiti za njim, da bi la skupaj v smrt. Bil sem zelo preseneen, niti v roke si nisva segla. alosten sem se opotekel k ostalim znancem. Fantje, bratje e el. In vsi so me vpraujoe pogledali.
Zbornik 2
Stran 464
UZD-SD

Prvi trije avtomobili so pognali. Glas motorjev se je polagoma zgubljal v gluho no. Nenadoma, kot duh, pa se je pojavil med nami moj brat. Ko so jih gnali do avtomobilov, se je nekoliko zadral. Ker na desni strani ni bilo straa.rja, je neopaeno stopil za barako in se po senci barake priplazil do vrste. Sklenila sva, da se odslej sploh ne bova oglasila. Dokler ne bo la zadnja kolona, toliko asa ne greva nikamor. Odla sva v barako. Ker so bili skoraj vsi zunaj, je bilo dovolj prostora, da sva lahko legla v kot sobe ter se za kratek as potopila v teke sanje. Zunaj pa je rdei komisar e dolgo klical in avto za avtom je odhajal z rtvami v no... 3. junij 1945, etrti dan teharske muilnice. Bil je krasen poletni dan. Jutranja zarja je zlatila pohorske vrhove in naznanjala prihod sonca, ki bo zopet ves dan neizprosno galo v lesene barake in suilo naa hropea grla. Zopet so bili trije smrtni sluaji, sicer ne v nai sobi, pa pa je bil eden v nai baraki, dva pa v sosednji. Ponovno so se vrstili prizori prejnjih dni. Postrojevanje na dvoriu na Ljubo partizanskih astnikov in partizank, psovke, bianja, zasmehovanja, muenja, vmes pa pritajene vzdihe je bilo uti zdaj s te, zdaj z druge strani sobe. S strahom smo gledali novi dan.
IV. MORIA OKOLI CELJA

Veina domobrancev, ki so bili dodeljeni v skupino C, je bila poslana v barako. Ostali so na dvoriu na ostrem kamenju no in dan. Skoro vsako no so jih od 100 do 200 naloili na avtomobile in jih odpeljali neznano kam. Zadnja skupina s Teharij je odla priblino mesec dni po prihodu. Fant, ki se je reil zaradi mladoletnosti, pripoveduje o tem takole: Ves ta as so bili fantje na kamenju pod milim nebom brez odej in brez vsega. Po njih je padal de, galo je sonce, v mrzlih noeh pa so prezebali. Ti fantje so prestali strane muke. Dvakrat na dan so jim delili suho hrano, in sicer zelje. Kruha niso dobili nobenega.
Zbornik 2
Stran 465
UZD-SD

Zgodilo pa se je, da je iz te skupine ulo kakih deset domobrancev. Partizani so za to izvedli eksemplarino kazen. Nekoga med njimi so oznaili za pod narednika in ga takole kaznovali: fantom iz njegove skupine, torej domobrancem, so dali v roke kole in jim ukazali, da morajo s temi koli pretepati druge. Partizani sami pa so jih obstopili z revolverji in jim grozili z usmrtitvijo, e ne bodo bili po njih. Ko je padlo nekaj strelov, so se fantje zbali in zaeli rtve obdelovati s koli. Ko je kdo padel, so partizani prinesli debelo desko in jo poloili na omedlelega domobranca. Nato so morali njegovi tovarii skakati po deski in mekati rtev. Po daljem muenju so ga pobrali s tal partizani sami in ga odnesli iz taboria v bive nemke strelske jarke, kjer so ga ustrelili in zakopali. Le malo jih je, ki so se v zadnjem trenutku reili pred smrtjo. Eden izmed njih pripoveduje: Nekega veera je bilo izklicano tudi moje ime. Dodeljen sem bil skupini onih, ki naj bi svoje ivljenje v taboriu ta veer zakljuili in li po negotovi poti nasproti alostni usodi. Proti prvemu mraku so nas v skupinah po 40 spuali drugega za drugim iz taboria. Tamkaj so nam s telefonsko ico zvezali na hrbtu prekriane roke trdno, kolikor je bilo mogoe, da nam je zastajala kri v ilah. Zraven so privezali e drugega, prav tako znanega tovaria, in tako povezali po dva in dva skupaj. Deset avtomobilov je akalo pred taboriem in vsak je naloil po 30 do 40 zvezanih ljudi. Ko je pripeljal na cilj, so se s praznimi avtomobili spet vrnili nazaj in naloili drugo skupino. Tako se je ponavljalo, dokler ni bila vsak veer prepeljana celotna izbrana skupina. Naloili so nas na avtomobile kot drva. Vse kriem so nas nametali, nekateri smo padli, drugi so hodili po nas, nekaterim je la kri izza nohtov, drugim so se lomile kosti, v stranih mukah in neznosnem trpljenju so vpili, jeali in prosili: Tovari, prosim, ubij me, da se ne bom ve muil! Ustreli me! Najveje usmiljenje, ki ga je kdo s to pronjo dosegel, je bil udarec s pukinim kopitom po glavi ali brca z okovanim evljem v obraz. Odpeljali so nas. Vsak avtomobil je spremljala straa tirih ali petih partizanov. Ker je bil e mrak, so imeli vsi karbidke in elektrine lui ter so skrbno svetili, da ne bi mogel kdo uiti. Med potjo so se avtomobili vekrat ustavili in vsepovsod so tako civilisti kakor tudi partizani navalili na nas. Po kakih dveh urah vonje od Celja mimo Rimskih Toplic v smeri proti Trbovljam zadnji del vonje je bil v precej visok hrib nad smrekovim gozdom - smo prili na cilj. Sama ob cesti je stala manja hia, vsa razsvetljena
Zbornik 2
Stran 466
UZD-SD

zunaj in znotraj. V njej so bili oividno partizani, morebiti kaka partizanska komanda ali straa, sicer pa ni bilo nikjer v bliini nobene hie. To sem videl ele drugi dan, ko se je svetloba razlila ez ta alostni kraj. Pred hio so nas raztovorili, nas postavili v tri vrste in mono zastraili ter vse naokrog razsvetlili s svojimi lumi. Tu smo morali nekaj asa stati. Zapovedali so popolno tiino in nismo se smeli prav ni premikati, kajti bali so se, da bi se kateremu posreilo razvezati si roke. Imel sem toliko sree; da sem si roke razvezal e na avtomobilu, kar je ob izstopu iz avtomobila takoj opazil partizan in mi roke med zmerjanjem in tepeem ponovno trdno zavezal. Drugi se mi je posreilo razvezati roke, ko sem sedel v vrsti pred hio ob cesti. Od desetih avtomobilov, ki so nas vozili, so menda trije ali tirje avtomobili z naimi, ljudmi e od taboria vozili naprej ter so prispeli na cilj precej asa pred nami... V noni tiini smo pred hio sliali z desne in leve streljanje s hriba. Bili so to revolverski streli, poili so tudi trije hkrati. Ni pa se slialo ne vpitja ne kaknega drugega hrupa. Med tem asom so nas pred hio vse, ki smo imeli na nogah e evlje, etudi raztrgane, sezuli. Kmalu nato so nas v sprevodu po dva in dva vodili po stranski gozdni stezi, ki se pred tisto hio prav tako odcepi od glavne steze. Vodili so nas po gozdu navzgor, od koder je bilo sliati streljanje. im blie smo prihajali, tem bolj razlono je bilo sliati streljanje in opazili smo krog in krog moria elektrino razsvetljavo. Verjetno so bile tamkaj strae, ki so pazile, da ne bi kdo pobegnil. Vsak par domobrancev sta straila po dva partizana z brzostrelkami, pitolami in bombami. Eden je el nekoliko ob strani, drugi zadaj, oba pa s svetilkami. Nenadoma smo prili do neke njive, porasle s penico. Tedaj sem zautil v sebi neko neznano silo in mo, eprav sem bil oslabljen in izmuen. Napel sem miice in prsti so se krili, tako da sem raztegnil vezi na rokah in sprostil najprej eno roko, potem pa e drugo. Br sta to opazila spremljajoa partizana, me pograbila vsak z eno roko in e sem mislil, da je ves moj trud zaman. Vedel sem, da me aka le e nekaj kratkih minut ivljenja. Ta misel mi je podvojila moi in kakor v sanjah sem zamahnil v eno in kot blisk v drugo stran ter hkrati zakotalil oba partizana po tleh. Preden sta se sploh zavedla in se mogla pobrati, sem e skoil s cestnega roba med penico ter se po njej epe splazil pro, da me ne bi dohitela krogla kakih estih brzostrelk, ki so vigale za menoj. Pri tem je nastajal grozen krik in vik. Sliale so se grobe kletve, ki so se meale med sikanjem krogel. Jaz pa sem lezel naprej, da sem se prebil im dlje iz obroa lui, ki sem ga videl okrog sebe. Po mukah in
Zbornik 2
Stran 467
UZD-SD

teavah se mi je posreilo skriti se za grmovje in od tamkaj beati naprej. Lazil sem po globokih jarkih in po dolgem iz grape v grapo, ne da bi tono vedel za smer, kam naj se v rni noi med gostim drevjem obrnem. Samo da bi bil im dlje od mesta streljanja, to je bil moj cilj. Streljanje pa sem slial e zjutraj ob prvem svitu, ki me je zalotil nekje v bliini nad Trbovljami. O pokolu 1.500 naih fantov v Hrastniku poroa oividec, ki je z zvezanimi rokami in prestreljenim vratom sam uel iz jame. Vsak domobranec je imel roke zvezane na hrbtu ter bil k tovariu nad laktom privezan z ico. Preden so nas pometali v jamo, so nekatere strano muili. Na povelje so se morali vlei na tla in takoj zopet vstati. Ena sama taka vaja je bila huja od smrti. ica se je vsem fantom zarezovala do kosti. Nekatere so v Hrastniku pred smrtjo pretepali s koli, na katerih so bili nasajeni dolgi noi. Vsi so bili razmesarjeni, celo glave so padale pro. Fantje so bili na smrt dobro pripravljeni. Drug drugega so vzpodbujali. Streljali so nas v tilnik, a lahko reem, da je bil le malo kateri smrtno zadet. Veinoma smo ivi popadali v globoko jamo. Tako je tudi mene reil Bog, da nisem bil smrtno zadet. Bil sem v jami polnih pet ur med mrlii in umirajoimi. Na lastne oi sem jih videl, kako so se zvijali in umirali muenike smrti. Druga pria pripoveduje sledee: Nekega veera so poklicali k odhodu tudi mene. Bilo nas je par sto. Zvezali so nas po dva in dva s telefonsko ico in nas zaeli nalagati na tovorne avtomobile. Zame in za mojega sotrpina ni bilo ve prostora na tovornih avtomobilih. Pripeljali so avto nemkega Rdeega kria in naloili e naju. Z nama se je peljal en straar. Kolikor sem mogel ugotoviti, smo se peljali kakih 20 kilometrov juno od Celja. Ko smo se ustavili, je straar izstopil in zaprl za seboj vrata. V temi sva si s tovariem odvezala roke in akala pripravnega trenutka, da bi skupaj skuala zbeati. Naenkrat sva nedale od naju zasliala grozno stokanje in jeanje. Imel sem vtis, da so nae fante klali z noi, kajti sliati ni bilo nobenega strela. To naju je tako pretreslo, da sva sunkoma butnila v vrata in skoila iz avta. Straar, ki je slonel na vratih, je bil v prvem trenutku ves zmeden, da naju ni mogel niti takoj zasledovati. Pognala sva se v no, e po nekaj desetih metrih pa sva spoznala, da je jasa, na kateri smo bili, obdana z inimi ovirami. Straar ni streljal, ker se je verjetno bal, da se bo s tem izdal, da sva mu ula. Sreno sva preplezala ine ovire in nato sem sam do jutra taval po
Zbornik 2
Stran 468
UZD-SD

gozdu. Tovaria nisem ve videl. Proti jutru sem pri Litiji preplaval Savo in nato po ovinkih priel domov, kjer sem se nekaj asa skrival. Pozneje sem slial od ljudi, da so nae fante nekje pri Hrastniku poklali in jih nato v nekem kamnolomu ali rudniku z eksplozijo zasuli. Partizan, doma iz Hrastnika, ki se je navelial sluiti Titu, je pribeal v Avstrijo in kot oividec potrdil umore domobrancev. Domobrance, ki so jih Anglei vrnili v Jugoslavijo, so partizani skoraj vse postrelili. Streljali so jih na Dolah pri Hrastniku in v Hudi jami pri Lakem. Slial sem, da tudi nekje v bliini Breic. Ko sem bil v zaetku julija na dopustu v Hrastniku, sem videl, kako so jih zveer vozili v gozd. Z njimi so vozili tudi civiliste, ki so jih partizani aretirali po mestih - zlasti po Celju - in vaseh. Vozili so jih celo no. Vozili so jih Slovenci, in sicer pripadniki 3. bataljona narodne obrambe. To je bila prva brigada. Videl sem, kako so vozili starke in starce. Streljali so pa tudi cele druine z odraslimi otroki. Skupini A in B sta v teharskem taboriu. Skupina A - to so bili stari pod 16 let-je ostala v celoti iva. Iz skupine B pa je marsikateri el i.sto pot kot ostali. ez dva meseca - v zaetku avgusta - so jih na podlagi amnestije zaeli odpuati iz taboria. Objavljamo verodostojno poroilo gorenjskega fanta, ki se je z Bojo pomojo reil gotove smrti. 28. maja dopoldne smo se z anglekimi kamioni odpeljali iz taboria, veinoma sami Gorenjci. Z nami je lo e nekaj civilistov, najojih sorodnikov nekaterih domobrancev. Odpotovali smo e kar radi, ker smo mislili, da bomo prili v dobro urejena taboria, pa se je stvar grozovito zasukala. Vrsta avtomobilov se je ustavila pred Podroico. Tu so nas Anglei izloili in prvi, odkar smo bili v njihovih rokah, preiskali. Nato je pripeljal na postajo precej dolg vlak s tovornimi vagoni. V vsak vagon so nas naloili po 60. V Podroici so vlak takoj obkolili partizani, oboroeni z ruskim in anglekim avtomatinim orojem. Debelo smo gledali, kaj naj to pomeni. Razburjali pa se nismo prav ni, nasprotno, e nekaj domobranskih pesmi smo zapeli. Kmalu pa smo spoznali, da nekaj ni v redu, kajti Anglei so izstopili in namesto njih so v vagone vstopili partizanski straarji, Srbi. e bolj pa smo se zaudili, ko smo videli, da se peljemo proti tunelu in ne v Beljak, kot so nam govorili. Pa smo se e vedno tolaili, da nas bodo mogoe peljali ez Bohinj ali skozi Ratee Planico v Italijo. Kruto smo se varali.
Zbornik 2
Stran 469
UZD-SD

Takoj onstran tunela se je vlak ustavil in priele so se preiskave, bolje reeno ropanja. Srbi so nam pobrali vse otorke, dobre evlje itd. Povpraevali so po oficirjih. Nismo jim odgovarjali, kajti e si z njimi govoril, si bil e na slabem. Grozili so, da bodo postrelili vse v vagonu, samo e dobijo pri kom e kako uro ali e prej navedene predmete. Molali smo. Pobrali so vse oficirje, podoficirje in poveljnike postojank, ki so jih spoznali po jugoslovanski oficirski komandi, ki so jo nosili na kapah. Ti oficirji so bili baje prvi odpeljani v Koevje, tako smo pozneje sliali. Dokler so nas imeli v rokah Srbi, je e lo. Ko pa so nas v kofji Loki zagledali slovenski partizani, so na nas zaeli hruliti in nas obkladati z belimi svinjami, izdajalci itd. ter nam krasti, kar nam ni bilo e prej pokradeno. Celo nad bolje hlae so se spravili in dotedanji lastnikje ostal le v spodnjih. V kofji Loki je nenadoma prilo povelje: Sprema za pokret! Zaeli smo skakati iz vagonov, nato pa smo morali v esterostopu tei pred kolodvorom. Od vlaka pa do konca vrste so stali partizani. Ti so te obdelovali s kopiti, e nisi dovolj naglo drvel v vrsto. e je imel kdo kako aktovko ali kovek, ga je moral pustiti e na kolodvoru. Nahrbtnike so nam zaenkrat e pustili. V vrsti na cesti pred kolodvorom smo morali stati mirno. Ako nisi imel rok stegnjenih in prilepljenih k hlanim ivom, te je vodnik, ki nas je nadzoroval, opazil, skoil iz vrste in te zael obkladati: Jebem ti Boga, stoj mirno! Ali te je Rupnik tako uil? Ali si tako pred njim stal? Preklete svinje izdajalske! Marsikdo je bil e na cesti krvav. Ljudje so stali na cesti in mole vse to opazovali. Mimo se je na motorju pripeljal viji partizanski oficir. Ko je zvedel, kdo smo in od kod smo prili, je vzkliknil: Kdo za Boga je to storil! Zlato kolajno si je zasluil! V moganih se je porodila misel: Pa nas menda ja niso Anglei prodali! Nato je kolona krenila naprej. Tei smo morali 50 metrov naprej, nato 20 nazaj, pa zopet naprej, samo da so nas bolj muili. Od kolodvora do Lokega gradu smo hodili ve kot dve uri. Lahko si predstavljate, kako smo drveli naprej, potem pa zopet nazaj. Prili smo do grajskih vrat, kjer je stalo est partizanov, ki so vsakega od nas premlatili s pukinimi kopiti. Za mano je bilo neko dekle. Od kod si, kurba? jo je vpraal partizan. Z Jesenic, se je glasil odgovor. Nato so se trije spravili nad njo, jo bili kakor ival, vmes pa jo je eden drezal s evlji pod rebra. Nekaj asa je vpila, nato pa samo e jeala. Beal sem dalje,
Zbornik 2
Stran 470
UZD-SD

dekleta nisem videl nikjer ve. Gnali so nas po stopnicah navzgor. Prili smo do grue partizanov in partizank. Kje ima komandanta? me je vpraal eden izmed njih. Ne vem, sem mu odgovoril. Za plailo sem ujel eno krepko ez obraz, tako da sem imel polna usta krvi. e na dveh mestih so nas pretepli. Na nekem hodniku smo morali vse odvrei. Nato so zbasali 169 drugih in e mene povrhu v okroglo sobo v stolpu. Bili smo tako na tesnem, da smo nekaj asa stali, nekaj asa pa sedeli. Tako smo prebili no. Zjutraj ob sedmi uri so partizani prieli s svojimi obiski. Nekateri so se nanje pripravili z bikovkami. Sledilo je pretepanje. Nihe ni gledal, kam udari, samo da je krepko udaril. Spominjam se nekega partizanskega majorja, ki nas je najprej krepko pretepel s pasjim biem, nato pa se je zael norevati: Ha-ha, dobro so vas potegnili ti prekleti Anglei, saj so sami ravno take barabe. To je sploh narod barab in reakcionarjev, s katerimi bomo s pomojo bratske Rusije e mi obraunali. Le zapomnite si, tudi na Koroko se bomo e vrnili; e s politiko ne bo lo, bo lo pa s silo. Rusija nam bo e pomagala. Ko je odel, so se zaele tihe debate. Zakaj so nas Anglei izroili v roke tistih, ki jih najbolj sovraimo. Kako veliko krivico so nam storili partizani, ki so iskali pri Angleih samo koristi, drugae pa so jih sovraili. Nam pa, ki smo jih akali kot reilne angele, jim pomagali reevati padalce, da jih niso dobili v roke Nemci, so oitali izdajalstvo. Ve kot 14 dni sem se moral skrivati pred gestapovci, ki so me iskali, e da sem anglofil. Ve kot polovica domobrancev je bila nemkih dezerterjev z ruske ali nemke fronte. Anglei pa so nas kot germanofile poslali nazaj v partizanske roke, da nas sodijo kot zloince. Tisti dan smo dobili za zajtrk bunke, za kosilo ni, za veerjo pa so nas spet temeljito pretepli. Zunaj za grikom smo uli rafale, kar je strano vplivalo na e itak razburjene ivce, kajti domnevali smo, da pobijajo tiste, ki so jih prej odbrali. Vsak partizan si je namre lahko odbral iz sobe, kogar je poznal. Hrana je bila slaba. Prvi dan nismo dobili niesar, naslednji dan pa ele popoldne ob tirih vsak po etrt litra same vode. In tako pet dni. ele po petih dneh, ko jih je veliko oslabelo, da niti stati niso mogli, smo dobili v juhi zakuhanega nekaj jeprenja in malo anglekega prepeenca, ki smo ga prinesli s seboj, partizani pa so nam ga odvzeli. Vasih so nam zakuhali malo drobnega krompirja, ki pa je bil navadno e nekoliko surov, ko smo ga dobili. Posledica je bila driska, pri kateri si nisi mogel pomagati,
Zbornik 2
Stran 471
UZD-SD

ker nisi dobil niti zdravil niti za to primerne hrane. Partizani pa so se nam smejali. e si prosil, da bi el na stranie, si moral akati tako dolgo, kakor trava raste. Fantje so obupavali in dogodilo se je, da je kdo pri skupni veerni molitvi pristavil e oena s pronjo, da bi nam Bog prikrajal nadaljnje trpljenje. Po glavi nam je bualo, tako da sem samega sebe komaj razumel, kadar sem govoril. Imel sem obutek, da mi sapa uhaja skozi nos in uesa. Leali smo na golih tleh. Ker so nas mladoletne spravili skupaj, je bilo tu ve prostora. Takoj drugo no sem se spravil za omaro, kjer sem e kolikor toliko udobno leal. Kadar sem se dvignil, sem se moral takoj nasloniti na zid, kajti v glavi mi je zabualo, pred omi se mi je naredila tema, noge so popustile in kar zgrudil sem se na tla. Tako se je zgodilo vsakomur, ki se ni e vnaprej pripravil in se ni esa oprijel oziroma mu niso drugi pomagali. Dan za dnem pa so nas hodili e pretepat. Eden izmed pobeglih domobrancev pripoveduje, kako so tudi civilni ljudje sodelovali pri muenju. V tem asu so nas prestrano zaslievali. K nam so hodili terenci in pretepali znane domobrance, zanimali so se za posamezne postojanke in poveljnike. Nato so npr. prili domaini iz Kovorja in pripeljali celotno kovorsko postojanko s seboj v drugo sobo, od koder smo kmalu nato sliali grozno pretepanje, domobrancev pa nismo ve videli. Poveljnika postojanke Brezje Vidmarja in enajst drugih astnikov so ustrelili takoj drugi dan, ostali oficirji so bili zaprti posebej, zvezani v bunkerju. Morala med naimi fanti je bila ves as na viku. Spraevali so nas za posamezne astnike, celo desetar je, vendar ni nihe nikogar izdal. Ko so nas pretepali, so zahtevali, da glasno vpijemo: Rupnik, usmili se nas, Rupnik, rei nas! Veliko domobrancev so v kofji Loki pobili brez zaslianja, saj pretepanja, ki so ga bili deleni dan za dnem, gotovo nihe ne more imenovati zaslianje. Med njimi so bili tudi taki, ki so beali iz nemke vojske, pa so z njimi ravno tako ravnali. Sobe so z nami napolnili kakor katle s sardinami. Takoj nato so nas zaeli po vrsti in brez vsakega zaslianja pretepati z rokami, pukami, ilavkami in drugimi topimi predmeti. e istega veera sem bil ob pol desetih zveer tako pretepen, da sem omedlel. Ko sem se zavedel, so me ponoi odpeljali v neko drugo, okroglo sobo, kjer nas je bilo 147 in kjer smo leali kar drug za drugim. Do jutra sem bil e dvakrat tepen in po obrazu ves modrikast. Polomili so mi tudi nekaj zob. Naslednji dan sem bil vsako uro tepen z raznimi predmeti in opljuvan. Vedel sem sicer,
Zbornik 2
Stran 472
UZD-SD

kaj je komunizem, in sem zato prijel za oroje, ker Nemci kot okupatorji niso hoteli vzdrevati reda. Vendar si nisem mogel zamisliti komunizma v tako grozni obliki. Naj ob tej priliki omenim, da sem bil prisilno mobiliziran v nemko vojsko, od koder pa sem trikrat uel. Dvakrat so me Nemci ujeli, tretji pa sem jo sreno zvozil in se pozneje uvrstil v slovenske proti komunistine vrste. Jaz in moji tovarii se kot Slovenci nismo borili proti zaveznikom, pa pa samo proti domaim zloincem in muiteljem. Vsi do zadnjega smo bili na dano znamenje pripravljeni svoje oroje obrniti tudi proti Nemcem. al pa se je politika drugae zasukala. Mi smo z vsem srcem priakovali Anglo-Ameriane, partizani pa so se jih nasprotno bali. Naslednjo no, od torka na sredo, sem bil vnovi vsaj trikrat tepen. Prosil sem jih, naj me ustrelijo, esar niso hoteli storiti, pa pa so nas pustili poasi umirati. V sredo zjutraj pa so nam zvezali roke na hrbtu in nas pustili zvezane do noi. Vse tri dni nam niso dali nobene hrane. Tako smo bili vsi popolnoma opeani. V sredo zveer so nas zvezane postrojili po dva in dva, nam povezali obe roki pod rameni z ico in nato e z vrvjo. Nato so nas ponoi odgnali, reko, da gremo proti Ljubljani. V resnici pa smo li iz gradu v nasprotno smer proti severu, proti gori Lubnik v Poljanski dolini. Po enournem maru smo se ustavili pred veliko jamo. In zaropotalo je na nas od vseh strani takoj, ko smo prispeli na to mesto. Ponovno poudarjam, da nisem bil ne jaz niti kdo drug zaslian ali sploh klican na odgovor. Pred jamo so od vseh strani z mitraljezi in brzostrelkami streljali na nas kakor na ivino. V skupini nas je bilo 42, prav taka skupina pa je bila e za nami. Verjetno je bilo e ve drugih skupin, ker pa je bila no, jih nisem videl. Pri prvih rafalih sem uel. Reil pa sem se tako, da sem si e podnevi zrahljal vezi na rokah in na hrbtu in tako priel do noa, ki sem ga imel skritega v srajci. Z njim sem med potjo na morie prerezal ico, esar komunisti niso opazili, ker je bila no. Naega komandirja so e prvi dan po prihodu tako zbili, da je imel popolnoma razbit nos, zobe in uesa. Bil je ves oblit s krvjo, da ga ni bilo mogoe spoznati. Enako zmalienih je bilo e ve drugih sotrpinov, katerih pa ne morem natevati, ker jih je preve. Nimam besed, da bi mogel popisati vso grozoto podivjanih partizanov. V zaporih je bilo tudi mnogo civilistov, ki so ostali doma, med njimi zlasti mnogo ensk, s katerimi so enako grdo ravnali.
Zbornik 2
Stran 473
UZD-SD

Ko se je drugega dne zdanilo, sem gledal na kraj pobijanja. Videl sem pa samo e zasute grobove. Prav tako so grobovi v okolici kofje Loke in drugod, npr. pri Crngrobu. Naslednji veer sem e bil v tamkajnji okolici ter poslual streljanje in vpitje umirajoih. Preden so nas odvedli na morie, so partizani spodili dotedanjo strao mladih partizanov, nakar so nas prevzeli sami stari partijci, ki so nas tudi streljali. Zanimivo je, da so ljudem pripovedovali, da gremo v delavske bataljone v Ljubljano, v resnici pa so nas po hudem muenju vsako no streljali. Faizem in nacizem sta Slovencem prizadejala veliko gorja, kar pa poenja komunistina diktatura, je za loveke mogane nesprejemljivo.
V. TABORIE V T. VIDU
Eno izmed najhujih tabori v Sloveniji, kamor so komunisti zapirali svoje nasprotnike, je bilo v kofovih zavodih v t. Vidu. Prvi jetniki tega groznega taboria so bili slovenski begunci, ki so jih partizani zajeli na Korokem, e predno so prili do zaveznikov. Eden izmed njih pripoveduje: V Borovljah smo bili zajeti 8.5.1945. Od tam so nas odpeljali v t. Jakob ter nas ez no nastanili v neki samotni, hii. Eden iz nae sobe je hotel pobegniti, pa so ga zajeli. Sliali smo, kako je vpil, naj ga ne udarijo s sekiro, naj ga raji ustrelijo s pitolo. Na dvoriu je bilo sliati krik; nekateri so iz sobe pogledali skozi okno, med njimi tudi jaz. Videl sem, kako mu je partizan s plankao, to je iroko sekiro, ki jo rabijo tesarji, presekal glavo. Ko so partizani videli, da gledamo iz sobe, so zaeli takoj s strojnicami streljati proti oknu. Prili so tudi k nam, tri ali tiri pobrali, e da so gledali skozi okno, in jih odvedli na dvorie. Sliali smo krianje in nato so se z avtom nekam odpeljali. Naslednje jutro smo videli na dvoriu vse krvavo in bili prepriani, da so bili vsi pobiti. Naslednji dan smo li iz t. Jakoba v Beljak, kjer se nas nastanili v nekih barakah. Tam smo ostali tri do tiri dni, nato pa smo morali iz Beljaka pe na Podroico, kjer so nas strpali na vlak in nas pripeljali na Jesenice. Na Jesenicah smo bili dva dni v nekih barakah, nakar so nas z vlakom odpeljali v kofjo Loko, kjer smo bili poldrugi dan v samostanu. Iz kofje Loke smo pe odli v kofove zavode v t. Vid.
Zbornik 2
Stran 474
UZD-SD

Tam smo bili prvi slovenski gostje. enske in otroke so takoj spravili v sobe, moki pa smo celih est dni podnevi in ponoi ostali na dvoriu. V zavodu je bilo takrat e nekaj ujetnikov nemke in italijanske narodnosti. Polagoma so pripeljali tja ustae, etnike in nato domobrance, katere so zaeli Anglei medtem vraati. Prvih est dni na prostem nismo prejeli nobene hrane in smo zelo stradali. Nato smo bili razmeeni po zgradbi. V sobo v prvem nadstropju, v katero sem priel, je prilo tudi sedem duhovnikov, bivih profesorjev. Nismo bili stalno v eni sobi, ampak smo se vekrat izmenjavali po sobah. Vsak veer so prihajali tovorni avtomobili, in sicer po pet in tudi ve, na katere so nakladali ujetnike. Straarji so nam govorili, da jih vozijo v razne tovarne na Gorenjskem, ele na prostem pa smo se zavedli, da so bili odpeljani v Koevski Rog v smrt. Hrana v t. Vidu je bila troje vrste. Najslaba je bila voda z zelenjavo, medtem ko je bila bolja hrana, v katero so nam zakuhali zdrob in fiol. Tretja vrsta hrane, ki so jo prejemali otroci in enske, je spadala v drugo vrsto, samo da so jo prejemali opoldne in zveer. Medtem ko prva in druga kategorija zapornikov ves as ni dobivala nobenega kruha, so enske in otroci tu pa tam dobili kaken koek. Sam v tem asu nisem prejel niti koka kruha. Vsi smo stradali, le tu pa tam je komu pomagal kak usmiljen partizan, ki je svojemu znancu skrivaj in z ivljenjskim tveganjem prinesel kaj kruha. Domobrance in ostale jetnike, ki so jih komunisti v kofji Loki pustili e pri ivljenju, so poslali v t. Vid, kjer so zopet mnogi nali svoj konec. Takole pripoveduje: Priblino 24. 6. so nas v skupinah po sto odpeljali v t. Vid. Zaprli so nas na dvorie kofovih zavodov, kjer smo ostali sedem do deset dni pod milim nebom na soncu in deju, podnevi in ponoi brez odeje, nekateri samo v srajcah. tiri tedne se nismo mogli ne umiti ne briti. Jesti nismo dobili tri dni popolnoma ni. etrti dan pa so nekateri le dobili nekaj tople nezabeljene vode. Sestradani smo bili tako, da je nekdo pobiral celo fiol iz strania. Poleg nas je bilo v kofovih zavodih zaprtih e okoli 4.000 Hrvatov, Nemcev, raznih civilistov, ensk in celo otrok. V treh dneh je pomrlo 27 Hrvatov. Ko smo kopali jamo za mrlie in smo prinesli enega iz kleti h grobu, sem ga na skrivaj odgrnil ter videl e vsa penasta usta, na hrbtu pa ni bilo niti koka cele koe, zelo je bil pretepen. Za razliko pa so partizani z Nemci zelo lepo ravnali. Ko sem prosil partizana, ki nas je strail, za koek kruha, me je grdo nahrulil, nato pa poklical nekega Nemca ter dal kruh njemu. Najbolji so bili srbski in
Zbornik 2
Stran 475
UZD-SD

dalmatinski partizani, najslabi pa Slovenci. Konec julija so odbrali Hrvate; tudi jaz sem se izdajal. Odpeljali so nas na delo v Logatec in kasneje v Medvode, kjer smo nalagali moko in ivila. Rekli so nam, da smo Hrvati po posebni Titovi amnestiji deleni prednosti, da gremo na delo. Slovenci nismo mogli biti dodeljeni na delo. kofovi zavodi v t. Vidu so bili spremenjeni v eno najhujih komunistinih muilnic v Sloveniji. Oividec nam je pripovedoval, da je v t. Vidu videl, kako so fante do nagega slekli, jim nato ez glavo nataknili vree ter jih pognali na dvorie, kjer so jih toliko asa tolkli po glavi, da so ubogi muenci izdihnili. Neka enska, ki je bila istoasno kot nai fantje zaprta v t. Vidu, ve povedati, da je videla fanta, ki so ga strano pretepenega pripeljali nazaj v celico. Srajca je bila vsa prilepljena na krvavem telesu in ko so mu dali vode, da bi se umil, ni mogel z rokami niti ganiti, tako so ga bolele. Hotela ga je umiti, a so jo grdo pahnili stran. Tudi to ve povedati, da so ene in dekleta, ki so bile takrat zaprte, dobile v pranje perilo zaprtih fantov. Perilo je bilo zelo krvavo in vekrat se ga niso drali samo kosi koe, marve tudi meso. V entviki jei je bilo zaprtih okrog 5.000 domobrancev in civilistov. Tisti, ki so prestali muenje in lakoto, so prili ven kot ivi okostnjaki. Mnogi so e pozneje podlegli posledicam teh je. Tukaj je bilo zaprtih tudi veliko duhovnikov. Neki novomanik, ki je bil kasneje izpuen, je tako zelo trpel, da je ob pripovedovanju bridko jokal. Samo en primer naj povem: privezali so ga za spolovilo in je tako visel nekaj ur. V jeah so bili celo otroci, mlaji od 14 let. Ravnanje z jetniki v komunistinih jeah e zdale ni bilo podobno ravnanju katere koli redne policije. Zaslievanja so bila brez smisla in samo pretveza za muenje. Takole nam pripoveduje eden izmed zaslianih. Nekega petka dopoldne je priel v nao sobo poronik politine komisije (policije). Vpraal je, kdo je bil kaj pri partizanih in kdo je vstopil v domobranstvo leta 1943. Ko smo se javili, nas je popisal. Popoldne pa se je prielo. Vsakega posebej je vodnik poklical in odpeljal iz sobe. Ko se je fant vrnil, je bil mono prestraen, povedati pa si ni upal, kje je bil in kako je bilo. Na vrsto sem priel tudi jaz. Vodnik me je odpeljal v sobo, kjer je bil oni pomonik. Zael je z zaslievanjem. Zanimal se je za moj vstop v domobranstvo in za moje delovanje. Ko sem mu do polovice povedal,
Zbornik 2
Stran 476
UZD-SD

je bil strano razburjen. Namignil je vodniku. Ta je pristopil in mi na hrbtu ukleni) roke. Ko je to izvril, mi je ukazal pripogniti se in napeti zadnji del telesa. Potem pa je zael udarjati z nemkim opasaem po njem. Nato mi je ukazal sesti na stol. Na hrbtu uklenjene roke mi je dal za naslonjalo, tako da sem imel naslonjalo med rokami in hrbtom. Nato pa me je zael tepsti po stegnih in zgornjem delu nog. Natel mi jih je tono 45. Nikoli si nisem mislil, da to tako grozno boli. Noge so mi otrpnile, da sem se po konanem pretepu komaj dral na njih. Poronik mi je postavil e taka vpraanja: Kaj je tvoj oe? Ali je zelo farki? Kako gleda na OF? Kaj je volil? Koliko bratov in sorodnikov ima pri domobrancih? Kje ima sestre? Ko sem mu tudi na ta vpraanja odgovoril, kolikor sem mogel, se mi je zael priblievati in govoriti: Ali ve, kaj si zasluil? Smrt! Dva metra pod zemljo, da ne bo ne duha ne sluha po tebi, da niti zasmrdelo ne bo ve po tebi, propalica bela! Nasmehnil sem se. Tedaj pa je planil, me podrl na tla in me zael obdelovati z brcami. Molal sem. Ko se je konno navelial, mi je ukazal, naj se poberem. Vodnik me je odpeljal nazaj v sobo. Pozneje smo vekrat na tihem govorili med seboj o tem zaslievanju in spoznal sem, da je z menoj e kar lepo ravnal. Drugim je dajal lim in marke, da so jih morali pred njim pojesti, nato pa jih je pretepal, z njihovimi glavami butal ob tla in zid, e: Svinja bela, izdajalska, ali e nima dovolj krvi, ali mora e moj denar poreti! In zopet ga je tepel in bil z biem po obrazu. Najhuje pa je bilo takrat, ko so prili neko nedeljo popoldne ob tirih v sobo tirje oficirji in jedli svee krofe. Mi pa smo bili e tei. Smejali so se in nam krofe molili pod nos. Kar sveto Marijo prosi, pa ti jih bo poslala. Kaj, sedaj je pa k., ker vam ne pomaga, preklete prasice! Zaradi preenoline in premalo kuhane hrane so se nam ognojile eljusti, lica, nebo in jezik. Zobje so se omajali, usta so bila polna gnoja. V ambulanti nam je neki domobranski zdravnik z vato obrisal gnoj, nato pa rano razkuil z lizolom, dokler ga je imel. Nekateri e govoriti niso mogli ve, ker se jim je jezik preve gnojil, ker je bil kot kepa belega gnoja. Razen tega smo bili vsi griavi in oslabeli. Sam sem bil proti koncu tako slab, da me noge niso ve drale. ele zadnje tri dni, ko je bila razglaena amnestija in smo dobivali po etrt koruznega kruha, sem si nekoliko opomogel. Kruh, ki smo ga jedli, je bil ves krvav, tako so nam dlesni in eljusti krvavele.
Zbornik 2
Stran 477
UZD-SD

Nekdo, ki je bil e v dveh italijanskih taboriih, nato pa e v Dachavu, je rekel, ko smo bili skupaj zaprti: Raje grem za eno leto v Dachau, kakor da ostanem tu e mesec dni. Kar sem bil v t. Vidu, so ustrelili pet naih. Enega, ker je gledal skozi okno, ostale tiri pa iz same srboritosti. Delila se je ravno hrana in fantje niso stali lepo v vrsti pa jih je neki partizan kar postrelil.
VI. KOEVSKI ROG IN DRUGA TABORIA Iz kofovih zavodov v t. Vidu so odvaali jetnike na moria v razline kraje Slovenije. Veliko so jih pobili e kar pri Ljubljani. Nasilno usmrene domobrance in druge nasprotnike sedanjega reima, kar so jih pobili v Ljubljani, so komunisti tajno pokopali v Brezarjevem breznu ob potoku Glinici ob robu Ljubljanice. Na mrlie so naloili kamenje, tako da so krvave pene udarile ven, sosedni odtoki vode pa so se zastrupili in je prilo do tevilnih zastrupitev ljudi in ivine. Mestni fizikat je odkril vir zastrupitev, a je moral molati. Komunisti so brezno s pomojo nemkih ujetnikov ponovno odprli. Ujetniki so morali razpadajoe mrlie nalagati z golimi rokami na kamione in jih voziti na Toko elo. Po podatkih oividcev je bilo teh mrliev za kakih 25 kamionov. Kakor poroajo z Iga pri Ljubljani, so v noi svete Ane, to je 26. julija 1945, pripeljali na kamionih kakih 600 domobrancev, ki so jih peljali dalje proti Mokrcu. Ko so se na Igu pri komandi ustavili, so iz avtomobilov ljudje sliali pretresljivo stokanje. Spraevati in poizvedovati, kdo je na avtomobilih, pa si nihe ni upal, ker je bilo lahko e to usodno. Domobranec, ki je uel z moria in priel na Ig, je pripovedoval, da so vse zverinsko muili in morili... O morijah in mnoinem pokolu v Koevju so znani sledei podatki. Komunisti so v Koevskem Rogu v smeri proti Stari agi pobili okoli 14.000 ujetnikov. To je bilo sedem transportov. Vsak vlak je imel 40 do 45 vagonov, ki so jih vlekle tri lokomotive. Ujetnike so najprej predali v Marijin dom ali pa v gimnazijo v Koevju. Odtod so jih na kamionih odvaali na morie. Naih fantov so tukaj pobili okoli 2000. To so izpovedali tudi komunisti sami. Fantje so brez vsakih obsodb junako umirali. Nekateri pa so se z moria reili. Ti pripovedujejo, da so jih streljali na nekem hribu s strojnicami. Hrib je bil ves krvav. Fant, ki to pripoveduje, je pribeal domov ves okrvavljen in
Zbornik 2
Stran 478
UZD-SD

popolnoma nag. Reil se je tako, da je poiskal v jami zaklon, tako da ga krogla ni zadela. Fant, ki se je na ta nain reil, je bil pripeljan 1. junija z drugimi predanimi domobranci iz Kranja v t. Vid. Tam so jih razvrstili, astnike skupaj, podastnike skupaj. Nato so jih pripeljali v Ljubljano. Zadaj za mestno klavnico so morali prestopiti, ker je bil most poruen. Med hudim pretepanjem so jih zbasali v vagone in odpeljali proti Koevju. Tam so jih - bil je prvi petek- ez no zaprli. Zjutraj so jih zvezali. Roke na hrbtu in nato roka k roki nad laktom, da jih je bilo po deset skupaj. Nato so jih z ico tako zvezane silili, da so morali sedati in vstajati. Ena sama taka vaja je bila nepopisna. ica se je zajedala v meso. Nato so jih odvezali, da sta ostala le e po dva skupaj in tako zvezane pometali - roke na hrbtu so bile e vedno zvezane- na kamione. Kakor je padel, tako je moral obleati. Nekateri so se e ob tem do smrti potolkli. Spodnji so morali nositi na sebi vso teo, bili so naloeni kakor polena. Tako so jih peljali proti Koevskemu Rogu. Tam so jih zloili s kamionov, jim slekli vrhnjo obleko, jermene na evljih prerezali z noem. in evlje sezuli. Nato so jih razvezali, da je ostal vsak posameznik le e z zvezanimi rokami na hrbtu. Nato so jih nagnali, da je moral vsak od njih tei skozi kardon partizanov, ki so imeli na eni strani velike kole, na katerih so bili nasajeni veliki zaviti noi (vinjeki), na drugi strani pa le dolge palice. Vsak jih je dobil od obeh strani. Nekaterim so tako celo glavo razklali. Tako so se znali pred velikansko krako jamo, ki je bila globoka gotovo nad 30 metrov. Krog nje je bilo vse krvavo, polno je bilo razneenega lovekega mesa. Tam ob robu jame je vsak dobil strel, in to kamor koli, nekateri smrtnega, drugi ne. Fant, ki to pripoveduje, je na robu jame odskoil in ga strel ni zadel. Padel je v jamo popolnoma nedotaknjen in iv. Leal je na kupu mesa. Nanj so padale nove rtve. V jami je bilo strano vpitje: Moj Bog, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo. Molili so kesanje, vero. Duhovniki so v zmedenosti prepevali latinske mae. Tisti ivi ni vedel, ali je na tem ali onem svetu. Zalivala ga je kri tovariev, ki so padali nanj, silila mu je v usta, vse to pa mu je povzroalo strano ejo. Ko se je najhuje divjanje pomirilo, se je zael gibati. Zlezel je ven izpod kupa trupel in videl, da je e dvanajst tovariev ivih. Toda bili so vsi bolj ali manj ranjeni. Postopoma so vsi pomrli ali shirali od lakote in eje. On pa je zlezel v stranski rov krake jame in tam zael lizati skale in si teil ejo. Med ivimi ranjenci je bilo tako hudo, da so zaeli trgati meso mrtvih tovariev in si
Zbornik 2
Stran 479
UZD-SD

s tem nekoliko ohladili usta. Po nakljuju je imel nekdo pri sebi majhen pipek. ez nekaj dni so partizani rob jame zaminirali, da je v jamo zgrmelo veliko skalovje. Nekdo je ostal iv e v stranskem rovu. Ob miniranju je padla v jamo velika bukev in stegnila veje prav do njega. Po tej bukvi je splezal ven in se reil. Sam pravi, da ga je reila udodelna svetinjica, ki jo je stiskal v epu srajce. Bila je ravno prva sobota, ko so jih metali v jamo. Fantje so bili zelo vdani in on je preprian, da so li naravnost v nebesa. Poroila iz Slovenije pravijo, da je v mnoinih grobovih v Koevskemu Rogu pokopanih okoli 186.000 domobrancev, etnikov, ustaev in drugih nasprotnikov komunistinega reima. Po pripovedovanju oividcev je bilo v Koevju pobitih okoli 3.000 slovenskih vojakov in civilistov. tevilke v teh poroilih se ujemajo. Vendar pa tevilo 3000 ni pretirano. Jame, v katere so umorjene rtve metali, so nato komunisti podminirali in zasuli, ponekod so zlili v jame e nafto ali bencin in vse skupaj zagali, da se je e ve dni kadilo, kar se je videlo dale naokrog. O tem pripovedujejo po vsej okolici. Ljudje so bili tako prestraeni, da bodo pokazali te jame ele takrat, ko bodo popolnoma ivljenjsko varni, zato e danes ne moremo navajati pri in imen.
text slike
lani drutva za ureditev zamolanih grobov sodelujejo tudi pri slovestnostih ob lipi sprave
Zbornik 2
Stran 480
UZD-SD
VII. AMNESTIJE IN KOMISIJE

Svoja grozna poetja so komunisti skuali zakriti z razlinimi zvijaami. Amnestije, ki jih je Tito razglasil avgusta in septembra 1945, so bile le pesek v oi za tujce. Sicer so veliko ujetnikov res izpustili, vendar so jih e v drugi polovici avgusta zaeli zopet pobirati. V okolici Iga je bilo v kratkem asu tako pobitih sedem bivih domobrancev. Dva domobranca, ki sta se vrnila v Strahomer in v Vrbljanje pri Igu, so komunisti ez kak mesec ponovno odpeljali, kljub temu da sta bila amnestirana. Ljudje so ju nato nali obeena nekje na Ljubljanskem barju. Iz Lenjaka pri Igu so odpeljali Antona Tomaina in ez tri dni so pastirji, nali njegovo truplo plitvo zakopano nad tomieljsko cerkvijo pod Krimom. Tudi komunisti sami so govorili, da pridejo bivi domobranci e enkrat na vrsto. Tujim dravnikom in komisijam so komunisti pokazali le tisto, kar so e v naprej izbrali in pripravili. Nekdo, ki se je reil iz kofovih zavodov, pripoveduje, da je bila konec junija in v zaetku julija 1945 v kofovih zavodih v t. Vidu, kjer je bila glavna jetninica, angleka komisija, ki je imela menda nalog pregledati zapore. Partizani so jim pokazali le tiri sobe, katere so prej dobro posnaili, ljudem pa dali jesti. Tudi hrana je bila tisti dan bolja. Za druge zapore pa se ta angleka komisija ni pozanimala. e bi pogledali v zavodsko kapelo, bi videli 900 mladeniev od 16. do 18. leta, ivih okostnjakov, ki so bili brez odeje na kamnitih tleh, umazani, uivi in sestradani. Pogledati bi morali v podzemlje, v tiste kleti, kjer so prav takrat umirali neloveko mueni moki in enske. Videli bi tudi take, ki e pet ali est dni niso imeli griljaja v ustih. Tudi v koevske zapore je prila britanska komisija, verjetno je bila ista. *** To so izpovedi oividcev in ljudi, ki so sami doiveli komunistina grozodejstva. Konno sodbo o tem pa naj izree zgodovina.
Zbornik 2
Stran 481
UZD-SD
IN MEMORIAM
Francki Zalonik in Ivici Peklaj iz Polhovega Gradca in ostalim muenicam, ki so bile zverinsko oneaene in pomorjene s strani tovariev v Teharjih, levo od sedanjega kria. Tam je njihovo veno domovanje. Vinko Zibelnik - izpoved prie: Bil sem pri vakih straarjih, nato pa e pri slovenskih domobrancih. V majskih dneh 1945., sem kot ostali domobranci odel na Koroko. Na Koroko je odlo tudi veliko civilistov in cele druine. Vsi smo bili v taboriu v Vetrinjah. Mislim, da je bilo zadnji dan v maju, ko so nas naloili na kamione in odpeljali v Pliberk. Tam so nas naloili v ivinske vagone in pristali smo v taboriu Teharje. Z nami je odlo mnogo civilistov in tudi cele druine. Civilisti so bili v barakah, mi pa na dvoriu. Ko so odpeljali na morie skupino A, se je zaelo zaslievanje tudi civilistov. Mislim, da je bila sobota, ko so straarji odbrali okoli 20 mladih deklet in jih odgnali v straarnico in nekaj v tab. Ko se je zveerilo, so se sliali iz straarnice strani kriki deklet in pronje: Pustite me, nisem vabska kurba, sem e nedolna. Kriki so trajali do 2. ali 3. ure zjutraj, vmes pa krohot, zasramovanje, ki ga ne bom ponavljal. Ko se je zaelo daniti, so jih peljali za barako, kjer stoji sedaj kri. Sprevod je bil poasten. Gola dekleta, podobna samo e stojeemu mesu. ez nekaj asa so se zasliali streli, nato so prili straarji in odbrali 5 fantov, jim dali lopate in krampe in jih odgnali pokopavati rtve. ez nekaj ur so se zopet sliali streli in tudi grobarji so konali svojo ivljenjsko pot. Vsi, ki smo to skrivoma opazovali, tudi matere in oetje teh hera - e nas je sploh e kaj ostalo ivih - je v nas, vsaj v meni, pustilo nepozaben spomin. Ko se spomnim na ta straen prizor, me oblijejo solze in vedno zmolim nekaj oenaev za te slovenske muenice, da se mi solze posue. Mislim, e bo to objavljeno v zborniku Zamolani grobovi in njihove rtve, bom laje prenaal to boleino. Prosim, da objavite kot sem povedal. Za svojo izpoved, ki je resnina, nosim polno odgovornost. VINKO ZIBELNIK
Zbornik 2
Stran 482
UZD-SD

481 slika OBELEJA V OBINI GROSUPLJE POSTAVLJENA POBITIM V LETIH 1945 - 1947
Zbornik 2
Stran 483
UZD-SD

482 slika 1. Provizorij kri Koakov hrib nad Grosupljem 2. Koakov hrib nad Grosupljem oznabe kliejo po obeleju
Zbornik 2
Stran 484
UZD-SD

483 slika 1. Spominska ploa, blagoslovitev kria in grobov na Koakovem hribu nad Grosupljem 2. spomionska ploa Koakov hrib nad Grosupljem
Zbornik 2
Stran 485
UZD-SD

484 slika 1. spominska ploa rtvam komunistinega nasilja 1941 1947 in rtvam zranega napada na Grosuplje 1945 stara cerkev na Grosupljem 2. Spominska ploa stara cerkev na Grosupljem - detajl
Zbornik 2
Stran 486
UZD-SD

485 slika 1. Spominska ploa kocijan 2. Spominska ploa Mlaevo
Zbornik 2
Stran 487
UZD-SD

486 slika 1. Spominska ploa alna 2. Spominska ploa Polica
Zbornik 2
Stran 488
UZD-SD

487 slika 1. Spominska ploa Sp.Slivnica 2. Spominska ploa t.Jurij
Zbornik 2
Stran 489
UZD-SD

488 slika 1. Spominska kapelica marje Sap - detajl 2. spominska kapelica marje Sap
Zbornik 2
Stran 490
UZD-SD

489 slika 1. Spominska slika Odbora za postavitev spominske ploe na Grosupljem. Slika visi v stari cerkvi Sv.Mihaela na Grosupljem. 2. Spominska ploa Rana (Kopanj)
Zbornik 2
Stran 491
UZD-SD
STANKA AHLIN
PESEM MRTVIM
V TIINI MINULO PREMNOGO JE LET, KO Z DOMA ODLI STE KOT MAJSKI CVET. KRUTO SO VAS UMORILI, GROBOVE NEZNANO KAM SKRILI. VAA IMENA SMO V KAMEN VKLESALI, DA BOSTE VENO IVELI MED NAMI!
GROSUPLJE, 30.7.1994
Zbornik 2
Stran 492
UZD-SD
Karel Wolbang, Joef Koar:
KRIEV POT (17./18. MA) 1942)*

Surovo nastopanje partizanskih terencev je vse zajete napolnilo s skrbjo. Okrog sedmih zveer so nato vseh sedem odgnali ez Zadvorski hrib v Podmolnik. Janez je pogumno stopal pred partizanom, ki je v rokah dral napeti revolver. Bil je v rni obleki, dolgih hlaah, rnih nizkih evljih, razoglav, z denikom v roki. Pri sebi je imel majhen notes, roni venec in kipec svete Terezije Deteta Jezusa, ki ga je vedno nosil s seboj.
NA POLICO
V Podmolniku so imeli partizani v gostilni Mihevec (Ani) veselico, ki so jo imenovali miting. Ujetniki so prosili piti, a jim niso dali niesar. Do polnoi so bili zvezani in zastraeni, pred odhodom pa so le dobili nekaj kruha in mleka. Janez se ni pritaknil niesar, je pripovedovala sojetnica. Nisem ga poznala od prej. Imela pa sem ga ast spremljati na njegovi zadnji poti v smrt. Ko je partizan po seznamu, ki ga je imel v roki, odbral tudi njega, sem se zaudila. Le kaj jim je storil ta fanti? Saj je e otrok. Prisodila sem mu kakih petnajst let. Tako otroki se mi je zdel. Najbr zato, ker je sijala z njegovega obraza e otroko ista dua. Na poti od Trnjave dalje mu ni bilo mar za lastno trpljenje. Ni mislil, kaj se bo zgodilo z njim. Mislil je le na mamo. Njegova skrb je bila tako velika, da se je zlila v glasen jok, med katerim je toil: 'Le kaj bodo rekli mama, ko me ne bo domov. Kako jih bo skrbelo, ker ne bodo vedeli, kje sem.' Kmalu pa se je premagal in dalje je hodil tiho in zamiljeno. Tak je ostal vso no. ------------------------------* Odlomek iz knjige K. WOLBANG,J. KOAR: REKVIEM ZA ORGANISTA, Ljubljana 1998.
Zbornik 2
Stran 493
UZD-SD

Oe Franc Jako je iz gostilne v Podmolniku poskual uiti, a so ga takoj prijeli. Kmalu po polnoi so jih odgnali naprej v Podlipoglav, v gostilno pri Kajarku (Polde Kavi). V hladni noi je pomladno obleene ujetnike poteno zeblo. e ponoi so jih zaslievali in pretepali. Spraevali so jih neverjetne stvari o 'beli gardi', sestankih, oroju in podobnem. Zaslievalci so bili kot obsedeni od sovratva do 'belogardistov'. V vsakem e tako nedolnem nasprotniku so videli smrtno nevarnega sovranika, ki ga je treba iztrebiti. Res so se tiste dni blizu Bizovika zbirali prostovoljci prve nacionalne protikomunistine ilegale za odhod na Dolenjsko, vendar v strogi tajnosti, tako da niti Janez Pavi niti France Jako, kot lana KA, ki je odklanjala oboroen boj, s tem zanesljivo nista bila seznanjena. Sicer pa je tudi tefanija Podbevek-Ravnikar v knjigi Sv. Urh, na strani 97, po svoje priznala: Dne 17. maja 1942 je Albin Grajzer s lani patrulje e zgodaj popold ne polovil osem etnikov in njihovih sodelavcev, jih zaprl in zastrail do prihoda komandantov drugega bataljona 11. grupe odredov Franca Mazovca, s partizanski imenom Risto, domaina iz Spodnjega Kalja v poljski obini. Risto je priel s Police z dvema etama bataljona okoli sedemdeset mo... pet ujetnikov pa je moralo s partizani na Polico. ... Prijeti etniki in njihovi sodelavci niso bili jedro skupine. ... Partizanom so prili v roke bolj po nakljuju kot po nartnem dobro pripravljenem posegu. ... Pri zaslievanju pa so vztrajno tajili, da bi kar koli vedeli ... Okrog petih zjutraj so Bizoviana Janeza Pavia in Franceta Jakoa zvezali skupaj, druge tri Dobrunjane pa skupaj in jih odgnali ez Pance v Blisko vas na Polici pri Vinji Gori. Obe dekleti so spustili domov in jima zagrozili, da bosta ustreljeni, e bosta komu povedali, kar sta videli. Po poti od Dobrunj do Bliske vasi, ki je dolga od tiri do pet ur hoda, je bilo kar veliko partizanskih zased. Morda je lo tudi za nakljuno zvezo z odhodom dela Izvrnega odbora OF (IOOF) na elu z Borisom Kidriem iz Ljubljane na Tisovec v Suhi krajini in je bilo zato zavarovanje e poostreno. Na tej svoji zadnji poti je Janez sreal soolca Franceta idana, Martinovega, za katerega je na praznik svetega Joefa dejal, da ga bo izmolil iz hribov. V hribih je bil e
Zbornik 2
Stran 494
UZD-SD

est mesecev. Bil je eden prvih vakih fantov, ki so jih zvabili v gozd. e kot pleskarski vajenec se je druil s lani Vzajemnost iz Zadvora. Bil pa je dobrega srca in redni zvonar ter eden najboljih pritrkovalcev. Tisto nedeljo je bilo na pohodu iz taboria na Polici ez vasi Dole, Lipoglav, Podlipoglav, Sadinjo vas, Podmolnik v Dobrunje. eprav je bil e 'star' partizan, ni vedel za namen pohoda. Mislil je, da gredo napadat Veve, kjer je bila italijanska postojanka. Ustavili so se v Dobrunjah, e da se bodo odpoili. ez kake pol ure so jih razporedili po zasedah okrog vasi z naroilom, da ne smejo nikogar spustiti v vas ali iz vasi. Pozno zveer pa so se spet zbrali in krenili nazaj proti Polici. idan je bil v predhodnici. Ko so se ustavili in poivali, je zagledal prihajati zvezana bizovika soolca Franceta Jakoa in Janeza Pavia. Zaudil seje, kaj naj bi to pomenilo. Ko je Janez priel mimo, je idana spoznal in ga pozdravil: ivijo! Ta mu je odzdravil in ga zaudeno vpraal: No, Janez, kam pa zdaj? Odgovoril je: Ni, da bi vsak vedel, kam! Tega sreanja France ni mogel pozabiti. Pripovedoval je: Z obraza sem mu bral, kako ga je bolelo, da me je videl med partizani. Gledal sem za njim in premiljeval, zakaj so aretirali prav njega, saj sem vedel, da je narodnjak in nasprotnik Italijanov. A takrat se mi e niso odprle oi. Bil sem preprian partizan, eprav le iz narodnostnih razlogov. Nisem e vedel, da je v jedru partizanstva predvsem revolucija. Na Polici smo partizani posedli po taboriu, ujetnike pa so straili posebej. O okoliinah ravnanja z zajetimi je pripovedovalo est neposrednih pri. Prvih pet pri so bili partizani, ki so pripadali tedanji skupini II. grupe odredov na Polici. esta je bil tirinajstletni poliki fant, ki je na skrivaj od dale opazoval muenje, dokler ga niso zagledali in spodili. Posrednih pri je e ve, med drugimi tudi poliki domaini. V ponedeljek, 18. maja 1942, okrog poldneva so ujetnike odgnali v Kadunevo hio v zaselku Bliska vas na Polici k ponovnemu zaslianju. Partizan, ki je bil navzo, je kasneje pripovedoval: Tam so jih pretepali kot e nikogar dotlej, eprav sem jih videl veliko in so jih e dosti obsodili. Podbevkova pie na strani 99:
Zbornik 2
Stran 495
UZD-SD

Stari Jako je vse utajil in se delal nevednega. Franek Saje, katerega pisanje sicer ni vedno povsem zanesljivo, je po vojni v knjigi Belogardizem, na strani 154, navedel domnevno poroilo taba II. grupe odredov, tev. 11/1, z dne 19.5.1942, s prilogo: Zapisnik zaslianja belogardistov iz Dobrunj in Bizovika. Po tem zapisniku naj bi tudent Janez Pavi iz Bizovika t. 32 priznal, da je bil poverjenik slovenske legije za irjenje propagandistinega materiala v Bizoviku, da je imel razmnoevalni aparat za letake in da je naznanil Franca Vrbinca iz Bizovika, da je komunist. Glede na opisano muenje je seveda veljava takega priznanja, v kolikor ni kar preprosto izmiljeno, ve kot vpraljiva. Z dokazi to poroilo utemeljeno zavraa Ivan Koroec v knjigi Sv. Urh - Druga plat zvona, na straneh 44 in 45, e da razmnoevalnega aparata Janez ni imel nikoli, naznanil pa tudi ni nikogar. Kaknih metod so se komunisti posluevali za onemogoanje in unievanje svojih nasprotnikov dokazuje na primer pronja, ki jo je kof dr. Gregorij Roman pisal 9. januarja 1943 za izpustitev Albina Ania ter Janezovih bratrancev Jakoba in Vinka Pavia iz tepanje vasi: ...Vsi trije so delavni lani Katolike akcije med delavstvom, zato jih komunisti sovraijo in ni izkljueno, da so jih oni sami naznanili oblasti kot komuniste. Ob meji pri tepanjski vasi jih je straa obdrala na podlagi seznama komunizma osumljenih oseb. Iz dosedanjih dogodkov moram sklepati, da hoejo komunisti uniiti Katoliko akcijo mladih delavcev, ker so njihove lane zaeli sistematino unievati: Franca Jakoa iz Bizovika so partizani nasilno odpeljali s seboj in po vseh znakih ubili, oropali vso hio; Janeza Poleta (1923- 1942 Stoice, op.pr.) so na Jeici ubili in vrgli v Savo; zgoraj omenjena tri pa so ovadili oblasti kot komuniste. Pronja ni pomagala in nobeden od bratrancev se ni vrnil iv iz taboria v Italiji. Druga pria je izpovedala: Obsodili so jih na smrt. Smrtno obsodbo so ujetnikom prebrali. Utemeljitev je bila kratka. Vsi so bili obsojeni kot narodni izdajalci, da so Italijanom izdajali potene Slovence in da imajo skrito oroje celo v tabernaklju. V svoji poslednji elji je Janez prosil, da bi smel e enkrat videti domae, vsaj mamo, in se od nje posloviti, potem naj naredijo z njim, kar hoejo. Izgledalo je,
Zbornik 2
Stran 496
UZD-SD
text slike Spomenik postavljen leta 1999 v Bliski vasi pri Polici v bliini Grosuplja. Tam je konalo priblino 200 rtev e v letih 1942-43. Desno: detajl
da bi komandant to dovolil; a Bizoviana V.M. in A. V., ki sta kot organizirana partijca odla v hribe malo pred tem v zaetku maja 1942, sta bila proti in sta to prepreila. Ve pri soglaa, da so smrtno obsodbo zahtevali prav bizoviki terenci. Janeza bi ne bili odpeljali, a je prilo sporoilo od domaih terencev iz vasi, da ga je treba likvidirati, je pripovedovala ena od deklet iz Zadvora, ki je bila odpeljana obenem z njim. Okoli dveh popoldne je komandant ukazal zbor. Pred zborom je vpraal, kdo se prostovoljno javi za izvritev smrtne obsodbe. Takoj so se javili tirje prostovoljci. Prvi se je javil dvajsetletni intalater V.M., nekdanji Janezov soolec iz ljudske ole. Po rodu je bil iz Bizovika, a je e nekaj let stanoval v Spodnji Hruici. Bil je srednje velik, mone postave. Kot organiziran partijec je v zaetku leta 1942 sodeloval v ponesreenem atentatu na uglednega obinskega odbornika Pogaarja v Spodnji Hruici. Ker je Janez vedel za njegovo delovanje, se ga je V.M. osebno bal, ga strastno sovrail in skual odstraniti s sveta. Pri partizanskem zavzetju Turjaka septembra 1943 je bil namestnik komandanta bataljona in se je nekaterim zajetim lanom bizovike vake strae bahal:
Zbornik 2
Stran 497
UZD-SD

Jaz sem ga! Grozil jim je s samokresom, da bo vse postrelil. Bizoviani so se ga resno bali. Drugi, ki se je javil, je bil A. V., sin kajarja iz Bizovika, po poklicu mizar. Pridruilo se jima je e ve drugih. Obsojence so odgnali nedale stran, v K'marjev gozd, kjer so jih neusmiljeno muili. Fantje so bili samo v spodnjih hlaah, oe Jako pa brez vrhnje obleke. Vse prie so poudarjale, da je bilo muenje grozno, z besedami naravnost neizrekljivo. Pretepali in zbadali so jih z najrazlinejimi predmeti. Trajalo je nekako od pol treh popoldne do pol osmih zveer. Med muenjem so jih silili k priznaju oitanih dejanj. Franc idan je kasneje izjavil: Ko so maja (18.5.1942)'zaslievali' Menarjevega Ivana in Trnavevega Franceta pa e druge iz Dobrunj, sem jih moral straiti. Ko bi vedeli, kako partizani 'zasliujejo'! Bilo je nekaj groznega. Niso mogli ve stati pokonci. e bi bili e pri moi, bi jaz e tisti veer zbeal z njimi. Pretepanje, brcanje in zasramovanje je trajalo ves dan. Isti dan, 18. maja 1942 pod veer, so jih odgnali na poboje za Blisko vasjo, poraeno z bukovim gozdom. S krampi in lopatami naj bi si izkopali grob, a skoraj niso mogli ve stati na nogah. Kopal sem jaz pa e drugi straarji. V dve plitvi jami so jih potem pobili z lopato in krampom ter jih e premikajoe se zasuli. To je bilo grozno. Tisto no sem util, da se povsod dri kri tudi mene. Jami sta bili priblino poldrugi meter dolgi, pol metra iroki in meter globoki. V enem grobu sta bila pokopana Bizoviana: Janez Pavi in France Jako, v drugem pa vsi trije Dobrunjani: oba Jakoa, oe Franc in sin Franci ter Milko Cankar. V grobu so bili stlaeni in zviti ter brez gornje obleke, tako kot so jih muili.
Zbornik 2
Stran 498
UZD-SD
PRIE SO SPREGOVORILE IN NAPISALE

Veino gorja je v letu 1942 prihajalo na Dolenjsko, Grosuplje in Stino iz Ljubljane, Zaloga, Podlipoglava, Police in Stine. Poglejmo nekaj teh postaj. Bliska vas - zaselek nad vasjo Polica pri Grosupljem. Skrit v obrobje gozdov Bukovje in Osredek. Pred vojno tiri hie, danes vas in novo vikend naselje. Novi prebivalci skoraj ne vedo, da je bilo tu v okolikih gozdovih najveje morie in grobie nedolnih ljudi iz okolikih krajev tja do Ljubljane. Njihov greh je bil, da se niso pokorili peici izbrancev in organizatorjev KPS. Branili so svoj dom, lastnino svoje druine in vero. Zato so morali umreti, bili so mueni in zverinsko pobiti. Nekateri so imeli celo grob, za druge je bil dober samo gozdni jarek, pokrit z vejevjem. Ker je bilo municije koda, so bila najvekrat ubijalska oroja kramp, lopata, bajonet, noi. Toda te rtve nam kliejo: Tudi mi smo umrli za to domovino! Naj poivajo v miru.
Izpoved
e dalj asa se pripravljam, da bi napisala nekaj alostnih spominov iz moje mladosti. To se nanaa na as med drugo svetovno vojno od leta 1942 do 1946. Spomladi leta 1942 so se zaele ustanavljati partizanske brigade. Na Polico so prihajali razni aktivisti. Nekaj jih je prilo iz Ljubljane, nekaj pa iz Grosupljega. V Bliski vasi pri Kaduncu je bil tab brigade. Komandant je bil I. S., politkomisar L.P., predsednik partije pa je bil A.B. V tab so spadali tudi Z.R. in .S. iz Grosupljega. Brigada je imela svoje taborie nekaj asa na Janezkovem vrhu / nekaj asa pa v Osredku. Zaelo se je na veliko pobijati
Zbornik 2
Stran 499
UZD-SD

nedolne kmeke ljudi, ki niso nikomur ni alega storili. Najprej so jih nekaj prignali iz Dobrunj in so jih zverinsko muili in ive z lopatami pretihali in isto malo pokrili z zemljo. Tako, da je po gozdu okrog in okrog Bliske vasi straansko smrdelo. Zaradi tega se je verjetno brigada preselila v Osredek. Ko sem prila nekega dne v na gozd, so se v naih smrekah razlono videli grobovi. Pa tudi po drevju se je razlono videlo, kje so imeli privezane. Odlomila sem vejico in sem jo potisnila v grob, pa sem privlekla ven krvavo, tako sem se na lastne oi prepriala, da je polno grobov in tudi straansko je smrdelo, ker so bili isto malo pokriti. Ker je tam okrog ve izvirov vode, je tudi ve precej globokih grabnov in v marsikaterem je bilo ve trupel ne zakopanih, pokritih samo z vejami. In vse tiste mrlie je izpirala voda, tako da je tudi voda tako smrdela, da je tudi ivina ni marala piti. e dobro da ni prilo do kakne epidemije. Moki si v gozd sploh niso upali, le enske in otroci smo sami grabili listje. Nekega dne me je J. M. prosila, naj grem e njej pomagat nekaj listja nagrabit. Zaeli sva prav po partizanskem taboriu grabiti - pa so se nama zaele pod grabljami kotaliti loveke lobanje, tako da sva jih morali odrivati iz listja, ker v bi v nasprotnem primeru pripeljali domov ne le listja, ampak tudi precej ljudi. Zauda sva bili toliko prisebni, da sva jih e ocenjevali; tale veja je moka, tale manja pa je verjetno enska. Koliko jih je bilo, ne vem, ker verjetno nisva grabili po vseh grobovih. To je bilo nekaj groznega! Ko je v vasi postalo ivljenje neznosno, so vaki fantje in moje opili e tako pijanega L. P. in ga pijanega naloili v koaro ter ga odpeljali v Vinjo Goro italijanskim oblastem. Ti so ga pred ustrelitvijo zasliali in je priznal, da jih je on na smrt obsodil 250. Ti verjetno vsi poivajo okoli Bliske vasi. Bilo pa jih je verjetno e ve, saj je marsikdo ob belem dnevu sreal v gozdu na poti prestraenega obsojenca, ki je nesel kramp in lopato, za njim pa je el eksekutor. Nekega veera so prili likvidirat tudi gostilniarja na Polici. Zelo mono so potrkali na vrata. Ko jim je gospodar odprl, ga je eden ustrelil, tako da je ez nekaj ur doma umrl. Po hii so nato vse pokradli kar je bilo kaj vrednega, nato pa so hio pogali. To je izbilo sodu dno, kot se temu ree, in Poliani so se bili primorani oboroiti in postaviti strae. Prili so tudi italijanski karabinerji in so se naselili v Habjanovi hii, tako je nastala precej mona postojanka, ki se je uspeno borila proti partizanom. S tem se je vsaj za nekaj asa ustavilo pobijanje nedolnih prebivalcev. Najhuje pa je bilo ponoi, zato smo hodili spat v Hrib, vsak si je nesel s sabo nekaj za pod glavo in odejo. Doma smo bili v strani nevarnosti,
Zbornik 2
Stran 500
UZD-SD

da pridejo partizani in nas pobijejo ali pa ive zmeejo v ogenj, kar so marsi kje tudi storili. Po kapitulaciji Italije so se legisti umaknili na Turjak, kjer pa so se dogajale strane morije, saj so jih vodili v Velike Lae in jih tam pobijali. Po letu 1943 ni bilo na Polici nobene postojanke, samo partizani so bili skoraj stalno v vasi. Zato so bile tudi vsak dan po trikrat borbe. Zjutraj, e pred peto, so prili plavogardisti, ob dveh popoldan pa e domobranci. Kadar je prila v vas partizanska brigada, se je tab vselej naselil pri sosedu, kjer so imeli veliko in toplo hio. V tabu so bili skoraj vsak dan partijski sestanki. Sosed pa je bil iznajdljiv in se je zaprl v kamro ter v neposredni bliini poslual, kaj se pogovarjajo na sestanku, potem pa je priel k nam in je vse povedal, kar je slial. Prva in najvaneja toka je bila: Najprej moramo uniiti vero in moralo, ele potem bomo lahko svobodni. In to jim je v 20-tih letih skoraj uspelo. Junija 1942 sta bila zverinsko usmrena naa soseda J.S. in S.B. Obsodili so ju po hitrem postopku - verjetno v tabu v Bliski vasi. R.Z. in J.S. sta ju odgnala za vasjo na Bleji vrh in ju tam za enim grmom usmrtila tako, da sta jima porezala glavi. Niti zakopala ju nista. ez par dni pa je prila mimo M. S. in ju zagledala, kako leita tam za grmom s porezanima glavama. Reva bi kmalu umrla od strahu. Ni mi pa znano, ali ju je kdo sploh zakopal ali sta kar na povrju razpadla. Ta dva sta bila prvi rtvi komunistinega terorja na Polici. Vzrok zato pa je iskati samo v dveh stvareh - ali se nista hotela vpisati v partijo ali pa nista hotela iti v partizane. Vsi vojaki obvezniki so se vkljuili v vako strao, ki so jo imenovali legija. Komaj petnajstletna sem morala s trebuhom za kruhom. Zaposlila sem se kot gospodinjska pomonica pri enem od naih sosedov. ez dva meseca je odel gospodar z domobranci na Koroko, tako sva ostali dve slabotni enski s tirimi otroki in dvema starkoma, za vse sami na veliki kmetiji, v venem strahu, kdaj bodo prili zmage pijani partizani in nas pobili. e konec maja 1945 smo izvedeli, kaj delajo z domobranci in kam jih vozijo v brezna. Vozili so jih skozi Grosuplje, nekaj z vlakom, nekaj pa s kamioni. In e so jih peljali podnevi, so se morali polei po dnu kamiona, ko so jih peljali skozi Grosuplje. M.M. je bil e pred breznom, pa se mu je vseeno posreilo pobegniti. ez nekaj dni je priel domov pa je povedal, kaj se dogaja z najboljimi slovenskimi fanti. Kako so jih Anglei sramotno predali partizanom. Doma pa se niti jokati ni upal nihe, samo epetali smo si. Iz polike fare so jih pobili 29, ko je bilo e vojne konec. ez par
Zbornik 2
Stran 501
UZD-SD

mesecev pa so pobili e ve civilistov, ker so preve vedeli in so na lastne oi videli, kako je najbolj zaveden komunist pripeljal Italijane pred partizanski bunker in jih izdal. Za vsakega domobranca je prilo na KLO vpraanje, ali ga pustijo pri ivljenju ali ga ubijejo. In za vse so dobili odgovor, da naj jih pobijejo. ive so pustili le mladoletnike in so jih stradali in muili e dva meseca, ele potem so jih izpustili, ive okostnjake. Iz Police so bili tirje, danes je iv le e eden. Zaprti so bili v kofovih zavodih v entvidu nad Ljubljano. Za njihovo smrt so veliko prispevali tisti dogodki. Za dananje rodove pa je najbolj sramotno to, da jim je bilo koda vsakega tolarja, da bi dali na spominsko ploo zapisati tudi imena stricev, kljub temu da so pograbili vse njihove delee, ki jim pripadajo po dednem pravu. Na sami Polici so tirje taki revei, ki so tudi po smrti prikrajani za pravice pokojnih. To so J. in S.S., S.B. in T.K. e bi takrat vedela, kaj bodo storili, bi jaz sama dala tistih nekaj tolarjev, da bi bili tudi ti tirje napisani na ploi. Verjetno je e ve takih pozabljenih reveev, ki se jih noe nihe spomniti. Toda na koncu bo prila sodba - za vsakega!
Po magnetofonskem posnetku izpoved pripravil za objavo Anton itnik.
VLADO POTOKAR - Pe
Rodil se je 5. junija 1910 v tepanji vasi pri Ljubljani, kjer se je izuil za trgovskega pomonika. Zaposlil se je v eleznini Breznik, ker pa je veliko pil, so ga odpustili. Odel je na Polico k svoji teti in tam ostal. Leta 1941 je bil na Polici med prvimi organizatorji narodnoosvobodilnega gibanja. Kot lanu rajonskega odbora OF Polica so mu zaupali preskrbo partizanskih enot, kadar so se mudile v teh krajih. Italijani so ga prvi prijeli 24. maja 1942, vendar so ga izpustili. Po italijanski ofenzivi so nanj 23. septembra 1942 streljali iz hie na Blejem vrhu in ga ranili v nogo. Ker je ljudem storil veliko gorja in jim neprestano grozil s smrtjo, so ga dan zatem domaini opili in ga odpeljali Italijanom v Vinjo Goro, kjer so ga naslednji dan usmrtili.
Zbornik 2
Stran 502
UZD-SD
ANTON ITNIK
SPOMIN IZ TROHNIN IN KORENIN Slovenski gozdovi so nai grobovi. Slovenski gozdovi so nai domovi. Slovenski gozdovi so nai vrtovi. Slovenski gozdovi so nai zvonovi. Slovenski gozdovi so nai spomini. Slovenski gozdovi molijo, kadar trpijo. Slovenski gozdovi govorijo, kadar se veselijo. Slovenski gozdovi umijo, kadar se ljubijo. Slovenski gozdovi zvonijo, ker ivljenja v njih trohnijo. Slovenski gozdovi buijo, kadar jih mui groza spomina. Slovenski gozdovi tulijo in grmijo na krvnike in sodnike. Slovenski gozdovi joejo, kadar v njih studenci solza klopoejo. Slovenski gozdovi pesem svojo naj v svet poneso. Resnico, resnico o naih domovih naj povedo. Zbudi se rod, ki si moral od tod v grobove, rove, smrtne domove. Vsepovsod, kjer je doma na rod. Slovenski gozdovi so slovenski Doberdob. Slovenski rod jemlji svojo mo, spomin iz teh tihih domov, muencev svojih rodov. Zato mladi rod pojdi v gozd, kjer bo util na in svoj dom, vrt, grob, zvon, spomin. Ko bo slial iz slovenskih gozdov globin pesem, ki moli, govori, umi, zvoni, bui, tuli in grmi za nove dni, za na in va nov dan, posluaj te pesmi vsak dan, tako da naa smrt ne bo zaman. In vedno, kadar bi zopet priel dan groze, se postavi v bran za svoj gozd, dom, vrt, zvon, za na in svoj spomin iz slovenskih gozdov globin in bolein. Slovenski gozdovi naj rastejo iz korenin in z njimi bomo tudi mi prili iz globin, in tako bo ostal z gozdovi veen spomin iz slovenskih trohnin, premnogih nedolnih slovenskih druin. Grosuplje, 22.6.1999
Zbornik 2
Stran 503
UZD-SD

Prepis Zp 489/46-5
Okrajno sodie v Grosupljem Komisijski zapisnik Sestavljen na uradnem poslovanju na Polici, dne 27.3.1946
Navzoi: tibernik Janez, sodnik kot sodni odposlanec Smrekar Joe, za KLO Polica in upravo nar. imov. Babnik Anton, kot cenilec Vovk Janez, kot zast. obsojenca Predmet Je popis in cenitev imovine Vovk Joeta, Bleji Vrh t.3. Glasom tus. Odlobe z dne 24.1.1946, Zp 489/46 v smislu l. 20-28 zak. o zapl. z dne 9. 6. 1946. Dostavitev vabil in odlobe o popisu je izkazana. Navzoi se opozorijo na l. 6, 22, 23, 31, 38 in 33 cit. Zak., cenilci pa na storjeno zapriseejo. Stavbia: Popis in cenitev: Stavbia: Hia obstoji iz treh delov. Podkletena s tremi sobami in kuhinjo, krita z opeko, v srednje dobrem stanju se ceni za skedenj in hlev vse pod eno streho, hlev za osem glav ivine, krit z opeko, v srednjem stanju, se ceni na kozolec - dvojnik na est oken krit s slamo, srednje stanje se ceni na Din 2.000: kaa, zidana, zidana z opeko Hia t. 14 sedaj t. 2, krita z opeko, in hlev, delno podkletena, v srednjem stanju se ceni na kozolec-dvojnik na dve okni, krit z opeko, v srednjem stanju se ceni na
Din 20.000. Din 12.000. Din 2.000. Din 10.000. Din 2.000. skupaj: Din 56.000.
Zemljia: vl. t. 33 k. o. Bleji Vrh: parcela t. 24 hia z gospodinjskim poslopjem v izmeri 468 m2 parcela t. 25 travnik v izmeri 1067 m2
Zbornik 2
Stran 504
UZD-SD

parcela t. parcela t. parcela t. parcela t. parcela t. parcela t. parcela t. parcela t. parcela t. parcela t. parcela t. parcela t. parcela t. parcela t. parcela t. parcela t. parcela t. parcela t. parcela t. parcela t. parcela t. parcela t. parcela t. parcela t. parcela t. parcela t. parcela t. parcela t. parcela t. parcela t. parcela t. parcela t. parcela t. parcela t. parcela t. parcela t. parcela t. parcela t. parcela t. parcela t. parcela t. parcela t. 33 34/1 37 43 44 55 75 76 85 86 125 137 138 139 145 154 155 168 172 177 191 201 313 222 249 250 251/1 252 259 296 304 311 32 1 322 347 377 34/2 35 124/1 251/2 124/2 255/17 vrt travnik njiva travnik njiva njiva njiva travnik travnik njiva njiva travnik travnik travnik njiva travnik travnik travnik gozd travnik gozd njiva njiva travnik njiva travnik njiva travnik gozd gozd gozd gozd travnik gozd travnik gozd kaa njiva njiva travnik travnik panik v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri 6918 m2 1313 m2 5615 m2 3561 m2 1708 m2 3093 m2 4927 m2 2111 m2 3410 m2 10423 m2 3046 m2 1608 m2 1669 m2 8743 m2 4230 m2 539 m2 4435 m2 4161 m2 1319 m2 9614 m2 4187 m2 3794 m2 2385 m2 5330 m2 550 m2 1664 m2 5857 m2 922 m2 9272 m2 4663 m2 6980 m2 8869 m2 3072 m2 2377 m2 9326 m2 6662 m2 10 m2 3103 m2 2285 m2 2731 m2 128 m2 8890 m2
Zbornik 2
Stran 505
UZD-SD

parcela t. parcela t. parcela t. parcela t. parcela t. 255/18 293/2 293/4 257/7 293/3 panik panik panik gozd panik v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri 1510 m2 32480 m2 3665 m2 1400 m2 10520 m2
vl. t. 29 k. o. Bleji Vrh: parcela t. parcela t. parcela t. parcela t. parcela t. 363 262 1/1 151 38 travnik travnik travnik travnik njiva v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri skupaj: vl. t. 202 k. o. Bleji Vrh: parcela t. parcela t. travnik v izmeri hia t.14 in v izmeri dvorie pripada v last Vovk Joeta, Bleji Vrh t. 3 skupaj: 28/2 28/3 456 m2 121 m2 27ha 78a 35 m2 5228 m2z 11558 m2 6782 m2 1036 m2 1722 m2 27ha 72a 58 m2
Njive in travniki so hriboviti in peeni, gozdovi so peeni in hriboviti. ivina: 1 vol, sive barve, star 5 let, tea 550 kg 1 vol, sive barve, star 5 let, tea 450 kg 1 krava, sive barve, stara 10 let, tea 350 kg 1 krava, bele barve, stara 8 let, tea 350 kg 1 telica, rne barve, stara 2 leti, tea 200 kg 1 rebe, rjave barve, staro 2 leti tea praia-plemenska, tea ca 70kg tea ca 90 kg praia ivea ima vsega skupaj: 150 kg zmesi 500 kg krompirja Pritikline: Voz srednje teek v dobrem stanju 1 voz srednje lahki v slabem stanju 1 voz lahki-slab 1 slamoreznica, slaba
se ceni na Din 4.500. se ceni na Din 3.500: se ceni na Din 3.000: se ceni na Din 3.000: se ceni na Din 2.500: se ceni na Din 6.000: se ceni na Din 1.400: se ceni na Din 1.800:
se ceni na Din 1.000: se ceni na Din 800. se ceni na Din 500: se ceni na Din 500:
Zbornik 2
Stran 506
UZD-SD

1 mlatilnica v slabem stanju 1 motor na bencin, skupna last z agar Joetom, Bleji Vrh t. 6 slabem stanju 4 HP 1 pajte-istilnik stare vrste, slab 1 kotel za ganje v slabem stanju ostalo gospodarsko orodje: vile grablje itd. Preminin: nima, razen mizo in 2 stola se ceni na Din 1.000,se ceni na se ceni na se ceni na se ceni na Din 1.000,Din 500,Din 1.000,Din 500,-
Skupaj: Din 32.500. Dolgovi vknjienih in ne vknjieni: Obsojeneva sestra ima dobiti od obsojenca, in sicer: sestra Ivana, Franika, brat Alojz, Ivan, vsak po en par volov, tea 800 kg, ele po smrti Vovk Janeza iz Blejega Vrha t. 3. Vovk Marija, sedaj poroena agar, Bleji Vrh t. 6, pa v treh mesecih po 20.000,- lir. Obsojeneva brata Alojz in Ivan sta v Ameriki, uitek oeta in matere ima zapisano. Popisana premina in nepremina imovina se izreka v smislu l. 20 zakona o zapl. S tem kot zaplenjena, ker se izroi izpostavi narodne imovine v nadaljnje uvanje in poslovanje. Druinsko stanje: ena Terezija, stara 43 let, ima posestvo na Polici t. 24. Oe Janez star 74 let, in mati Marija, stara 74 let. Slukinje Nogrek Franika, stara 25 let, in en banovinski otrok Joefa Cigler, stara 12 let, katero imajo za svojo. Ugotovi se, da je oba glavni poklic kmet. Po l. 6 zak. o zapl. bi bilo izvzeti od zaplembe po mnenju komisije s pridrkom konne sodne odlobe sledee imovinske dele: Komisija je ugotovila, da se zapleni 1 hia in zemlja, 1 hia in okoli 6 ha zemlje pa naj ostane obs. oetu in materi, da se bosta preivljala. Obs. oe je sam kupil rebca in 1 telico, ostala navedena ivina pa je last obsojenca, to so 2 vola, 2 kravi, 1 plemenska svinja in 2 praia. tibernik l.r. Babnik Anton l.r. Smrekar Joe l.r. Vovk Janez l.r. Nadaljevanje zapisnika z dne 27. 3. 1946, or. t. Zp 488/46-2. Ker ni tono ugotovljeno iz prejnjega zapisnika za premoenje obsojeneve ene, se ugotovi, da ima obsojeneva ena Vovk Terezija roj. Zupani, stanujoa na Polici t. 24, sama svoje posestvo pod hino t. 37, v izmeri 15 ha 5 a 51 m2. Je brez otrok in brez starev, samo ena sestra je pri njej. Zato se ugotovi, da ima obsojeneva ena in od ene sestra zadostno posestvo na Polici t. 24, katerega izmera se je zgoraj navedla.
Zbornik 2
Stran 507
UZD-SD

Potem se ugotovi, da imata oba, oe in mati, izgovorjeno posestvo t. 1 preje t. 14, kakor razvidno iz notarskega zapisnika 1. 1942, 17. 4., in previtek iz posestva t. 3. Zaradi tega je obs. starev posestvo t. 1 last njih za dosmrtno stanovanje in uitek, ker je pa malo posestvo in imajo izgovorjen uitek iz posestva t. 3, je komisija mnenja, da jim dodeli e parcelo iz posestva t .3, in sicer sledea: vl. t. 33 k. o. Bleji Vrh, parcela t. 38 njiva v izmeri 11 a 22 m2, t. 35 njiva v izmeri 31 a 3 m2, t. 37 njiva v izmeri 56 a 15 m2, t. 33 travnik v izmeri 69 a 18 m2, t. 145 njiva v izmeri 42 a 30 m2, t. 213 njiva v izmeri 23 a 85 m2, t. 75 njiva v izmeri 49 a 27 m2, t. 137 travnik v izmeri 16 a 8 m2, t. 139 travnik v izmeri 87 a 43 m2, t. 138 travnik v izmeri 16 a 69 m2, t. 76 travnik v izmeri 21 a 11 m2, t. 259 gozd v izmeri 92 a 72 m2, t. 304 gozd v izmeri 69 a 80 m2. Vse parcele v izmeri: Njive: 3 ha 11 a 78 m2 Travniki: 1 ha 43 a 31 m2 Gozd: 1 ha 63 a 52 m2 -----------------------------------------Skupaj: 6 ha 17 a 61 m2 Nadalje se ugotovi, da se mu dodeli e sledea ivina: 1 rebec in 1 krava je last oeta in prosi, da se mu da e eno telico in enega vola ter pritikline in gospodarsko orodje. To je: pluge, brana, dva voza in eden zapravljivek, mlatilnico, slamoreznico in motor na bencin in drugo gospodarsko orodje. Ugotovi se, da imata pravico do motorja vsak polovico, to je obs. Vovk Joe in agar Joe, Bleji Vrh t. 6. Nadalje se ugotovi, da je v prejnjem zapisniku imenovana neka banovinska rejenka, za katero ne dobijo nobene podpore in je tudi ne vzamejo za svojo. Zaradi tega se je ne more smatrati kot za dedia. Vse ostale preminine in nepreminine premoenja naj se zapleni. Oetu in materi pa naj se da dosmrtno stanovanje in uitek iz zgoraj imenovanega posestva in navedenih parcel. S .i. p. tibernik Janez l.r. Anton Babnik l.r. Bran Anton l.r.
Zbornik 2
Stran 508
UZD-SD
GOVOR PREDSEDNIKA OS GROSUPLJE RUDOLFA ROMETA OB BLAGOSLOVITVI SPOMINSKE PLOE NA CERKVI SV. MIHAELA NA GROSUPLJEM, DNE 25.9.1994
Spotovani sorodniki, prijatelji in znanci tistih, ki jih danes simbolino pokopavamo. Spotovani ljudje dobre volje! Lepo vas pozdravljam to egnanjsko nedeljo v imenu javnosti Obine Grosuplje in vam, eprav 50 let prepozno, izrekam iskreno soalje. Pol stoletja je moralo pretei, da se smemo javno pokloniti rtvam nasilja in pobojev, ki so jih zakrivili pripadniki komunistine ideologije. Pol stoletja je moralo pretei, da lahko glasno reemo: tudi vi, vaki straarji, vojaki domobranske vojske in civilni protikomunisti, ste bili Slovenci, astni in poteni, borci za svobodo, za domovino, za bolji jutri... Pol stoletja je moralo pretei, da lahko odkrivamo e druge resnice, ne le tisto, ki so jo vsiljevali sovjetski boljeviki, balkanski barbari in zavedeni domaini. Te resnice iz novih ali izza zakritih spoznanj pa niso vesele in spodbudne, niso take, da bi bili lahko nanje ponosni. Glejte: - liberalistini in komunistini politini stil v Sloveniji je e pred II. svetovno vojno nastal pod okriljem programa anarhinih in brezbonih pristaev komunistine partije Jugoslavije po vzorih sovjetske Rusije, -takoj po okupaciji je na eni strani takratna legitimna slovenska oblast proglasila, da je treba ohraniti red in mir in v nobenem primeru ne nastopiti proti premoni prihajajoi vojaki sili. Opozorila je med drugim tudi na poslanico papea Pija XI., ki pravi, da je komunizem prvi organiziran upor proti katoliki Cerkvi v vsej njeni zgodovini. Od tod tudi protirevolucionarno obnaanje slovenske Cerkve. Na drugi strani pa je komunistina partija prevzela vodilno vlogo in ustanovila Proti imperialistino fronto, ki jo je e 20. junija 1941 oplemenitila s tako imenovano revolucionarno kvaliteto - in s tem na Slovenskem programirala revolucionarno in dravljansko vojno. Ko je 1. novembra 1941 vrhovni plenum Osvobodilne fronte objavil dekret Kdor deluje proti OF, ki je mono zasidrana, se je znael oziroma se bo znael prej ali slej na nedvoumnih postojankah narodnih sovranikov - takrat seje zaelo-zaelo pobijanje nedolnih ljudi, ki so nasprotovali ali bili zadrani do komunistinih revolucionarnih nartov. Takrat je padla pod roko domaih, od komunizma zavedenih fantov, ki so bili v sestavu grosupeljske ete, tudi prva rtev: Anton Knez s Perovega, igar ime je navedeno tudi na teh ploah.
Zbornik 2
Stran 509
UZD-SD

Do konca leta 1941 in v prvi polovici leta 1942 se je brezvestno in zverinsko pobijanje na obmoju Grosupljega kakor tudi na vsem obmoju Ljubljanske pokrajine nadaljevalo pod krinko, da gre za likvidacijo izdajalcev, cerkvenih podrepnikov, beraev in ciganov ter kapitalistinih in veleposestnikih izkorievalcev. Samo na obmoju obine Grosuplje je bilo v tem asu - v pol leta - na grozovit nain pobitih skoraj 150 nedolnih civilistov, nekje po dva in ve iz ene druine. Za njimi je ostala tragedija, alost, boleina... astni moje so v bran pred komunistinimi morilci zaeli poleti 1942 organizirati vake strae. Straarji so skromno oboroeni opravljali svojo dolnost braniti dom, druino, premoenje in versko preprianje. Ko so se zaele ustanavljati domobranske enote, ki so e bile vojako opremljene, so mnogi vaki straarji postali domobranci in se predvsem zoper stavljali nasilju komunizma. V triletnih bojih, od leta 1942 do 1945-je padlo relativno malo vakih straarjev in domobrancev. Nekoliko ve je bilo ubitih nedolnih civilistov. Danes, po dveletnem odkrivanju polpreteklih dogodkov, lahko e povemo tevilke padlih vojakov in drugih prebivalcev z obmoja bive obine Grosuplje. V bojih, vojakih akcijah, letalskih napadih ali drugih sluajih je bilo na strani domobranstva mrtvih 160 obanov. Med vojno - skupaj s 150 nedolno pomorjenih - torej 310 tistih, katerih imena ele sedaj smejo na marmor nae spominske ploe. e za primerjavo e povemo, da je na partizanski strani v nai obini padlo, bilo pobitih ali je drugae umrlo 826 partizanov in njihovih simpatizerjev ter da je bilo ve kot 1.200 obanov v internaciji, potem lahko reemo, da je as med narodnoosvobodilno, revolucionarno in dravljansko II. svetovno vojno tudi pri nas zahteval velik davek. Toda to ni bilo dovolj?! Z majem 1945, ko je ves svet slavil dneve osvoboditve, ko so vsi akali, da se zane novo ivljenje, da se vojaki vrnejo v tople domove, da se pozabi alost in gorje, se je na slovenskem, predvsem nad mladimi fanti in momi z Dolenjske in Notranjske ter nad preivelimi duhovniki in intelektualci, zgodil straen zloin. Ko je bilo vojne e konec, namesto da bi jih poslali domov, so komunistini zmagovalci, pijani od svobode in ganja - v elji po maevanju in dokonni uresniitvi nemoralnih,
Zbornik 2
Stran 510
UZD-SD

brezbonih in protinaravnih idej poslali potene, mlade fante, nekdanje vake straarje in domobrance pod strele in pukina kopita in jih na pol mrtve metali v jame in brezna Hrastnika, entjurja, Koevskega Roga, Krima ali pa so jih priakali in pobili doma, ko so se, ni hudega slute, vraali na svoja ognjia. Nezaslian zloin! - Brez milosti! Brez sojenja! Tisoe in deset tisoe mladih mrtvih trupel-cvetov mladosti slovenskega naroda - v treh tednih... Na obmoju obine Grosuplje je bilo po vojni - v svobodi, pomorjenih 1.300 mladih prebivalcev. 1.300, mnogo ve kot vsa medvojna leta na strani partizanov, domobrancev in civilistov skupaj. Groza! Groza, ki je 50 let ostala moneja od demokracije in ki s svojim komunistinim in liberalistinim naukom e vedno obvladuje slovensko politiko...
Spotovani!
Zaradi teh 1.300 pomorjenih in zaradi 150 pobitih na zaetku vojne, zaradi 160 med vojno padlih domobrancev, skupaj torej 1.610, pa zaradi 69 rtev, katerih imena so vklesana na spominskih ploah tu na Grosupljem; zaradi povojnih ustrahovanj, pobijanja in sramotenja vernih, zaradi nezakonito odvzetega premoenja, zaradi unienja kmetijstva, sistemov kulture in druinske vzgoje, zaradi ideolokega olstva in, ne nazadnje, zaradi neuinkovitega socialistinega gospodarstva - zaradi vsega tega moramo odkrivati e druge, do nedavnega skrite resnice. Zato, da bi se napake in tragedije v slovenski zgodovini ve ne ponovile. Pred nami je namre lepa in svetla prihodnost... Kdor more, naj preteklost pozabi in se pridrui veini, ki eli gledati naprej. S skupnimi momi moramo slono in strpno graditi lepi, polneji in bogateji jutri. Za sebe, za svoje otroke in vnuke - tudi tu na Grosupljem in v okolikih vaseh. Verni pobiti domobranci so svojim krvnikom e odpustili, za nas pa naj ostanejo spominske ploe z njihovimi imeni simbol miru in sprave. Na koncu se najlepe zahvaljujem svojcem simbolno pokopanih in organizacijskemu odboru za iskanje podatkov in doprinos k mozaiku resnice. Hvala lepa!
Zbornik 2
Stran 511
UZD-SD
ZAHVALA ANTONA ITNIKA, PREDSEDNIKA ODBORA ZA POSTAVITEV SPOMINSKIH PLO NA GROSUPLJEM, DNE 25. 9. 1994 Spotovani!
Dovolite mi, da spregovorim v imenu Odbora za postavitev tega spominskega obeleja in predstavim potek del. Odbor je bil ustanovljen pri Krajevni skupnosti Grosuplje e v letu 1993 in je priel z zbiranjem podatkov o rtvah na podroju devetih vasi v Krajevni skupnosti Grosuplje. Odbor se je sestajal na sejah, kjer je preverjal vse znane podatke in se kot skupinsko telo odloil za kraj postavitve plo. Naj povem, da je tudi oblikovno spomenik delo odbora in kamnoseka. To je prva faza dela odbora. Druga faza je postavitev skromnih obeleij na tri veja grobia v naem neposrednem okolju, in sicer za domae in tuje rtve. Ta mesta so: - v Kamni gorici (kjer je sedaj vojanica), - na Koakovem hribu, - v Smrekcu - gozdiku onstran eleznice pri postaji, - v Stehanu, - in drugod. Dovolite mi, da navedem sodelujoe v odboru: g. Franc AHLIN st., g. Anton VODEB, g. Milan DROBNI, g. Milan BUAR, g. Franc ITNIK, predsednik KS Grosuplje, g. Franci NOVAK, grosupeljski upnik, g. Peter JOVANDARI, kamnosek in Anton ITNIK, delno pa tudi g. Ivan PEROVEK in g. Jaka MULLER. Kot vam je znano, smo zaprosili vse svojce umrlih za finanno pomo in rei moram, da se je veina sorodnikov odzvala, tako da so finanna sredstva za pokritje strokov zbrana v zadostni viini. S tega mesta se moram zahvaliti tudi Obini Grosuplje, ki je za to obeleje namenila nekaj
Zbornik 2
Stran 512
UZD-SD

proraunskih sredstev, in pa Svetu Krajevne skupnosti Grosuplje, ki je tudi namenil del sredstev. Odbor je svoje delo pospeil v zadnjih treh mesecih in s tega mesta se zahvaljujem vsem za trud in podatke o rtvah. V prvi vrsti pa gre zahvala sorodnikom, da so pristali, da se rtve obeleijo na tem spomeniku. Naj omenim, da je tako soglasje odklonila samo ena druina za dve svoji rtvi. Na spomeniku smo obeleili tudi rtve zranega napada na Grosuplje, ki je bil 20. aprila leta 1945. Avtorica verzov na spomeniku je ga. Stanka Ahlin iz Grosupljega, drugi refren pa je iz pesnitve rna maa za pobite Slovence, ki jo je napisal dr. Tine Debeljak leta 1947 kot begunec v Argentini. S tega mesta se moram zahvaliti vsem, ki so prispevali, da je prilo do realizacije tega spomenika in pa tudi obrtnikom, ki so pomagali pri delih. V prvi vrsti gre zahvala organizacijskemu odboru in sorodnikom zaradi finanne podpore in informacij, zahvala pa velja tudi gospe prof. Mariji Samec, ravnateljici Knjinice na Grosupljem, ga. Stanki Ahlin za pesem in verze, vsem, ki ste sodelovali pri dananji mai in kulturnem programu, posebno vsem pevcem in recitatorjem. Posebno se moram zahvaliti g. opatu dr. Antonu Nadrahu ter upnikom in kaplanom, ki so somaevali. Zahvala velja tudi upanu obine Grosuplje g. Rudiju Rometu in vsem sodelujoim v kulturnem programu. V tej zvezi se moram zahvaliti tudi gospema Anici Zajc in Olgi itnik za organizacijo kulturnega programa. Ob koncu moram omeniti in se zahvaliti tudi obrtnikom: g. Petru Jovandariu za izdelavo in postavitev spomenika, g. Joetu Trontlju za opravljena zidarska dela, g. Ivanu Kastelcu ml. za pleskarska dela na cerkvi, g. Avgutinu Burgerju za obnovitev eleznega kria in vsem drugim, ki ste na kakren koli nain pomagali, da je prilo do realizacije tega spomenika. Finanno in strokovno poroilo bo odbor podal Krajevni skupnosti Grosuplje, preostanek sredstev pa namenil za mae v cerkvi na Grosupljem. Naj ta spomenik ostane pomnik in opozorilo sedanjim in prihodnjim generacijam na as v zgodovini slovenskega naroda, ki se ne bi smel nikoli ve ponoviti. elim, da se sorodniki in vsi ostali teh rtev spominjamo z dolnim spotovanjem. V veno slovo in pokoj duam.
Zbornik 2
Stran 513
UZD-SD
GOVOR ANTONA ITNIKA V IMENU DRUTVA ZA UREDITEV ZAMOLANIH GROBOV, ODBOR GROSUPLJE, DNE 21. 9. 1997, OB BLAGOSLOVITVI KRIA IN GROBOV NA KOAKOVEM HRIBU
Spotovani! Dovolite mi, da vas v imenu Drutva za ureditev zamolanih grobov, odbor Grosuplje, lepo pozdravim. Poseben pozdrav gre gospodu upanu, predstavnikom strank, KS Grosuplje, drugim organizacijam in seveda sorodnikom rtev, katerih se danes tu prvi javno spominjamo. V letonjem letu mineva 50 let od zadnjega poboja v obini Grosuplje, ki je bil po do sedaj znanih podatkih v Mali Stari vasi. Nedvomno je, da so bile rtve tudi na ne zmagoviti strani in ne samo na zmagoviti, ki ima obeleja e 50 in ve let. Z namenom, da bi z obelebo obeh strani dosegli ravnovesje v prikazovanju takratnih dejstev in resnice, je bilo torej potrebno najprej napraviti ustrezne spominske ploe po obini Grosuplje in drugod po Sloveniji. Grosuplje, kot takratno upravno in politino sredie s svojo organizacijo, je imelo tudi mo izvrevanja smrtnih kazni. Samo v igavem imenu, se ne ve? V imenu organizacije? Posameznikov? To mora raziskati zgodovina in izrei sodbo. Ta mesta, kjer so brez sojenja padale rtve, moramo zaznamovati z ustreznimi obeleji kot spomin na zamolane rtve. To so norme civiliziranih ljudi. Tako je bilo postavljeno e ve obeleij: v entjurijski dolini, na Grosupljem, na Stehanu in danes tu na Koakovem hribu. Po naih informacijah pa bi bilo potrebno postaviti tako obeleje tudi na Polici v Bliski vasi, na Pugledu pri Podlipoglavu in e kje. Na teh mestih so zakopane znane in neznane rtve in prav je, zaradi resnice in zgodovine, da se ta mesta zaznamujejo. Le z ugotavljanjem obojestranskih resnic in spoznavanjem celovite zgodovine se bomo lahko medsebojno sporazumeli, uvideli alostno resnico preteklosti in je ne pozabili. Samo s tako resnico lahko pridemo do sprave, vendar morata obe strani na tej poti odvrei bremena preteklosti, saj bomo edino tako lahko, razbremenjeni preteklosti, tehtali nao sedanjost in ustvarjali pot v prihodnost.
Zbornik 2
Stran 514
UZD-SD

Ob blagoslovitvi tega kria in petnajstih grobov moramo povedati, da se ljudje e danes boje govoriti o tem kraju, o resnici, ki se je tu dogajala. Kljub temu so spregovorila drevesa, saj so nas veletne oznake na drevesih opominjale na ta kraj s petnajstimi rtvami, ob vedenju, da jih je na Koakovem hribu e ve. Zavedati se moramo, da je kraj Grosuplje (kakor drugi kraji po Sloveniji) imel Pilatusov dvorec in tudi getsemanske vrtove. rtve so le od tam do Golgote na Koakovem hribu po postajah krievega pota. Ob smrti in po njej so bili zapueni in zasramovani, ostalo jim je samo eno upanje, upanje v Boga in resnico, ki so jo, al, premnogi odnesli v grob. Danes, po 50 letih, je priel Bog v obliki kria do njih in z dananjim blagoslovom tega kraja se je zaelo njihovo zemeljsko vstajenje - v naih mislih in srcih. Njihova dejanja so bila junaka, muenika, njihovi prispevki mnogi, njihove rtve velike. Je bilo njihovo rtvovanje zaman, je bil njihov boj nekoristen? Odgovor je NE! Svet in mi smo spoznali vse absolutizme in demokracijo - na njej moramo vztrajati. Pribliuje se as resnine sprave. slike
Zbornik 2
Stran 515
UZD-SD

Po mojem mnenju pa sprave ne elijo tiste sile, ki bi rade e naprej obdrale ljudi v sponah absolutizma ene resnice in se boje sprave pa tudi prave demokracije. Dolgo priakovani dan obnove resnice je priel. Ljudje poasi dozorevamo v spoznanju resnic in le s strpno presojo teh resnic in dejstev bomo lahko prili do spravnega dejanja, ne zaradi preteklosti, ampak zaradi sedanjosti in prihodnosti, zaradi zanamcev. Spomnimo se Svetega pisma in evangelija. Ui nas odpuati: Jaz, Gospod, bom odpustil, komur bom odpustil, od vas pa zahtevam, da odpustite vsem ljudem! Nae geslo za naprej pa mora biti: Upati! Stati! Obstati! Ob koncu se moram zahvaliti vsem, ki so drutvu kakor koli pomagali z informacijami in materialno, da je do tega dejanja obelebe prilo. Zahvaljujem se upnikoma za obred, zahvaljujem se cerkvenemu pevskemu zboru, recitatorjem, obini Grosuplje, ki je za to obeleje prispevala 40 tiso tolarjev, zahvaljujem se donatorjem, vse ostalo pa je prostovoljno delo lanov drutva, zato se tudi njim s tega mesta zahvaljujem za nesebino delo in portvovalnost. Posebna zahvala gre lastnikoma zemlji, g. Francu mucu iz Grosupljega, Ljubljanska c. 32, in g. Joetu viglju iz Brvac 5. Vse znane in neznane rtve na irem podroju Koakovega hriba pa poastimo z minuto molka. Naj poivajo v miru!
Zbornik 2
Stran 516
UZD-SD
VIRE V SUHI KRAJINI MED REVOLUCIJO 1941-1945

Po spominu Angele Tekavi, Ivaneve, roj.1926, ki je ves as revolucije preivela na svojem domu v virah. Pogovarjal se je Milan Muhi. Partizani so se prvikrat pojavili na virah e zgodaj pozimi leta 1941. Bili so poraeni, zapueni in sestradani. Ljudje so govorili, da so to etniki. Med njimi so domaini prepoznali Toneta Mejaka, begunca iz Primorske e iz asa po prvi svetovni vojni, ki je ve let pred revolucijo 1941 poueval v oli v virah. Do pomladi leta 1942 je bilo pri nas v virah pravo zatije, vojne sploh nismo obutili. Italijani pa so kmalu opazili, da se po naih krajih zadrujejo skupine partizanov, ki so nam zatrjevali, da se borijo proti okupatorju - Italijanu, zato so jih domaini sprejeli z odobravanjem. Kljub temu, da so Italijani bili seznanjeni, da so na tem obmoju partizani, se niso sreevali z njimi. Kaj kmalu so si ti partizani naili na svoje kape ruske rdee peterokrake zvezde in okoli vratu nosili rdee rute. Tedaj so ljudje tudi v teh krajih spoznali, da se ti partizani resnino borijo le za ruski idealizem - rusko brezverstvo in ne proti okupatorju - Italijanom. Tudi domain, priseljenec Franc Maver, se je takoj deklariral za starega ruskega komunista, saj je dolga leta preivel v ruskem ujetnitvu. Tako je bila vsa Maverjeva druina v pravi evforiji komunizma, za nas domaine pa so bili ti partizani e tedaj strah in trepet, kolikor smo znali sploh dojeti. e junija 1942 se je za vaane vir zaela teka kalvarija. Partizani so nam ukazali, da moramo vas nemudoma zapustiti in oditi v gozdove, kjer smo si morali uredili zasilna bivalia. ivino smo seveda morali pustiti doma v hlevih, kamor smo jo hodili krmit. Desetega avgusta pa prijezdi na konju k nam v gozd neznani partizan, ki je dal ukaz, da morajo vsi iz gozdov na svoje domove. Rekel je e, da prihaja italijanska ofenziva po gozdovih in kogar dobijo v gozdu, ga ustrelijo. Tedaj se je po naih krajih raziril glas, da so partizani pobili kar nekaj uglednih ljudi po sosednji dobrepoljsko-struki dolini. Zaradi takih vesti se je tudi v nai vasi organizirala vaka straa s postojanko v oli. Partizanov pa tedaj ni bilo v vas vse do njihove ofenzive sredi marca 1943 na - sosednjo vas Ambrus z okolico. Tedaj je na vako postojanko prilo povelje, da se naj vaka straa iz vir premakne za okrepitev v hinjsko postojanko. 17. marca 1943. pa
Zbornik 2
Stran 517
UZD-SD

prihrumi S.S. Daki s skupino partizanov, ki pogejo prazno virko olo in se nato zopet umaknejo. Od tedaj je vaka straa prihajala v nao vas le obasno in e to veinoma podnevi. Partizani so hodili v vas ponoi, da so pobirali osiromaenim vaanom e tisto, kar je kdo tedaj premogel oziroma ni uspel skriti. Ko so 10. avgusta 1943 v nao vas prili plavogardisti, smo jih bili kar veseli. Ti mladi fantje so bili preteno tudentje, zelo kulturni in strpni do civilnega prebivalstva. Kar so pojedli, so vse poteno plaali, a kaj ko so pot morali hitro nadaljevati, saj so e naslednji dan morali biti na cilju, kamor so bili namenjeni, to je v Grarice. To so bili tajerski prostovoljci, ki so beali pred Nemci, da jih niso mobilizirali v nemko vojsko. Usoda teh mladih gardistov v Graricah pa je bila e velikokrat opisana, kaj se jim je dogodilo po padcu Graric po italijanski kapitulaciji septembra 1943. Od tam ni uspel pobegniti iv niti en sam. Tako so se po razpadu Italije 8. septembra 1943 vake strae iz naih krajev umaknile na turjaki grad. Njihova usoda pa je bila tako kruta in bolea, da se ji mora posvetiti zgodovina v celoti. Padec turjakega gradu in usoda zajetih v nedeljo 19. 9. 1943 mora biti zapisana v poseben list zgodovine slovenskega naroda. Pripomniti je le potrebno, da je bil med borbo na Turjaku ubit France Novak iz nae vasi - rednikov. Ostali pa so bili zajeti ter v septembru in oktobru 1943 pomorjeni, nekateri pri Velikih Laah e naslednji dan, ostali pa v gozdovih okoli Mozlja. Nekaj turjakih ujetnikov je reila muenike smrti sama nemka ofenziva, ki se je tedaj odvijala v ribniko-koevskem prostoru meseca oktobra 1943. Vjanuarju 1944 so partizani ponovno prili v nao vas in odpeljali tiri druine. To so bile: trkalova, Tagornja, Robova in Jokova, za katere so rekli, da jih bodo odpeljali v koevske vasi, seveda z namenom, da jih pobijejo. Istoasno so izropali tudi njihove domaije. Ko pa so jih peljali, sreajo komandanta Staneta Rozmana, ki izve za namere teh partizanov. Nemudoma jim ukae, da jih morajo izpustiti. Tako so se te druine vrnile na svoje oropane domove. Ker so tedaj partizani izvajali nasilje in teror nad ljudmi v nai vasi, so se moki odloili, da odidejo med domobrance. Partizani pa so bili v nai vasi vse pogosteji in bolj nasilni. Od ljudi so zahtevali vse ve in to vedno z novimi gronjami. Prvega marca 1944 so nemka letala dvakrat bombardirala nao vas. Partizani so se e pravoasno umaknili in tako sta utrpeli kodo le vas in njeno prebivalstvo. Ob tem nemkem napadu je bilo ubitih 6 domainov. To so bili: Podlipev gospodar s triletnim sinom Cirilom,
Zbornik 2
Stran 518
UZD-SD

Steneva gospodinja Ivanka z dve leti staro hero in staro materjo. Sina Franceta pa so potegnili izpod ruevin domae hie. Ubit je bil e estnajstletni Vodopivev France. Pogorelo je tudi nekaj poslopij. Kmalu za tem pa zopet pride skupina partizanov na elu s S.S.Dakijem, ki je jezdil belega konja. Tokrat so partizani odpeljali vakega trgovca g. Puglja, kateremu so pobrali vse, kar so nali pri njem. Kje so umorili Pugljevega oeta, bi vedeli povedati le komandant Daki in njegova tolpa. V mesecu marcu 1944 so partizani naredili hajko in nasilno mobilizirali vsakogar, ki so ga ujeli, tako da v vasi od tedaj naprej ni bilo zdravega odraslega mokega. Ostale so le enske, otroci in ostareli. Bila je velika revina in trpljenje. Za preivetje nismo imeli niesar, saj so nam partizani vse sproti pobrali. Tudi sama sem la nekega dne v Ribnico, kjer so mi ljudje naloili nekaj soli, sladkorja in podobno, a so mi partizani, e predno sem prila domov, tik pred vasjo vse pobrali in me poteno ozmerjali. Jeseni, nekega sonnega popoldneva leta 1944, pride v vas skupina partizanov. Dva s polnimi nahrbtniki pa se zaustavita pri Jelenovih, kjer sta od gospodinje zahtevala, da ju nahrani. Kasneje pa sta ji celo zaupala, da sta namenjena e dale, kajti morata zaminirati elezniko progo med Ribnico in Koevjem. Po obedu sta pred hio, kjer so bile zloene deske, odloila nahrbtnika ter se hotela odpoiti. Tedaj pa se je enemu v nahrbtniku sproila detonacija tako, da je prilo do mone eksplozije, ki je poruila del Jelenove hie. Partizana sta bila na mestu mrtva. Ostanki njunih teles pa so bili razmetani dale po drevju. Glavo enega je odneslo vse do Vodopiveve drvarnice. Januarja 1945 so partizani izgnali vse ljudi iz vasi Hinje, nakar so izpraznjeno vas pogali do tal. Nekaj Hinjcev se je ustavilo tudi v nai vasi, ostali pa so odli naprej proti dobrepoljski dolini. Takoj naslednji dan pa prideta k nam dva partizana in ukaeta, da morava jaz in moja soolka, Lavrieva Justi, ki je bila tedaj pri nas na obisku, oditi v Ribnico, da preveriva, kakne znake imajo na kapah Nemci in jih nekaj prineseva. Prinesti pa morava tudi cigarete, katere naj bi dobili pri domobrancih. Sama sem bila vsa izrpana, kajti morala sem e nekaj dni pred tem voziti hrano v gozdove za partizane. Pokazala sem jima vse krvave in gnojne noge, a zato se nista zmenila. Rekla sta le, da je to ukaz. Zveer sta se ista partizana ponovno oglasila, zahtevala sta cigarete in znake, kar sta ukazala e dopoldne. Ker niesar ni bilo, je eden od njiju ukazal, da moramo prigati lu. Moj mlaji brat je ves prestraen prinesel e edino sveo, ki jo je partizan prigal. Sama sem vsa trda stala pred njim, ko nasloni cev brzostrelke na moje prsi. Predno je
Zbornik 2
Stran 519
UZD-SD

sproil avtomat, je cev sunkovito spustil proti tlom, tako da je rafal konal med mojimi nogami na tleh. Takoj je ponovno napolnil brzostrelko in jo sproil v vratni podboj. Mlaji, sestre in bratje, stari od 4 do 16 let, bilo nas je osem otrok, so bosi pobegnili kar skozi okna. Sosedje so bili vsi prestraeni, ko so sliali tako silovito streljanje v nai hii in kasneje e dim, ki se je valil skozi okna. estnajstega marca 1945 se je tudi pri nas v virah dogodilo isto kot pred nekaj meseci v Hinjah. e zarana tega dne, ob tirih zjutraj, nas prebudi mlad prijazen partizan s solzami v oeh, da se moramo hitro oblei in vzeti s seboj kar moremo, ker bodo zjutraj partizani pogali vso vas. Tedaj sem bila stara e ne osemnajst let in sem morala ostalim bratom in sestram, ki so bili vsi mlaji, nadomeati pokojno mamo, ki nam je umrla pri porodu moje najmlaje sestre e v letu 1940. Oe je bil tedaj v Ljubljani. Trpljenje nae druine, kakor tudi vseh sovaanov, je bilo neizmerno in se ga ne da popisati, ko so nas ob sedmih zjutraj zgnali pred hio in nato na pokopalie, kakor tudi tedaj, ko smo z roba nae vasi morali nemono opazovati, kako nam partizani poigajo naa skromna, za nas sveta ognjia. Povedali so, da morajo vas pogati in ljudi izseliti. Kakno otonost in boleine smo doivljali tedaj, ko smo iz roba nae vasi morali nemono opazovati, kako nam partizani poigajo naa skromna, a za nas virane, sveta domaa ognia, se resnino ne da napisati. Osemdeset druin iz nae vasi je e poslednji zrlo na nae goree domove in poslopja. V naih uesih nam e vedno zvenijo besede nekega hladnokrvnega partizana, ki nam je v vasi spregovoril, da morajo vas pogati. V skupini teh pregnancev je bil najstareji 94-letni Lizin oe, ki pa je bil nepokreten in so ga partizani tolaili, da bodo za njega e poskrbeli, da ga ne bo zeblo. In res so poskrbeli, nepokreten je zgorel v lastnem domu. Cerkev pa so dodatno minirali, da ja ne bil ostala sled za tem sakralnim vakim objektom. vire, vas osemdesetih domaij, je bila zravnana v gmoto kamenja. Na samoti sta ostala le dva kozolca. Osemdeset druin vasi vir, otroci, dekleta, matere in starci smo tako ostali brez lastnih domov, brez strehe nad glavami, brez oblail in prepueni neznani usodi zmagujoega komunizma. Nao usodo so kmalu dojeli dobri ljudje struko-dobrepoljske doline, ki so nas vsaj prve dni bodrili in nam nudili najnujneje za preivetje. Hvala vam, dobri ljudje! Oitno ste e tedaj vedeli in poznali gorje partizanskega komunizma, ko ste tako nesebino ustvovali z nami. ez
Zbornik 2
Stran 520
UZD-SD

teden dni pa smo se ohrabrili in se vrnili v domao vas, kjer je e vedno smrdelo po dimu. Vaani smo postali kot ena sama velika osiromaena druina. Vzdrali smo. Doakali smo tudi deveti maj 1945, dan partizanskega veselja, za prenekaterega pa nadaljevanje pravega krievega pota. Iz nae vasi so komunisti po vojni pomorili e 58 nedolnih ljudi. Ker pa je bil moj oe Janez Tekavi pred vojno ugleden upan, je bil po vojni e kako bole trn v peti zloincem ruskega boljevizma, kot je bila druina Maver iz vir. Njihov sin Ciril ga je sam osebno priel iskat in ga zvezanega odpeljal pe kot zmagovalec v uemberk, kamor ga je pripeljal vsega pretepenega. Od tam so ga odpeljali v novomeke zapore, kjer so ga na podlagi lai Cirila Maver (ta si je kasneje sam vzel ivljenje z obeanjem) obsodili na smrt in odvzem skoraj vsega premoenja. Po devetih mesecih zapora in negotovosti so mu smrtno obsodbo spremenili v dvajsetletno jeo. Mariborske zapornike oblasti pa so poskrbele, da je moj oe Janez Tekavi, oe osmih nedoletnih otrok, umrl po treh letih v mariborskih zaporih. Seveda smo ga cerkveno pokopali takoj, ko so nas takratne oblasti o tem obvestile. Zelo me razjezi, ko prebiram v partizanski literaturi toliko lai o virah. Vsi laejo, da so imeli belogardisti na zvoniku virke cerkve mitraljeko gnezdo. Sama sem ivela ves as poleg cerkve in lahko zatrdim, da nikoli ni bil nihe od domobrancev z orojem na cerkvenem zvoniku. Enaka velika izmiljotina in la je tudi, da so nao vas vire partizani zravnali z zemljo zato, ker so hoteli domobranci v nai vasi zgraditi mone obrambne poloaje, kamor da so e navozili gradbeni material. Vse to so le komunistine izmiljotine in lai. Oitno je pisce take zgodovine zapustil spomin, kajti nikjer e nisem zasledila, da bi kdo od njih zmogel napisati, da so vsa leta revolucije tudi po nai vasi pobirali vse, kar so nali uporabnega, od hrane do voz, ivine itd. za svoje preivetje v okolikih gozdovih nae vasi. Za resninost izpovedanega v skrajani verziji jamim.
PRIPOMBA UREDNITVA KNJIGE:

O poigu in razdejanju vir je v Zborniku dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni na slovenskem, knjiga 2 (19), boji na slovenskem 1945, izdanem v Ljubljani 1997 s strani Obramboslovnega raziskovalnega, centra Intituta za drubene vede Univerze v Ljubljani, na str. 225 napisano samo: 15.3.1945, XII. brigada, rekvizicija vir in razselitev prebivalcev. Razumljivo je, da mora uradna komunistina zgodovina e danes molati o tem sramotnem partizanskem vojnem zloinu, kakor tudi o enakem zloinu med vaani Hinj.
Zbornik 2
Stran 521
UZD-SD
BOG JE VIDEL IN SPREJEL...

PLOA RTVAM KOMUNISTINEGA NASILJA 1941-1947 IZ GROSUPELJSKE UPNIJE Pol stoletja je moralo pretei, da lahko glasno reemo: Tudi vi, vaki straarji, vojaki domobranske vojske in civilni proti komunisti, ste bili Slovenci; astni in poteni, borci za svobodo, za domovino, za bolji jutri... Pol stoletja je moralo miniti, da lahko odkrivamo e druge resnice, ne le tisto, ki so jo vsiljevali sovjetski boljeviki, balkanski barbari in zavedeni domaini, je 25. septembra 1994 popoldne odgrinjal zastor izredno bridke polpretekle grosupeljske zgodovine upan Rudolf Rome. Del te alostne zgodovine je tudi 67 rtev, zapisanih z imeni in priimki na marmornih ploah na severni strani stare upnijske cerkve sv. Mihaela na Grosupljem. Sedem od tehje bilo rtev zranega napada 20. aprila 1945, ko so partizani pripravljali svoj znameniti pohod proti Ljubljani. Veina rtev so bili civilisti, ki so se ob koncu vojne umaknili na Koroko in bili potem vrnjeni in pobiti, nekaj je bilo med njimi domobrancev, nekaj pa jih je bilo med istkami od rdee roke pobitih med vojno in po njej blizu doma in vasi. Vsem tem zamolanim ljudem so svojci postavili lep spomenik. Del denarja zanj je prispeval Svet KS Grosuplje, nekaj pa gaje bilo tudi iz sredstev obinskega prorauna. Tem rtvam je med mao v polni prostorni novi grosupeljski upnijski cerkvi govoril besede sprave, oarjene z odpuajoim balzamom Boje besede, obenem pa blagoslovil njihov simbolni grob stiki opat Anton Nadrah. Z besedami pisatelja Ivana Pregljaje alujoe sorodnike potolail, da je Bog videl in sprejel njihovo mueniko rtev (daritev), jo zapisal v knjigo ivljenja. Videl je ta krvavi krst pomorjenih slovenskih druin in slovenskega naroda, ki naj postane rodovitno seme za novo, lepo, mirnejo, duhovno prenovljeno osebno, druinsko, upnijsko in slovensko prihodnost. rtvam so peli pesem spomina in vrnitve grosupeljski meani cerkveni pevski zbor, dekliki zbor Orhideja in oktet Mladika. Pozdravljala jih je tudi stara gasilska zastava, na katero so prisegli ob vstopu med lane starega gasilskega drutva. Govorili so jim lepo povedane recitacije, mogoe najlepe pa besede domae pesnice Stanke Ahlin: Vaa imena smo v kamen vklesali, da boste veno iveli med nami. Joe Pavli OBJAVLJENO V ASOPISU SLOVENEC, 28.9.1994
Zbornik 2
Stran 522
UZD-SD
NAREJENI MUENEC
Bitka za vrh in postojanko se je konala s popolnim porazom. Deli razbite brigade so udrli med splono zmenjavo kakor podgane potapljajoe se ladje; posamezni beei in upehani oddelki so drveli nizdol po bregu in iskali kritja v gozdu, ki je ponujal svoje zavetje na nasprotni strani dolinice. Za njimi se je usipalo jekleno zrnje iz bruhajoih strojnic in minometi so metali svoje debele izpljunke vse kriem mednje; ko je padlo na tla, je brizgalo kakor krvava slina in se vigaje razletelo; temu in onemu se je pocedila kri iz raztrganih hla; bosa noga je ostala zadaj v stopalu, roka s puko je odpadla; titovka s kosi koe, koic in z lasmi je zaplesala v zraku in pristala na umazani rjuhi snega. Vmes so treskale bombe; fantje so v divjem ognju drveli po hribu navzgor, jih metali skozi votline, strehe so se prekopicevale kakor z mize zbiti peharji; v oeh jim je gorelo, iz ust so jim vreli vriski in zadnje odporno gnezdo v zadnjem bunkerju se je razletelo s kosi raztrganih oblek in krvavega lovekega mesa, omadeevanega z gramozom in prstjo kakor izbruh ognjenika.
slika
Raztepeni kot kup listja v zamahu viharja, umazani, s cunjami na sebi, ki so spominjale na obleko, skozi katero se je tu in tam razkazovala golota lovekega telesa, so drveli na vse strani, si iskali izhoda med zasedami in napadalnimi gnezdi, kriali, tulili od bolein, preklinjali, hropeli in puali krvavo sled za seboj. Tovarii na desni in levi so padali, se prekopicevali, vstajali,
Zbornik 2
Stran 523
UZD-SD

se sesedali, se grabili za prsi, noge, glavo, kolena, trebuh, se vlekli po vseh tirih dalje, se poskuali dvigniti ter hropei ostajali na razbrozganih, od blata in krvi umazanih snenih tleh. Dan je bil pravkar odprl oi; sonce se je vzpenjalo tam dale zadaj izza polonih hrbtov gora kakor ogromna kovinsko area oga; pred njim so viseli oblaki kakor razparana zamazana rjuha; skoznje je vrela gosta mehka svetloba, rumena kakor pleve in vrela kot iz blazine ter padala na hladne, bele in molee hrbte gora. Prostor seje razirjal poasi kakor vodni kolobarji na gladini, se prevesil ez zobasti obro gora naokoli ter neomejeno zapljuskal v vesolje. Treskanje bomb, klokotanje strojnic, presketanje puk in venketajoi poki min, krianje, kletve, stokanje, hropenje, klici na pomo in gomazenje naskakujoih in beeih nog po snegu je divje raztrgalo blaeno jutranjo tihoto. Toda hudourni vrelec glasov se je unesel, valovi molanja so se zgrnili - hrib je bil zaseden. Fantje s poveljnikom na vrhu gria so se razlezli v notranjost vasice, ogledali z naperjenim orojem vse vogale poslopij in pretaknili hie, pobirali plen, odnaali ranjence ter jim obvezovali rane. Spodaj v dolini je zadnji rdekar brez puke in kape drvel po snegu, toda preden je mogel planiti v grmovje onstran potoka, ga je podrla krogla. Divje je zatulil, telebnil vznak in mole obleal. Mrlii so leali vse vprek po snegu; brzostrelke in puke, bombe in strelivo so leali med njimi, kar so bili na begu odmetavali, da bi mogli laje beati in utei. Med sestradanimi, izsuenimi obrazi, katerih koa je spominjala na ustrojeno svinjino, in plesnivimi, zamrenimi in potnimi lasmi, med bledimi, nenimi, kakor breskev sonimi lici estnajst-in sedemnajstletnikov, ki so e v smrti kazali svoje velike, zaudene in v grozo bolee oi, so leale tudi borke v sivih nerodnih hlaah iz debelega vojakega sukna. Ni na njih ni kazalo na enskost, nenost in mladostnost - vse je bilo ubito, izpito, pohojeno in od velikega trpljenja in mrtve toposti razdejano; s teh lic s trdimi, odbijajoimi potezami sta nemo kriali ubita, oneaena, zgreena in zavrena mladost in ivljenje, ki je v kalno mlako krvi padlo kakor osut pokoen cvet, ne da bi bil narodu daroval svoj zdravi sad. Ubena brigada, brez polovice oroja in tretjine motva, na pol bosa, vsa upehana, razmrena in preplaena, se je zbrala v dolinici pod sosednjim hribom. Tovarii so preklinjali, godrnjali in bili kar se da slabe volje. Poveljnik je metal vso krivdo na ubitega straarja, ki je bil premalo previden; trdil je, da
Zbornik 2
Stran 524
UZD-SD

je moral spati, ker so bili popolnoma iznenadeni. Brigadni komisar je padel; njegovo dolnost je takoj zaasno, dokler ne bo potrjen s strani vijega poveljstva, prevzel komisar prve ete. Poveljnik in komisar sta bruhala jezo na motvo, ki je bilo premalo vztrajno in vzdrno ter bealo na vrat na nos, motvo pa se je na tihem jezilo na poveljstvo, ki je prvo bealo in ni dajalo potrebnih povelj. Razlono se je slial glas, da je bolje pri belih kakor pri njih, da je edalje veji nered in zmeda in da ne bo tega beanja in preganjanja nikoli konec. Novi brigadni polit komisar se je srdito zagledal v to razcapano in godrnjajoo redo in najraji bi bil zael izvajati posledice - odpoiljanje najbolj predrznih v trinajsto brigado, e se ne bi bal e huje nejevolje ali celo upora. Kaj naj storimo? je vpraal poveljnika brigade tiho in mu s pogledom pokazal nanje, ki so stali pred njima. Godrnjajo edalje bolj, disciplina popua; ti mlenozobci, ki smo jih bili zadnji mesec nalovili na tajerskem, nam utegnejo e utei ali ubeati v nasprotnikov tabor. Nekaj bo treba ukreniti. Kaj, je nejevoljno dejal poveljnik; poslal bom dva partijca, naj poieta kakega naega mrlia, ki je padel na begu, ga primerno razmesarita, nato pa ga jim pokaemo, kakor da so ga oskrunili beli; ti bo pa pri tem imel primeren pouen govor, ki naj vsaj pri teh mlenozobcih dvigne moralo oziroma jim vlije strahu, da jih ne bo ve skominalo po nasprotnikovem taboru. Zadnje ase se jih polaa neka udna negotovost, v oeh jim berem, da te domobranske sodrge ni ve ne sovraijo in to je za nas, tovarii, slabo znamenje. Tudi jaz isto opaam. Res, to bo najbolje sredstvo za vcepitev novega strahu in sovratva do naih izkoreninjencev. Takoj moram misliti na to, kaj jim bom povedal. Tovaria Tarzan in Tuli, stopita naprej! Sem do mene! je zapovedal brigadni poveljnik. V glasu mu je zvenela nejevolja, ker je bil na begu izgubil titovko; sneti jo je moral enemu izmed tovariev z glave, da si je priskrbel pokrivalo. Partijca Tarzan in Tuli sta se izluila iz prezebajoe gnee. Izvoli, tovari poveljnik! Brigadni jima je dal znamenje, naj gresta z njim nekoliko na stran. el je z njima med bukovimi debli, dokler se mu ni zdelo zadosti pro, da ne bi ostali sliali povelja. ujta tovaria. Pojdita skozi nae strae tu v gozdu v smeri naega boja in bive
Zbornik 2
Stran 525
UZD-SD

postojanke, dokler ne najdeta enega izmed naih borcev, ki je padel. e je na varnem kraju, tako da se ni bati sovranikovega iznenadenja, kar na mestu korenito opravita svoje delo; ti, Tarzan, ki si hrabreji, ostani na mestu, ti, Tuli, pa mi pridi sporoit, da je opravljeno. V primeru, da ne bi bilo varno, prinesita mrtveca, ko vse opravita, semkaj. Saj menda vesta, kaj mislim: morata ga slei, mu iztrgati jezik, iztakniti oi, porezati uesa, polomita mu kak ud, tu pa tam ga malo razreita, sploh, izvrita muenitvo nad njim, da ga pripravimo za politino uro. O tem, razen vaju, ne sme nihe vedeti. Na vaju se zanesem. Pojdita in storita, kakor sem ukazal! Razumeva, tovari poveljnik! sta odgovorila partijca Tarzan in Tuli ter se izgubila v bukovem lesu. Malone ob robu gozda v podnoju nasprotnega brega nekdanje njihove postojanke sta v snegu nala partizana, ki je padel na begu. Poznala sta ga. Bil je tovari Ljuti, mlad, okat, drzen in trd fant, ki je nerad beal iz boja in navadno bil pri zadnjih; znan je bil kot nekak vzgojitelj novincev, ki jih je navajal na trdoto razbojnikega ivljenja s tem, da se je posmehoval onim, ki so prve dni tega izgubljenega ivljenja bili molei, pobiti in so pred sotovarii tajili solze, ki so jim siloma lezle v oi ob stranem razoaranju, ki so ga doiveli; zasledoval in nadzoroval jih je povsod in jim neprenehoma postavljal samega sebe za zgled. Kazal je na svoji dve brazgotini, ki sta mu paili iroki koeni obraz, se hvalil, da se ga krogla belkov sploh ne prime in se neprenehoma povelieval z junakimi dejanji, katera je s svojo bohotno domiljijo razprezal v nemogonost; hvalil seje, da je pobil najmanj dvesto okupatorjevih vojakov in sto belkov. Ker se je vasih primerjal s kraljeviem Markom, so mu rekli tudi kraljevi Marko. Krogla iz domobranske puke mu je bila prebodla telo pod levo lopatico ter mu zgoraj natrgala srce. Ko sta Tarzan in Tuli prila do njega, se jima je zdelo, da je e rahlo premaknil glavo. Tarzan ga je potipal; bledi udje so bili malone e gorki, eprav se je telo v snegu naglo ohlajalo. Tarzan in Tuli sta pripravila noe; obrnila sta ga na hrbet, ga sezula in slekla. Fej, pa se mi le gabi! je pljunil Tarzan, ko mu je bil iztrgal jezik. e bi bil to kak belek, ne bi ni rekel; zlodja izdajalskega bi ivega scvrl, pa ne bi trenil, ampak takole naega loveka in e fanta, kakren je bil na Ljuti, fej, res, kar gabi se mi! Pa da sva morala najti prav njega, ko sva bila z njim taka
Zbornik 2
Stran 526
UZD-SD

prijatelja. koda ga je. Neprenehoma mi je mlel, koliko belkov bo e pobil in kako jih ima v spominu nabrane vse v domaem kraju, ki bodo prili pod njegov no ali strel; kako zmagoslavno bo prijahal v svojo vas; na, vraga, zdaj pa ima, jaz sam mu moram izdreti ta vraji jezik, ki je znal take razdirati, da ga ni bilo para med nami. e naega politkomisarja je posekal vasih. - Na, je dejal ez as, ko mu je odrezal desno uho, slial tudi ne bo ve ne mojih ne drugih: To bo vse lo, je ez as pripomnil tovari Tuli, ki je hladnokrvno aril z noem po mrlievem hrbtu, da bi mu izrezal pas koe, ampak reem ti, tovari, e se kdo le kolikaj spozna na loveko telo, bo pri vsem tem mesarjenju pogreal krvi, saj vidi, da ne tee; srce se je ustavilo in kri se je zaela sesedati. Br odpri ilo, mu je svetoval Tarzan; morda bo pa le e nekoliko pritekla, toliko, da bo sneg bolj krvav in da ga namaeva tu pa tam. Ali pa, saj ve kaj, zdajle sem se domislil! e bi kdo kaj pripomnil, bova rekla, da sva ga s snegom oedila. Sicer pa se kmet in hlapec tako ne razumeta na tako stvar. Kdor pa je na zares, pa tako lahko ve, kako in kaj. Tole poneva za strahopetce in cmeravce; da nam je ne bi popihali v nasprotno stajo med bele ovce; naj vsak ve, da ga tamkaj aka ne samo smrt, marve muenje, ki bi se mu sam ponudil. Sonce se je vlilo iz razporka oblakov kakor kri iz rane in pordeilo jutranjo belino dneva in snega. Razmesarjeni mrli je leal v snegu kakor izpljunek, ves iznakaen, vzbujajo grozo; to ni bil ve lovek, temve le e kepa z noi razbrazdanega mesa. Kar dober bo za na miting, je tovari Tarzan s strani pogledal obdelano truplo. Tovari poveljnik mora biti zadovoljen. Belkov ni za nami, to sva dobro ogledala, pa le bodi oprezen, jaz odhajam. Kmalu se vsi vrnemo. Obrisal si je roke in no ob sneg in izginil med drevjem. Tovari Tulija zgrabil puko in se zael sprehajati ob mrliu, zakaj zaelo ga je zebsti. Na konec veje leskovega grma je priletela sinica. Zapela je, se zagledala v snop lovekega mesa v snegu ter umolknila; epela je na speem brstu in se ni hotela umakniti, dokler ni Tuli s puko udaril po veji; menil je, da jo bo zadel, pa mu je odletela. Krdelo je mole prigazilo med debli in grmovjem do mrlia. Politkomisar je stopil na parobek posekane bukve ob njem. Zraven njega je stal brigadni poveljnik in ogledoval obraze; opazoval je vsakega posebej in skual dognati, kako je deloval pogled na muenca v snegu.
Zbornik 2
Stran 527
UZD-SD

Krdelo se je na poveljnikovo znamenje z roko razlezlo v kolobar okoli mrlia. Obrazi so bili mrki in bledi, iz priprtih oi je bliskala nezadovoljnost in poplah. Nekaj jih je med njimi nosilo obveze na rokah in glavah. Mlademu vpoklicancu je kapljala kri od robca, v katerem je imel zamotan mezinec, ki mu je bil v spopadu odbit pri zadnjem lenku. Bil je bled in s spaenim obrazom je tajil boleino, ki mu je segala prav do srca. Politkomisar je slovesno, resno in izpraujoe el s svojimi omi po obrazih. Ko se je sreal z nekaterimi starimi, je zapazil prikrit hudomuen nasmeek; mladi vpoklicanci pa so bili vsi bledi, begali so z omi od iznakaenega trupla do njega in priakovali njegove besede. Politkomisar se je ozrl na nie stojeega brigadnega poveljnika ter poveljnike et ob njem ter z vzvienim, narejenim glasom zael: Tovarii partizani! Borci nae hrabre narodnoosvobodilne vojske! Ljudje novih dni in boljega loveka! Pred vami lei iznakaeno truplo naega hrabrega, legendarnegajunaka Ljutija, imenovanega zaradi njegove neustraenosti, zaradi njegovih nesmrtnih uspehov, zaradi njegove drznosti v boju in discipliniranega nastopa, ki je bilo za zgled in vzpodbudo vsem, zlasti pa mlajim borcem ter novincem, tudi kraljevi Marko. Ozrite se nanj in povejte mi, ali je to spaeno in do satanskih meja mueno truplo e podobno loveku? Ali je mogoe, da kaj takega izvri loveka roka, zlasti pa roka, poudarjam, roka loveka, ki neprenehoma trobi, da je bolji od nas in da je brez krivice? Reem vam, tudi roka najbolj zavrenega hudodelca ne bi mogla izvriti kaj tako peklenskega, saj nam je znanih dosti primerov, da so roparji in razbojniki vekrat celo oteli nevarnosti loveka in mu pomagali v stiski. To, kar je bratoskrunska roka naih bratov storila, kae sprostitev najbolj nizkotnih nagonov, nagonov, ki so bili ivalski. Srce nam zastaja v grozi ob pogledu na to razmesarjeno in zmrcvarjeno truplo, truplo, ki je sicer bilo ranjeno s kroglo v boju, kar kae sled krogle pod levo lopatico, a je nato e ivo padlo v roke naega brata, v roke naega tako dobrega, pravinega, odpuajoega in tako vabeega sovranika, kar si posebno dobro zapomnite vi, novovpoklicanci! Tovarii borci! To je peklensko delo nae tako svete nasprotne skupine, naega smrtnega sovranika, ki je nevarneji od okupatorja, kajti ta na sovranik ostaja na nai zemlji med nami; to je delo naih domobrancev, to se pravi ljudi, ki naj bi baje branili svoje domove in se borili za vero in Boga, poudarjam, za Boga, ki ga imajo neprenehoma na jeziku! Kdo bi mogel misliti, da lovek, ki mu naj bi bil Bog vzor in najvije merilo, more storiti tako neloveko
Zbornik 2
Stran 528
UZD-SD

dejanje. Reem vam: lovek, ki se opira na Boga, ki ga ljubi in mu slui, e ni vse skupaj samo nareJenost in hinavina, mora ljubiti tudi svojega blinjega kakor samega sebe! Toliko e poznamo vero in njene zapovedi, eprav nam neprenehoma oitajo nekaj nasprotnega. Mi ne elimo, ne terjamo od tega tako pravinega naega sovranika ljubezni, ne, niti najmanj si ne drznemo kaj takega priakovati od njega, upravieno pa smemo terjati vsaj trohico spotovanja lovekega dostojanstva taas, ko lovek kot sovranik pade v njihove roke. Tukaj, tovarii borci, pa vidimo nekaj popolnoma nasprotnega. Ne pravi zaman Sveto pismo: Po njih sadovih jih boste spoznali! Spoznali smo jih, upam, da ste jih spoznali tudi vi do dna njihove zloinske izkvarjenosti. Ali nam je treba e vejih dokazov za veje zverinstvo, za vejo izkvarjenost, za vejo sproenost lovekih najbolj nizkotriih nagonov, za veji izbruh sovratva, za vejo naslado nad lovekimi mukami ter njegovim ponianjem in unienjem, kakor nam jih nudi prav tale primer pred naimi omi, primer naega rajnega muenca Ljutija? Znano nam je, da oni bevskajo o nekakih svojih muencih, da oblaijo v slavo in svetost izdajalce naega tako muenega naroda in sodelavce s trinokim zavojevalcem, ki so padli zaradi svojih nevrednih dejanj pod nao pravino roko; toda isto bi lahko bolj upravieno trdili mi, e bi ne bili zadosti sodobni in oproeni temnega srednjevekega vraarstva, zato trdim, na tovari Ljuti je muenec, toda narodni muenec in junak! In ta na narodni muenec, njegove muke in kri, ki jo je junako prelil za nao stvar in vse lovetvo - o, da bi bilo imprej reeno vezi kapitalizma in klerikalizma! - naj bo nam vsem gore in svare opomin, kaj bi storil z nami na tako priliznjeni sovranik, e bi prili v njegovo pest, bodisi da bi bili zajeti v boju ali pa - kar naj se ne zgodi! - da bi sramotno in izdajalsko uskoili sami v njegov tabor, e da je tam bolje in da bo on konni zmagovalec! Tu naj si ogledajo, kaj jih aka, vsi tisti, ki neprenehoma kilijo ez plot in akajo na prilonost, da bi zapustili nae hrabre s slavo in toliko zmagami ovenane vrste. Vsak izmed njih naj si zapomni moje besede: kdor koli bi uskoil v nasprotnikov tabor ali pa bi zaradi svoje malomarnosti in strahopetnosti padel v njegove roke, ga aka tamkaj konec, podoben koncu naega junaka Ljutija! Imamo tako reko dnevna poroila o brezkonnih muenjih tistih nesreneev, ki v boju pridejo v sovranikove roke, kakor tudi o tistih, ki so bili toliko strahopetni in izdajalski, da so uskoili v nasprotnikov tabor; muenja izvrujejo na vse mogoe naine,
Zbornik 2
Stran 529
UZD-SD

celo peejo jih na erjavici, jim reejo jermena s hrbtov, zabadajo igle v meso, trgajo jezike in tako dalje in tako dalje! Tovarii borci! Ob pogledu na to iznakaeno, mueno in zmrcvarjeno truplo, na ta satanski sad sovranikovih rok, naj nam vstane v dui samo en sklep: mi ne poznamo ne vdaje v boju in ne uskotva, ampak samo boj, boj do konca, do zmage in do naega popolnega zavladanja! Smrt faizmu in faistom vseh vrst, predvsem belim, in svobodo narodu! Govornik je umolknil in stopil s parobka. Brigadni poveljnik je dal znamenje, naj bataljonski poveljnik odvede krdelo nazaj, tovariema Tarzanu in Tuliju pa je ukazal, naj Ljutija prineseta za krdelom, da ga bodo e isti dan slovesno pokopali. Brigadni poveljnik in novi brigadni politkomisar sta la mole za krdelom, ki se je izgubljalo med drevjem. Politkomisar je bil jezen sam nase, ker ni mogel s svojim ognjevitim govorom vneti in ogreti poklapane vojske. Uspeh je bil skoraj enak nili; prav taki so se vraali, kakrni so bili prili. Le nekaj mladeniev je bilo bolj zastraenih. Kaj, lagati pa zna? se je ozrl Tarzan na Tulija, ko sta ostala sama. Res, prav rojen je za ta poklic. Malo pa se je e hotel izkazati, ker ga je privzdignilo mesto brigadnega politkomisarja. e vraga bi prevaral in ga naplahtal. Mladiki in na novo nabrani si ne bodo upali beati in se priglaati na domobranskih postojankah. Saj jaz nisem toliko neumen, da bi to verjel, toda glavo bi teko odnesel, ker sem bil preve aktiven. Preve sem jih e pospravil in to vedo. Ampak, e kdo izve, kako sva midva pripomogla tovariu Ljutiju do njegovega muenitva, bo morala e bolj padla in uspeh bo nasproten, je zaskrbelo Tulija. Upam, da naju ni nihe videl. e bi se pa le izvedelo, tovari, no, potlej pa ve, kaj naju aka - prestavili bi naju v trinajsto brigado. Tako, zdaj pa si ureiva nosila in pojdiva za naimi! Tuli in Tarzan sta iz vej napravila nosila, navalila nanj zmrcvarjeno Ljutijevo truplo in ga pokrila s smrekovimi vejami. Njegovo obleko, ki sta jo bila poprej skrila za oddaljen maklenov grm, sta si zdaj razdelila in stlaila v nahrbtnika, ker je bila bolja od njune. Prijela sta s srobotom povezana droga, napravljena iz drobnih bukovih debelc, in odla po razhojenem, mokrem snegu po sledi za svojimi. Od juga je planil veter, stisnil raztrgani razporek oblakov in skozi sivo obvezo se je pocedila kalna svetloba in se razlila po snegu, umazana kakor pomije... VINKO ITNIK
Zbornik 2
Stran 530
UZD-SD
IN MEMORIAM ANTON HOEVAR

kaplan iz Male Stare vasi pri Grosupljem Pustimo asu, da pove svojo resnico. al, je tudi ta kruta. V letu 1942 je padlo sedemnajst duhovnikov - estnajst neposrednih rtev in ena posredna - vsi iz ljubljanske kofije. V letu 1943 je bilo umorjenih trinajst duhovnikov in pet bogoslovcev - petnajst neposrednih in tri posredne rtve. V letu 1944 so morali umreti tirje duhovniki, med temi sta bila dva iz gorike kofije tri neposredne in ena posredna rtev. Iz poroil, ki so jih o teh rtvah objavili nai asopisi; iz bridkosti, ki so jih prestali; iz del, ki so jih ti duhovniki in bogoslovci opravljali; iz besed, ki so jih govorili in zapisovali - je zapisan tudi ivljenjepis Antona Hoevarja, kaplana iz Male Stare vasi pri Grosupljem. Anton Hoevar je bil rojen 13.1.1913 v mlinu na Logeh pri Grosupljem. Konal je tudij bogoslovja v Ljubljani. Njegov oe je bil najemnik mlina, ki je bil v posesti botanjskega gradu. Ko je mlin kupil sedanji lastnik Kolenc, se je druina preselila v Malo Staro vas v Kocjanov mlin, kjer so delali za tako imenovano tretjo merico. Brat Franc je bil samostanski brat v cistercijanskem samostanu v Stini. Ponoi med 25. in 26. oktobrom 1942 so komunisti prili ropat v Staro vas in na Perovo pri Grosupljem. V hii posestnika Vrbinca (Kramarja) na Perovem so nali kaplana Antona Hoevarja, ki se je tisto no mudil pri svojemu znancu. Komunisti so hio izropali, kaplana Antona Hoevarja pa odpeljali s seboj. Hkrati z njim so odpeljali tudi F. K. s Perovega. Zvezana sta bila z ico. Na hribu Molnik blizu Lipoglava (upnija marje) so ju privezali k bukvama, ju pretepali in muili. F.K. se je uspelo izmuzniti iz inega priveza in pobegniti. Kasneje je prieval o tragini smrti kaplana tudi e danes iveim priam. Kaplana Hoevarja so umorili in zagrebli. Anton Hoevar ni nikoli dal niti najmanjega povoda, da bi mu morali komunisti strei po ivljenju, a so ga kljub temu umorili. Vsa soseska je jokala, ko je zvedela za njegov umor. Umorila sta ga tudent uligoj in uitelj Turnher iz Vinje Gore (po navedbi vira). ----------------------------Vir: Kri muencev, Ljubljana 1944.
Zbornik 2
Stran 531
UZD-SD

slika Grob kaplana Antona Hoevarja na pokopaliu pri stari cerkvi na Grosupljem
Zbornik 2
Stran 532
UZD-SD

16. marca 1943 je posebna komisija odkopala njegovo truplo. Bilo je le rahlo zakrito z zemljo, tako da so ivali lahko razgreble grob in deloma pokodovale spodnji del trupa. Pokojni je leal na obrazu. Levo lice je bilo razbito od udarcev in podpluto s krvjo. En vbodljaj je imel tudi na vratu. Roke je imel ob telesu. Ena dlan je bila obrnjena navzgor, druga pa navzdol. Umrl je zaradi strela in pokodb od udarcev. Truplo je bilo popolnoma golo. Izkopali so ga 16. 3. 1943 na hribu Molnik in ga pokopali na pokopaliu pri stari cerkvi na Grosupljem, kjer e danes stoji njegov nagrobni spomenik. Pogreba se je udeleilo veliko ljudi. Nagrobni govor je imel Vinko itnik iz Grosupljega. *** kof dr. Gregorij Roman je v estem postnem govoru, 16. aprila 1943, v ljubljanski stolnici nedvoumno poudaril: Naj govore in pripovedujejo, kar hoejo; resnica je, da so zrasli med nami isti fantje, ki jih je Bog izbral za najtre borbe in so zvesti vztrajali do zadnjega. Imena: Janez Pavi, Vinko in France Mravlje, Lojze Grozde in e druga bodo veno blestela; so imena junakov, tisokrat monejih in pogumnejih od njihovih morilcev.
IN MEMORIAM JANEZ PEROVEK: GROBIA NA STEHANU*

Dne 6. 9. 1995 (priblino ob 11. uri) smo si ogledali domnevna grobia po vojni pobitih nasprotnikov komunizma na Stehanu (domaini pravimo Stohan). Prisotni: Franc Omahen (leto rojstva 1932) s Sp. Blata, ki je pokazal lokacije grobi; Anton itnik, Tone Vodeb in Janez Perovek 1. grob Od ceste Grosuplje - Vinja Gora se pred smetiem odcepi v desno manja pot, ki pelje na rob gozda k zadnji hii. Ko pridemo v dno doline, ----------------------------*Janez Perovek, rojen 7.3.1942, Grosuplje, gradbeni inenir, je dlje asa zavzeto zbiral podatke o medvojni zgodovini in zloinih na Grosupljem in v okolikih krajih. Sodeloval je tudi pri iskanju grobov na Stehanu in Koakovem hribu. Po kratki bolezni je umrl 26.3.1996.
Zbornik 2
Stran 533
UZD-SD

se odcepi gozdna pot v levo, ki pa z avtomobilom ni prevozna. Po priblino 100 metrih pridemo do groba. V njem je bil pokopan Robantov z Mlaevega, katerega so domaini kasneje prekopali na pokopalie na Mlaevo - Botanj. 2. grob Od prvega groba gremo v desno priblino 50 metrov in pridemo do zartane poti, ki je v vkopu. Na tem mestu so pokopani tirje, ki so si morali sami kopati grob. Stane Kuntek (parovec) je prinesel lopato. Te podatke je Francetu povedal njegov oe. Ni pa razieno, ali so ostanki umorjenih e v grobu ali so jih e prekopali. Lastnik gozda je Matja Kastelic z Malega Mlaevega. Mesto smo oznaili. 3. grob Za smetiem se po priblino 200 metrih odcepi v levo gozdna cesta, ki pelje do tretjega groba. To je najbr mesto umora Habjanovega iz Podloma. France je pripovedoval, kako se je pri vleki lesa odkrilo okostje mrtveca (glava, prsni ko). Isto mi je pripovedovala Albina Podlogar, Habjanova herka, ki stanuje Pod gozdom 15 na Grosupljem. Lastnik tega gozda je Kuntkov (Boben). 4. grob Na mestu, kjer se odcepi opuena pot proti Sp. Brezovemu, je stal kri in tu so leta 1942 partizani napadli dva osebna avtomobila in ubili dva Italijana. Za kazen so potem Italijani pogali Sp. Brezovo. To omenjam zato, da ne bi na tem mestu sluajno postavili spominskega obeleja pobitim domobrancem. e gremo po tej poti priblino 100 metrov v gozd, zavijemo v levo, po priblino 50 metrih pridemo do groba. V njem so bili pokopani tirje ljudje. Po vsej verjetnosti so neznani, najbr svojci, pobite prekopali. Lastnik gozda je Ribi z Blata (Kovaev). V bliini, 20 metrov naprej, so neznanci vsako leto prigali sveo. Izgleda, da je bil tam e kaken grob. Potrebno bi bilo: 1. Vpraati Albino Podlogar, ki ve za dva grobova. 2. Teren pregledati z Rusom iz alne (Perovek). 3. Poiskati grobie umorjenih, pri katerih je bil prisoten C. . 4. Pred odkopom preiskati zemljie z detektorjem za odkrivanje bomb. Grosuplje, 8.9.1995
Zbornik 2
Stran 534
UZD-SD
IN MEMORIAM MARIJA POLLAK*

Sporoam imena svojih sorodnikov - rtev komunistinega nasilja, doma iz Stranske vasi pri Grosupljem: 1. oe: Bajelj Franc, rojen: 2. otroci: Bajelj Franc, rojen: 3. Bajelj Marjan, rojen: 4. Bajelj Jurij, rojen: 5. Bajelj Pavel (Bojan), rojen: 6. Bajelj Olga, ivi v Argentini 7. Bajelj Stane, ivi v Venezueli 7.12.1894 27.3.1921 17.3.1922 6.4.1925 13.7.1926 21.10.1943 12.9. 1943 (Turjak) 20.9. 1943 (Turjak) 1945 (Teharje) 1945 (Koevje)
a) Podatke sporoila mati oz. vdova - moja teta Marija Bajelj roj., Pollak. b) Kraj smrti oeta Franca Bajlja je verjetno Jelenov leb. c) Marjan Bajelj je bil pokopan na pokopaliu ob stari cerkvi na Grosupljem na vzhodni strani ob zidu. Po vojni so v njegov grob pokopali nekega brivca. Ploa z napisom je e na grobu. d) Ker je truplo Marjana Bajla prav tam, bi se ga morda dalo pokopati pod ploo z imeni ali pa mesto oznaiti. Ker pokopalie ob cerkvi izginja?! ----------------------------*Gospa Marija Pollak, odvetnica, ki je stanovala na Stritarjevi 5 v Ljubljani, je bila aktivna lanica drutva Ob lipi sprave. Umrla je leta 1996.
Zbornik 2
Stran 535
UZD-SD
KOMUNIZEM JE MRTEV, NAJ IVI DEMOKRACIJA!

Ideja komunizma bo veno iva, toda ivljenje komunistov se spremeni v svoje nasprotje, saj lovek kot individualist eli mo in oblast zase kot sebine, ki ni ve ne vidi ciljev vseh ostalih. To je: Vsi enaki, vsi enakopravni. lovek se zane s pridobljeno mojo uveljavljati nad vsem in vsemi. To je njegova poguba in propad. Pomembno je nadzorovati revolucijo, nezakonsko her idej komunizma in revine oziroma liberalnega kapitalizma in ubotva. Nasproti revoluciji mora biti kot protiute vedno postavljena demokracija kot varuhinja lovekovega dostojanstva, enakopravnosti in lovekovih pravic. Komunizem je mrtev. So s tem rehabilitirane njegove rtve? Kdaj bodo obsojeni krivci za vse te rtve?
IN MEMORIAM RODBINA ITNIK IZ GROSUPLJA

Bili so ljudje, ki so vedeli in se zavedali, kaj je komunizem, kaj prinaa, komu jemlje in komu da je. Bili so ljudje, ki so se komunizmu uprli. Bili so ljudje, ki so rtvovali vse, da smo preiveli in da ivimo. Najbolji so padli. Ostali smo otroci, vdove, starci in za vse ivljenje preplaeni, molei ljudje. Vsi smo potomci Kajna in Abela. Iz pepela vojne in grozot, iz krivde in potenja, iz ravnovesja dobrega in slabega se vedno rodi novo in dobro in prav je tako. In dokler bo tako, bo obstajal svet. Ko pa bo zlo prevladalo nad dobrim, bo konec sveta in konec lovetva. Upajmo, da se to ne bo nikoli zgodilo.
Zbornik 2
Stran 536
UZD-SD

slika
Zbornik 2
Stran 537
UZD-SD
O RODBINI ITNIK
Rodbina itnik je ena najstarejih rodbin v fari Grosuplje. Na pokopaliu ob stari cerkvi na Grosupljem stoji nagrobnik - kapelica, kjer je vklesano ime oeta Janeza itnika z rojstnim datumom 21.4.1853. Toda to ni najstareje prievanje o rodbini itnik. Letnica 1817 je bila vklesana v hrastov
text slike Letnica 1817 na gospodarskem poslopju
text slike Alojz itnik in ena Ivanka itnik roj. Mehle
Zbornik 2
Stran 538
UZD-SD

steber gospodarskega poslopja, ki je bilo leta 1970 porueno in na novo zgrajeno. Nagrobna kapelica je rono delo pokojnega Alojza itnika, rojenega 8.3.1900 in ubitega 12.10.1946 v taboriu na Jesenicah. Alojz itnik je bil poroen z Ivanko (rojeno Mehle) iz Ponove vasi. Ivanka se je rodila 12.6.1905 in umrla 26.5.1975. V zakonu so se jima rodili tirje otroci: sinovi Alojz - Slavko, Franc - Branko, Anton in hi Valentina, ki je kot dojenek umrla zaradi davice. Na manji kmetiji, ki jo je prevzel Alojz itnik, so iveli e stara mati Marija, oetova sestra Marija in tirje oetovi bratje, in sicer: Vinko, rojen 28.3.1903, Mirko, rojen 1.3.1904, Jakob, rojen 4.6.1905, in Stane, rojen 7.5.1911. Vsi so bili e neporoeni, a verjetno bi se poroili, e ne bi nastopila vojna, saj so vsi imeli dravne slube. Vinko je bil oronik in uitelj v oroniki oli, Mirko je delal na eleznici, Jakob je tudi bil pri oronikih. Najmlaji brat Stane je konal osem gimnazij in bil zaposlen kot tajnik na Obini Grosuplje. Sestra Marija je ostala doma in imela ustrezen kot za preivljanje. Pomagali so ji tudi bratje. Druina je bila zelo slovensko orientirana. Podpirala je samostojno in zedinjeno veliko Slovenijo. Bila je kranska, usmerjena antikomunistino. Doma so imeli za tiste ase najvejo knjinico na Grosupljem, v kateri so bile knjige, ki so izhajale doma in v svetu. Seveda so bile med njimi tudi tiste o Leninu, Stalinu in o komunistini revoluciji v SZ ter njenih posledicah. Verjetno so bili trije vzroki, ki so jih zlasti v letih po kapitulaciji
slika
Zbornik 2
Stran 539
UZD-SD

Italije leta 1943 usmerili v antikomunistino pozicijo, in sicer: poznavanje razmer v svetu, relativno varno ivljenje zaradi dravnih slub in zaupane v zmago zaveznikih sil, ki ne bodo dopustile zmage komunizma v Sloveniji. Oe Alojz je bil civilist. ivel in delal je na majhnem posestvu, ga obnavljal in skrbel za otroke. Izdeloval je razne pripomoke za kmetijstvo, kot samouk pa je bil izredno velik talent za rona dela kot tudi za pisanje in izdelavo nartov za hie. Bil je velik Slik - 3
Spomin iz begunstva 1946 - izdelal Alojz itnik
Zbornik 2
Stran 540
UZD-SD

slikar, v izgnanstvu pa se je posvetil tudi rezbarstvu. Mati Ivanka je skrbela za druino. Bila je izuena ivilja, tako da je ob delu na kmetiji veliko ivala za druino in druge. Blinja in daljna okolica okrog nae rodbine je bil veinoma usmerjena v ideje prihajajoega novega drubenega reda. Tudi dva strica sta bila kratek as pri partizanih. Ob koncu vojne je oe kot civilist odel na Koroko, kot so odli vsi takratni domobranci in njihovi simpatizerji. V tamkajnjem taboriu seje nael z brati Vinkom, Stanetom in Mirkom. Za brata Jakoba niso vedeli, kje je, in e vedno ni znano, kje je konal svoje ivljenje. Doma so ostali mati Ivanka, stara mati, teta Marija in trije otroci, stari pet, devet in tirinajst let. Vsa skrb za kmetijo in druino je padla na mamo Ivanko, teto Marijo in otroke. Zaela se je kalvarija za preivetje. Tu je svojo veliko vlogo odigrala prav mama Ivanka, ki v obupu ni omagala. Kmetijo je branila pred razpadom in kolektivizacijo, svojo druino pa z zgledom in materinsko ljubeznijo ohranila enotno. Dopisovala se je z moem, ga rotila, naj se vrne, saj kmetija brez moke roke ne more dolgo obstajati. Po zagotovilih povojnega politinega vodstva na Grosupljem, da se oetu ne bo ni zgodilo - saj je bil civilist na kmetiji - se je na jesen 1946 odloil, da se vrne domov. ena Ivanka je dobila zagotovilo, da se mu ne bo ni zgodilo. Ti ljudje so e ivi.
text slik Brezjanska Marija in sv. Mihael - oboje izdelal Alojz itnik
Zbornik 2
Stran 541
UZD-SD
slika Del jaslic Alojza itnika
S transportom vraajoih je oktobra 1946 priel v prehodno taborie na Jesenice. Tam je bil ubit, ko se je brez dovoljenja namenil k jutranji mai v blinjo cerkev. To je bila verzija oetove smrti, povedana mami Ivanki in najstarejemu bratu Slavku, ko sta prila po krsto na Jesenice. Krsta je bila po vojakih pravilih zapeatena in zacinkana, le na vrhu je imela stekleno okence, da se je videl obraz pokojnega oeta. Krsta se ni smela odpreti, saj jo je vojaka straa straila vse do pogreba. Pokopali so ga na pokopaliu ob stari cerkvi na Grosupljem. Pozneje je bil prekopan skupaj s pokojno mamo Ivanko na novo pokopalie v Resju na Grosupljem. Pisec tega spominskega zapisa je njegov najmlaji sin Anton: Oeta nisem poznal in tudi stricev ne, saj sem bil takrat star komaj est let. Spominjam se samo trenutka, ko je mrliki avto s krsto zapeljal na nae dvorie, trenutka, ko me je mama dvignila, da sem skozi steklo pogledal meni do takrat neznani obraz in spominjam se sorazmerno velikega pogrebnega sprevoda, ki se ga je kljub letu 1946 udeleilo veliko ljudi. Oetovi bratje, moji strici, so zaradi tega odli s Koroke v italijansko taborie, od tam pa v Argentino v Buenos Aires. Mirko in Stane sta se poroila, ustvarila druini in njuni otroci e danes ivijo tam. Brat Vinko pa je bil e doma
Zbornik 2
Stran 542
UZD-SD

velika pesnika dua in se ni poroil. Delal je v raznih slubah po cerkvah v Buenos Airesu in veliko pisal. Nekaj je tudi objavil. e doma je leta 1937 v samozalobi izdal pesniko zbirko Pomlad. Priblino tiri tiso pesmi je shranjenih doma na Grosupljem pri neakih Branku in Tonetu in akajo na pregled in objavo. Jakob Mullerv knjigi upnija Grosuplje (1997) na estih mestih omenja ime Alojza itnika, ker je od vsega zaetka aktivno deloval pri delu in ivljenju v takratnem cerkvenem svetu. Za vsa dela, ki jih je znal in opravljal, pa ga v knjigi imenuje vseznalec, kar je dejansko tudi bil. V nadaljevanju so predstavljene fotografije njegovih e ohranjenih rezbarij in slik, ki jih je izdelal med begunstvom na Korokem in katere omenja v svojem poslednjem pismu 15.9.1946. Kovek z rezbarijami sta prinesla z Jesenic mama Ivanka in brat Slavko. To je kratek opis vojnih strahot, ki jih lahko doivi lovek kot posameznik ali kot del ire skupnosti in druine. Ob koncu se posebej zahvaljujem mami Ivanki za vso skrb in pozornost, posebno pa cenim njen ponos in boj za preivetje druine oziroma svojih otrok. Oetu, eprav ga nisem poznal, lahko reem samo: Hvala ti za ivljenje.
Zbornik 2
Stran 543
UZD-SD
ZADNJE PISMO ALOJZA ITNIKA, GROSUPLJE T.5, SVOJEMU BRATU VINKU

pital (Koroka), 15.9.1946
Dragi brat! Tvoje pismo sem prejel 7.9.1946. Hvala zanj. Tudi Stane je pisal iz novega taboria. In nekaj se pritouje ez te. Zakaj si tako zanikrn, da se ne edi? Potem ni udno, da nima nobenega ugleda in uspeha. lovek mora dati tudi na svoje dostojanstvo in osebno snago. Tvoje pesmi sem oddal naemu uredniku Taborinika g. prof. Severju, namre sedaj pri nas izhaja Taborinik, na pitalski list. Do sedaj e niso bile objavljene. Pri nas gre as normalno naprej. Imamo dobrega ravnatelja, ki je kar ponosen na nas slovenske begunce. In res se tukaj precej kulturno udejstvujemo. Spomladi so postavili novo veliko gledaliko dvorano, v kateri se vrste prireditve vsega kulturnega ivljenja Slovencev. Od 10. do 15. avgusta je bila v mestu razstava vseh izdelkov, ki smo jih naredili po delavnicah begunci. Razstavil sem tudi jaz svoje izdelke, kateri so eli polna priznanja. Jaz se namre sedaj peam najve z rezbarstvom. Pred boiem sem delal jaslice. Za veliko no sem naredil 40 cm visok kip Vstajenja za nao cerkev. Za majnik sem pa naslikal doprsne
text na kopiji Original zadnjega pisma pokojnega Alojza itnika bratu - pital 15. 9. 1946
Zbornik 2
Stran 544
UZD-SD

Slika Druinska nagrobna kapelica na starem pokopaliu pri cerkvi Sv.Mihael. Delo pokojnega Alojza itnika.
Zbornik 2
Stran 545
UZD-SD

slike v naravni velikosti srca Jezusovega in Marijinega. Sedaj sem v delavnici kot samostojni mojster. Naredil sem e ve Razpel razlinih velikosti, 4 (tiri) reliefe Brezjanske Marije, relief sv. Mihaela po svoji izvirni sliki in zamisli, dve Kristusovi glavi in e razne druge predmete. Po razstavi imam dosti dela in tudi dosti zasluim. Tako si lahko privoim kak dodatek k hrani. Mirko je bil zaposlen ves as v anglekem skladiu. Sedaj so skladie preselili in je Mirko brez posla. Si bo e kje poiskal novo delo. Z doma sem dobil zvezo na ta nain, da sem spomladi pisal Slavkotu kot njegov soolec pod drugim naslovom, dobil sem karto s pozdravi ali kaj ve mi niso upali pisati. Lani je bilo posestvo zaplenjeno. Pozimi je naredila ena pritobo in pronjo, katera je bila ugodno reena in posestvo vrnjeno le, da so vzeli par glav ivine. Drugega posebnega nisem zvedel. Slavko se vozi v Ljubljano v olo. Pred kratkim mi je sporoil, da se je tefani kot poronik v Ljubljani smrtno ponesreil. Za Jakata ni ne vedo. Mati in Micka sta zdravi, tudi nai so zdravi. Kako je kaj pri sosedih in kaj se godi po vasi mi ni znano. Iz naega taboria jih je precej odlo domov. Dne 30. avgusta so pa li prvi v nao obino domov Bavdek Joe in Anton in Potokar Joe. Prili so sreno domov. Bavdku sem dal, da je nesel na na dom en relief brezjamske Marije in eno Razpelo. Po prihodu imenovanih domov mi piejo od doma, da naj tudi jaz takoj pridem. Ali meni se sedaj ne zdi prav ni primerno hoditi domov. Jaz slutim, da se bo kmalu vnela tretja svetovna vojna katera bo uniila ve narodov. Kaj bo z nami in kako se bomo reili, (e se sploh bom) ve le Bog. Zato bom poakal, da bomo videli kaj bo s temi nesrenimi konferencami. Prosimo in molimo, da bi se nas Bog usmilil in po toliki preliti nedolni krvi na narod spreobrnil in doivel novo vstajenje! Domov sem e dvakrat pisal, da mi naj polejo naslove za v Ameriko. Ali kakor sem spoznal iz pisanja niso prejeli moje pote doma, zadnjo karto od mene so prejeli ob kresu. e bom dobil naslove, jih bom poslal tudi vama. Sprejmi prisrne pozdrave od brata Lojzeta in Mirkota. Zbogom! ---------------------------Opomba: Pisec pisma Alojz itnik se je 5.10.1946 vrnil v Jugoslavijo in bil v prehodnem taboriu na Jesenicah 12.10.1946 ustreljen, ko je el iz taboria k jutranji mai. Ob slovesnosti na Krenu v Koevskem Rogu leta 1998 mi je Grosupeljan L.M., ki je prebral knjigo, povedal drugo razliico vzroka za uboj oeta. Naroili so mu, naj izdela sliko ali rezbarijo Marala. Ko je to odklonil, je bil obsojen na smrt.
Zbornik 2
Stran 546
UZD-SD

Jakob Muller: VALOVI REKE* Pesnitvo Vinka itnika** doloajo tri velike teme: osebna, drubena in domaijska, v vseh pa se pojavlja tudi verska tematika. Izhodie osebne tematike v Pomladi doloa opojnogrenka bela, neuita mladost, vklenjena v ljubezensko nerazcvetenost in nemo. Drubena tematika se v medvojnem ustvarjalnem obdobju kae v prizorih in dogodkih apokaliptinega unievanja, nasilstva in morij pa bratomornega kajnovstva in zavrenih dejanjih prevratnitva, za proti strup katerega si pesnik eli mea ognjenega, / bia iz korpijonov spletenega, / da iz trpee, zmedene srede / bratov izbial bi gadje zaleglo - konuje pa se z obvezno, najvekrat versko privzdignjeno svetlobo nove dobe, v kateri bodo znova vzpostavljene stare vrednote bratstva, svobode in demokracije. Izhodie itnikovega vojnega pesnitva so rdei zloini in prevratniko zasunjevanje, izraeno v zanosu, ki nevarno presega tako drubeno sorazmerje kot etiko. Vendar je itnik v dnevniku z zaetka maja 1945 zapisal tudi misel, ki izniuje ideologijo vseh pesmi Fanfare: Bili so ljudje, ki so se utili brez greha in ki se jim je zdelo vse dovoljeno in ki so se opravievali in posveevali z dejstvom, da so bili in da so proti komunisti. Tretja, umetniko dale najkvalitetneja tematika itnikove poezije pa je domaijstvo: spokojne impresije domae pokrajine, hrepenenja po kmekem domu, vakih staro itnostih, mladostni spomini, podeelska idilika, v kateri se zdruujejo pristen ljubezenski odnos, dolenjska govornika zanosnost in otroko iskrena vernost. Nikakor ni sluajno, da so bile v obe antologiji slovenskega zdomskega pesnitva izbrane prav itnikove domaijske pesmi.
PRI MALICI Siv, razoglav, pred hlebcem si sedel, oprt na mizo z golimi komolci, na sklenjenih rokah ti je slonel razbrazdani obraz - in tvoj pogled ----------------------------*Odlomek iz lanka v Zborniku obine Grosuplje XVIII, 1994. **27. marca 1998 e minilo petindevetdeset let od rojstva Vinka itnika: pesnika, pisatelja, dramatika, kronista in publicista, med vojno zanosno divjega besednega branilca doma in uitelja na vojaki oli - zato je umrl dale od domovine v Slovenski vasi pri Buenos Airesu 22. junija 1980, zamolevan v Sloveniji domala 45 let.
Zbornik 2
Stran 547
UZD-SD

je varno, vdano v kot na kri strmel: skoz okno za teboj so se kazali vrtovi, potok, cesta, most, kozolci, hrib, cerkev, v dalji Krim - na dom taas, z njim zadnji arki se kot most vezali... A v meni, oe, ta tvoj zgled ivi e zdaj kot most, ki do Boga dri!
DOLENJSKA Dolenjska, ti moja preljuba deela, ti sonno naroje dolin in goric, ti jerbas zeleni polja in vasic, ti gnezdo src toplih in zdravih rok, lic, kako te je moja ljubezen priela na prsi, da tvoje zelenje, ivljenje ko sonce, kot vino, kot brenkanje ptic sladko mi nasiti srca hrepenenje! O ceste prebele pa rdekasta pota in slamnate strehe kot boje peroti, pa okenca drobna in srki za ploti, pa zdravi studenci in mir, ki v tihoti nebeki cvete, pa prebela lepota, ko ajda cvetoa prek njiv se razgrne kako vam ves blaen prihajam naproti, da plamen moj z vami za veno se strne! Glej: eenj, orehov in jabolk in vina, penice in ajde nam siplje v dlani, s krompirjem in zeljem nam polni kleti, postavlja nam v umnate vedra masti pa naj bi te vzel iz srca in spomina? A sladka Dolenjska, ti moja deela, naj nate Bog sreo obilno rosi, da zmeraj bo v zdravju, obilju cvetela!
Zbornik 2
Stran 548
UZD-SD

NA VRTU Zrak se ziblje kakor zlata svila, vrt je procka, polna zelenila. Vanjo poloeni so cvetovi kakor lani, toda slaji, novi. Njih deviko blaeno sopenje neno pljuska v moje hrepenenje. Tvojih lic, mladenka, me spominja, s tiho sreo mi srce preinja.
Zbornik 2
Stran 549
UZD-SD

TIHA SREA V ivi meji na bodei veji e razpoil se je ipkov popek. Moja mala vsa je sladka, zala kot cvetlic pomladnih vrtni opek. Kopni dnevi z zlatimi odsevi vsak veer so bolj kasni, iroki. Tiha srea v prsih se mi vea kakor ipkov cvet.
PESEM IVIM MEMENTO MORI (SPOMINJAJ SE SMRTI) Slovenija Grosuplje Kraji udnega imena, kjer brat ubil je seme brata za vse ase. Vsi razlini - vsi enakopravni. Kdo manjka? Slovenci! Yes! Amen. Kdo Kajn je, kdo Abel? Ve se - ve - Abraham! Njih sedanjost je Kajn, nas upanje je Abel. AVTOR OBJAVLJENIH PESMI JE VINKO ITNIK, ZADNJE ANTON ITNIK
Zbornik 2
Stran 550
UZD-SD
SLOVENSKI MUENCI
Komisija slovenskega narodnega odbora za veliki jubilej 2000 Novi muenci je imela pod predsedstvom nadkofa in metropolita dr. Franca Rodeta, predsednika Slovenske kofovske konference, ve zasedanj. Zbrala in uredila je podatke o novih muencih v Sloveniji. Pri svojem delu se je dosledno ravnala po navodilih in merilih, ki jih je februarja 1998 poslala Komisija za martirologijo pri osrednjem rimskem odboru za veliki jubilej leta 2000. V Sloveniji je bilo najve muencev med drugo svetovno vojno in takoj po njej. Slovenska narodna komisija je na osnovi rimskega vpraalnika s 26 vpraanji dokumentirano popisala najznailneje med slovenskimi muenci. Delo je dokonala v predvidenem asu. Predsednik SK, nadkof dr. Franc Rode, je 25. septembra 1998 poslal v Rim seznam 204 slovenskih muencev, ki prihajajo iz vseh treh slovenskih kofij, in sicer: 153 muencev iz ljubljanske nadkofije, 30 iz mariborske kofije in 20 iz koprske kofije. Med slovenskimi muenci je 189 mokih in 15 ensk. Najtevilneji so bogoslovci (42), upniki (31), tudentje (17), dijaki (16) in kaplani (14). Med njimi je veliko laikov, 15 poroenih. Obdobje njihovega muenitva zajema, z nekaj izjemami, leta od 1941 do 1946. Skoraj vsi so rtve komunistinega preganjanja v Sloveniji. Za ljubljanskega nadkofa msgr. Antona Vovka se je 13. maja 1999 zael kofijski postopek za beatifikacijo. Za mladega spoznavalca - muenca Lojzeta Grozdeta se je kofijski postopek v Ljubljani konal 31. avgusta 1999. Postopek bi morali zaeti e za katerega izmed teh muencev. Sveti oe Janez Pavel II. bo na tretjo velikonono nedeljo, 7. maja 2000, v rimskem koloseju, kjer so v prvih stoletjih tevilni kristjani dali ivljenje za Kristusa, obhajal ekumensko bogosluje za vse nove muence 20. stoletja, za katere so narodni odbori zbrali potrebno dokumentacijo in jo predloili Svetemu sedeu.
Zbornik 2
Stran 551
UZD-SD

Z dovoljenjem nadkofa Rodeta objavljamo seznam 204 slovenskih muencev. Zaradi pomanjkanja prostora so navedeni samo bistveni podatki: ime in priimek, stan, kraj rojstva in datum muenike smrti. S. Krizina (Joefa) Bojanc in s. Antonija (Joefa) Fabijan Po kapitulaciji in razkosanju kraljevine Jugoslavije leta 1941 so se pojavile okoli Sarajeva skupine etnikov, za katere je bilo znailno sovratvo do vsega, kar je bilo katoliko. Ti so vdrli in zagali redovno hio sestram Heram ljubezni. Sestre so odvedli do kraja Gorade in jih 23. decembra 1941 hoteli posiliti. Ena od sester je skoila skozi okno z vzklikom: Jezus, rei nas! da bi se reila pijanih vojakov. S. Krizina je doma iz marjete na Dolenjskem. Za prvo sestro so skoile tudi druge, med njimi tudi ona. Ker so po skoku ostale ive, so jih etniki prebadali z noi, njihova trupla pa odvlekli do reke Drine in jih vrgli vanjo. Pravijo jim Drinske muenke. Duhovnik je o s. Krizini dejal Imate sveto sestro. S. Antonija je doma iz Malega Lipja pri uemberku. Ob skoku iz okna je ostala iva. etniki so se kruto znesli nad umirajoo, dobila je 50 vbodov, odrezali so ji prsi.
Anton Duhovnik Dokler ga niso hitlerjanci izgnali, je bil upnijski kaplan v Srednji vasi v Bohinju. Nato je deloval kot misijonar v Ljubljanski pokrajini. Jeseni leta 1944 se je trudil priti ez bojno rto v Apeninih, da bi priel v Vatikan. V Raveni so ga nacisti prijeli in odpeljali v Flossenburg, del nemkega taboria Mauthausen. Italijanski zdravnik je v asniku pozneje popisal njegovo prievanje kot prievanje katolikega duhovnika. Sorodnik duhovnika Emila Hodnika, ki se je reil iz taboria smrti, je prav tako prieval o njegovem prievanju kranske ljubezni. Sotrpina, ki se je zgrudil na poti v krematorij, je v vrsti nadomestil, da ga je reil, podobno kakor je storil sv. Maksimiljan Kolbe. To je bilo 15. aprila leta 1945. Lojze Grozde Lojze se je rodil v verni druini 27. maja 1923. S pomojo tete je priel v srednjo olo in v katoliki internat v Ljubljani. Tam je pristopil k dijaki Katoliki akciji in bil vzoren lan. Za boi 1942 je odel na obisk k domaim. Med potjo so ga na Mirni zajeli komunisti in ga zaslievali. V
Zbornik 2
Stran 552
UZD-SD
strahu, da je protikomunistini kurir, so ga obsodili na smrt, muili in ubili. Njegovo truplo so nali po sedmih tednih v gozdu e nestrohnjeno in ga kransko pokopali. O njem so vedno govorili, da je kranski muenec. Marica Nartnik Z vsem srcem je bila uiteljica mladega rodu. Doma je iz Kozar pri Tolminu. Nazadnje je uila v Ronem Dolu pri Semiu v Beli Krajini. Posveala se je tudi strebi bolnikov. Otroko je astila Bojo Mater. Komunisti so hoteli odstraniti njen vpliv na mlade. Ko je pripravljala otroke na prvo sveto obhajilo, so prili ponjo oboroeni komunistini vojaki. Ohranil se je zapisnik z zaslievanja. e isti dan, 25. junija 1942, so jo blizu Vric na poti proti Mirni gori muili in ustrelili. e zdaj molim za tiste, ki me bodo pokonali, je izjavila. Anton Vovk V maju leta 1945 je prevzel upravo ljubljanske kofije. Kot administrator in kofje bil ves as tara prizadevanja komunistine stranke in dravne policije, da bi onemogoili njegovo delovanje. O tem priajo tevilne ikane, zaslievanja in poskusi onemogoanja delitve zakramenta svete birme v ve upnijah. Konno so ga na vlaku blizu Novega mesta polili z bencinom in zagali. Le njegova prisebnost mu je reila ivljenje, pustila pa na vratu znamenja tega muenja. Zaradi posledic vsega tega trpljenja je razmeroma mlad umrl 7. julija 1963. Franc Gomilek Bil je upnik in dekan pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah v mariborski kofiji. Nemci so ga ob zasedbi hoteli odstraniti. Zato je bil zaprt na Ptuju, kjer je bil vodja varnostne slube Hermann Gorger. Gomilka so odpeljali na Hrvako, kjer pa je zbolel in se vrnil v Ljubljansko pokrajino. Decembra leta 1942 so verni v Kneji vasi pri Dobrniu hoteli imeti svojega duhovnika in Gomilek je iz Stine priel k njim. Bil je gore duhovnik. Ob nemki ofenzivi 27. oktobra 1943 so v vas prili Nemci in zaeli streljati in obeati prebivalce. Dekan Gomilek je skual posredovati, ker je obvladal nemki jezik, a je naletel na policijskega vodjo Gorgerja s Ptuja, ki ga je spoznal ter ukazal ustreliti. 29. oktobra 1943 so prili ponj, mu izropali stanovanje in ga ubili.
Zbornik 2
Stran 553
UZD-SD

Danijel Halas upnik Halas je bil med svojimi verniki v Veliki Polani zelo priljubljen, trden, gore in odloen katoliki duhovnik. Komunisti ga niso mogli pridobiti na svojo stran. Med vojno je pomagal partizanskim vojakom. Skrival jih je pred madarskimi vojaki celo v cerkvi. Ko se je na dan svoje smrti 16. marca 1945 pozno zveer vraal s spovedovanja redovnic v Lendavi, so ga zajeli neznani uniformirani vojaki. Odvedli so ga k rokavu Mure, kjer so ga muili, nato ustrelili v glavo ter mrtvega vrgli v reko. Mura ga je po treh dneh naplavila na suho. Janez Kodri Doma iz Studenic. Bil je upnijski upravitelj v Piecah, ko so ga Nemci izgnali na Hrvako. Deloval je v Velikem Trgovitu. 7.septembra 1942 so ga prijeli in pripeljali v taborie Jasenovac. Kmalu so ga s tirimi duhovniki gnali v smrt. Ko je Kodri slial, kaj se bo z njimi zgodilo, je slekel suknjo ter jo dal nekemu nagemu internirancu, saj je vedel, da je ne bo ve potreboval. Po uboju so ga vrgli v Savo. Druina Brecelj Oe Joe, heri Angela in Marija ter sin Martin so bili doma iz apu pri Ajdovini, upnija turje. Druina je bila globoko verna. Kot trden steber verskega in narodnega ivljenja je imela velik ugled v vasi. eprav so bili zavedni Slovenci, so jih komunisti razglasili za narodne izdajalce. upnijska cerkev je bila njihovi druini drugi dom in sv. obhajilo duhovna hrana. 9. julija 1944 so jih komunisti odpeljali od doma. Ko so se poslavljali, so rekli: Na svidenje v nebesih! Mati ni vedela, da so pobiti. Ko so jih 9. Aprila 1945 nali, so sinovi to s strahom povedali mami. Mama je povabila vse tri sinove pred hini oltarek, kjer so skupaj zmolili oena. Ko so izgovorili pronjo: Odpusti nam, kakor tudi mi odpuamo, je mama rekla sinovom: Obljubite mi, da se ne boste za to nikoli in nikomur maevali. Viktor Perkan upnik Perkan je bil ubit 9. maja 1945, ko so nemki vojaki zapuali slovenske kraje in so za njimi prihajali partizani. Po naroilu Udbe gaje v glavo ustrelil mlad partizan. To se je zgodilo na pokopaliu v Jelanah, ko je upnik Perkan zael pogrebni obred za vojakom, padlim partizanom. Razlog za uboj naj bi bilo
Zbornik 2
Stran 554
UZD-SD

ugotavljanje partizanske oblasti, kako bi ljudje reagirali, e bi zaela ostreje preganjati duhovino. Njegov morilec se je pozneje spravil z Bogom. (okvir texta) Iz Stine se je (Lojze Grozde, osmoolec klasine gimnazije v Ljubljani, doma iz Mirne; 1.jan.1943; - op. pisca) odpeljal z vlakom do Trebnjega. Tam je e pozno popoldne prisedel na voz, ki je bil na poti proti Mirni. Na Mirni so voz obstopili partizani in Grozdeta e ob vstopu v vas prijeli. Odpeljali so ga v gostilno pri Korainu, kjer se je vrilo prvo zaslievanje. Zaelo seje e nekoliko temniti. Okoli este ure so ga nekaj asa imeli v gostilni pri Vidmarju. Pripovedujejo, da so ga tu slekli in tepli. Dobili so pri njem samo latinski misal, ve knjig o fatimski Materi boji in Hojo za Kristusom; to je bilo vse. Zveer so hodili po hiah in vabili na veseloigro, kakor so rekli, v sokolskem domu. Tam so Lojzeta dalj asa grozovito muili, kakor je bilo pozneje videti iz pokodb najdenega trupla. Morda bi bilo muenje trajalo e dalj asa, ko bi ne bilo prilo povelje, da mora vse motvo nemudoma oditi na Primorsko, kjer je bil napad. Zato so Grozdeta odvlekli v gozd... Dne 23. februarja so ga konno otroci, ki so iskali zvonke, nali v gozdu blizu Mirenskega gradu, dobre etrt ure stran od Mirne v dolini potoka Vejerce, nezakopanega ... Grozdetovo truplo je bilo popolnoma ohranjeno in brez najmanjega sledu trohnobe, da si je lealo e sedem tednov na prostem in je bila toplota precej nad nilo. Obleeno je bilo v spodnje hlae, srajco, majico in telovnik, pa brez pokrivala in evljev. Na nogah so bili dobro vidni znaki muenja: vsi prsti so bili ob koncu prirezani; na rokah so se poznali odtisi vrvi, s katero je bil zvezan, ko so ga muili. Natanno se je videlo, da je bilo odrezano celo desno uho z desnim licem tja preko ustnice do spodnje eljusti. Vsa lina koa je bila potegnjena obenem z uesom z lica. Tudi spodnja polovica levega uesa je bila odrezana. Enako je bilo izrezano desno oko; levo oko pa je bilo zabodeno z ostrim predmetom tako, da je izteklo. Na glavi se je poznalo okoli osem centimetrov dolga in est centimetrov globoka zevajoa rana. Moral je to biti smrtni udarec s topim orodjem, krampom ali motiko. Tako zapisnik, na katerem je podpisanih deset oividcev Grozdetovega trupla. Kakor razberemo iz dodatnega poroila, je bila velika rana tudi na levi strani pod eljustjo. Tam skozi so mu, kakor pripovedujejo, odrezali jezik v korenini. Na nogi pod kolenom so se nali sledovi, da so mu rezali jermene, na stopalu in podplatih je bila koa deloma sneta... Neko dekle v je naslednji dan po Grozdetovi smrti, torej 2.januarja, sliala, kako je nek partizan zatrjeval, da je bil tisti osmoolec... nedolen in da niso nali pri njem prav ni sumljivega...
Zbornik 2
Stran 555
UZD-SD
PALME MUENITVA
LJUBLJANSKA NADKOFIJA Vinko AVSEC, redovni brat, rojen na Kneji Njivi, upnija Stari trg pri Lou, usmren junija 1945. Druina BASTI, oe Janez, mati Marijana (roj. Zdear), rojena v Ljubgojni, upnija Horjul, usmrena 14. Junija 1942. Pavle BASTI, bogoslovec, rojen v Horjulu, usmren junija 1945. Vladimir BERI, bogoslovec, rojen v Ljubljani, junija 1945. Alojzij BERNOT, laik, organist, rojen v Nevljah pri Kamniku, usmren 28. maja 1943. Joe BOBNAR, bogoslovec, rojen v Smledniku na Gorenjskem, usmren julija 1945. Joefa BOJANC, redovnica, rojena v marjeti na Dolenjskem, usmrena 23. decembra 1941. Joe BRANCELJ, bogoslovec, rojen na Pristavi, upnija Borovnica, usmren junija 1945. Joef BREGAR, brat pomonik, rojen v Dobu, upnija entvid pri Stini, usmren junija 1945. Alojzij BREZNIK, bogoslovec, rojen v Rafolah, upnija Brdo pri Lukovici na Gorenjskem, usmren 20. septembra 1943. Milko CANKAR, laik, rojen v Dobrunjah pri Ljubljani, usmren 18. maja 1942. Franc CERKVENIK, duhovnik, rojen v entrupertu na Dolenjskem, usmren 20. marca 1946. Franc CVAR, duhovnik, rojen v Sodraici, usmren 18. junija 1942. Darinka EBULJ, laikinja uiteljica v Hinjah, rojena v Radovljici, usmrena okoli 29. maja 1942. Joe OPAR, bogoslovec, rojen v Veliki Kostrevnici, upnija martno pri Litiji, usmren junija 1945. Vencel DEMAR, laik, upnikov brat, rojen v ireh, usmren februarja 1944. Anica DROBNI, laikinja, uiteljica, rojena na Hudem Vrhu na Blokah, usmrena 15. oktobra 1943. Anton DUHOVNIK, duhovnik, rojen v Medvodah pri Ljubljani, usmren 15. aprila 1945.
Zbornik 2
Stran 556
UZD-SD

Lambert EHRLICH, duhovnik, rojen v abnicah (Camporosso Val Canale, Udine, Italija), usmren 20. junija 1942. Rajner ERKLAVEC, pater, rojen v Ljubljani Moste, usmren 30. novembra 1944. Joefa FABIJAN, redovnica, rojena v Malem Lipju pri uemberku, usmrena 23. decembra 1941. Alojzij FINGAR, redovni brat, rojen na Brezjah na Gorenjskem, usmren junija 1945. Gabrijel GABERC, laik, rojen v Ljubljani, usmren 29. junija 1942. Joe GROHELI, duhovnik, rojen v Notranjih Goricah pri Ljubljani, usmren 26. julija 1942. Franc GLAVAN, bogoslovec, rojen na Igu pri Ljubljani, usmren junija 1945. Alojzij GREBENC, pater, rojen v Dolenjih Lazah pri Ribnici na Dolenjskem, usmren 24. oktobra 1943. Lojze GROZDE, dijak, rojen na Gornjih Vodalah, upnija Trie, usmren 1. januarja 1943. Janez GUSTIN, kmeki fant, rojen v Gornjem Mokrem Polju, upnija entjernej, usmren 3. julija 1942. Anton HOEVAR, duhovnik, rojen v Mali Stari vasi pri Grosupljem, usmren 26. oktobra 1942. Anton HOEVAR, brat pomonik, rojen v Ambrusu, usmren junija 1945. Franc HOEVAR, redovni brat, rojen na Spodnjem Blatu, upnija alna, usmren junija 1945. Janez HOEVAR, bogoslovec, rojen na Vrhu pri entrupertu na Dolenjskem, usmren 1. januarja 1945. Janez HOMAN, bogoslovec, rojen na Vrhniki, usmren junija 1945. Lojze HOSTNIK, bogoslovec, rojen v Podrojah, upnija martno pri Litiji, usmren verjetno v letu 1946. Anton HREN, duhovnik, rojen na Verdu pri Vrhniki, usmren 14. septembra 1943. Ivan HROVAT, duhovnik, rojen v uemberku, usmren junija 1945, verjetneje 2. februarja 1946. Sreko (Feliks) HUTH, duhovnik, rojen v Ljubljani, usmren 19. oktobra 1943. Franc JAKO, laik, oe, rojen v Dobrunjah pri Ljubljani, usmren 18. maja 1942.
Zbornik 2
Stran 557
UZD-SD

Franc JAKO, laik, sin, rojen v Dobrunjah pri Ljubljani, usmren 18. maja 1942. France JAKO, laik, lan ZMKD, delavske Katolike akcije, rojen na Bizoviku pri Ljubljani, usmren 19. maja 1942. Alfonz JARC, duhovnik, rojen v Ajdovcu pri Novem mestu, usmren uradno 10. avgusta 1949, a je bil e leta 1961 iv in delal v Gotenici kot interniranec. Anton JENKO, salezijanski pomonik, rojen na Praprotni Polici, upnija Velesovo, usmren junija 1945. Janez JENKO, duhovnik, rojen v Ljubljani, usmren junija ali julija 1945. Rok JEREB, bogoslovec, rojen v Luinah v Poljanski dolini, usmren junija 1945. Jakob JERMAN, bogoslovec, rojen v Mostah pri Komendi, usmren junija 1945. Ludvik JERMAN, bogoslovec, rojen v Mostah pri Komendi, usmren junija 1945. Franc KANDU, duhovnik, rojen v Idriji, usmren 26. decembra 1942. Anton KASTELIC, duhovnik, rojen v mihelu pri uemberku, usmren 26. junija 1949. Anton KASTELIC, duhovnik, rojen na Oslici, upnija Krka na Dolenjskem, usmren junija 1945. Joe KASTELIC, bogoslovec, rojen v Dednem Dolu pri Vinji Gori, usmren junija 1945. Vinko KASTELIC, duhovnik, rojen v Kleetu pri uemberku, usmren. 1. julija 1942. Stanko KAVI, bogoslovec, rojen v entjotu nad Horjulom, usmren junija 1945. Franc KEK, duhovnik, rojen v Studencu pri Trebnjem, usmren 21. oktobra 1943. Boris KER, duhovnik, rojen v Ljubljani, usmren v zaetku junija 1945. Franc KERN, duhovnik, rojen v Praprotni Polici pri Velesovem na Gorenjskem, usmren 21. aprila 1944. Janez KLOPI, bogoslovec, rojen v Vrhpoljah pri Moravah, usmren verjetno 22. septembra 1943. Joef KOFALT, duhovnik, rojen na Krvavjem Vrhu pri Semiu v Beli krajini, usmren 15. junija 1942. Janko KOMLJANEC, duhovnik, rojen v Buki na Dolenjskem, usmren 17. junija 1942.
Zbornik 2
Stran 558
UZD-SD

Avgutin KOSTELEC, redovni brat, rojen v entrupertu na Dolenjskem, usmren junija 1945. Marko KOSTELEC, redovni brat, rojen v entrupertu na Dolenjskem, usmren junija 1945. Joe KOTLUEK, bogoslovec, rojen na Veliki Slevici pri Velikih Laah, usmren junija 1945. Anton KOVA, bogoslovec, rojen v Logu pri Botanju, usmren junija 1945. Stanislav KOVAI, bogoslovec, rojen v rmonjicah, usmren v asu po 10. oktobru 1943. Bratomil KOZAMERNIK, samostanski brat, rojen na Viu v Ljubljani, usmren junija 1945. Druina KOZINA, oe Ivan, mati Franika (roj. Trdan), rojeni: oe in sinova v Zapotoku, mati v Suju, vsi v upniji Sodraica, usmreni: oe, mati in sin Janez 26. avgusta 1942, sin France 30. maja 1942. Franc KRAMARI, duhovnik, rojen v Radovici v Beli krajini usmren 2. septembra 1942. Janez KRANJC, bogoslovec, rojen na Mrzli Planini, upnija Zabukovje pri Sevnici, usmren junija 1945. Franiek KRANA, duhovnik, rojen v Ljubljani, usmren 7. februarja 1946. Marijan KREMAR, duhovnik, rojen v Gradcu (Graz, Avstrija), usmren 10. marca 1943. Peter KRIAJ, duhovnik, rojen v Ljubljani, usmren 20. marca 1941. Matev KRMELJ, bogoslovec, rojen v Stari Loki na Gorenjskem, usmren 20. septembra 1943. Ivan KRUI, bogoslovec, rojen na Dobrovi pri Komendi, usmren junija 1945. France KUNSTELJ, duhovnik, rojen na Vrhniki, usmren junija 1945. Anton LAVRIH, salezijanski pomonik, rojen na Gradiu, upnija Primskovo na Dolenjskem, usmren 15. oktobra 1943. Hinko (Henrik) LEBAN, laik, rojen na Vrhniki, usmren junija 1945. Duan LESKOVIC, bogoslovec, rojen v Mostah v Ljubljani, usmren neznano kdaj, mogoe 7. julija 1945. Franc LINDI, salezijanski pomonik, rojen v kovcu, upnija Trebnje, usmren junija 1945. Melhior LILIJA, duhovnik, rojen v Gorenjih Gruovljah v Savinjski dolini, usmren 15. novembra 1944.
Zbornik 2
Stran 559
UZD-SD

Joe LOGAR, bogoslovec, rojen v Vodicah, usmren 21. septembra 1943. Janez LOTRI, salezijanski brat pbmonik, rojen na Jamniku, upnija Selca na Gorenjskem, usmren 25. maja 1944. Alfonz MALAVAI, bogoslovec, rojen v entjotu nad Horjulom, usmren 1. aprila 1944. France MALOVRH, duhovnik, rojen na Brdu pri Kranju, usmren 12. oktobra 1943. Druina MAVSAR, (9 lanov), oe Joef in mati Terezija (roj. Bukovec), hi Mici, sinovi Dolfi, Vilko, Darko, Ciril, Peter in Stanko, rojeni: oe in otroci v entrupertu, mati v Praproah, vsi upnija entrupert; usmreni 27. decembra 1942, sin Vilko, dijak, 23. marca 1943; Dolfi, tudent, 2. maja 1943. Franc MIKLI, bogoslovec, rojen v Strugi na Dolenjskem, usmren 19. februarja 1945. Franc MLAKAR, bogoslovec, rojen v Gornjih Dolah, upnija kocjan pri Novem mestu, usmren maja 1945. Anton MRAVLJE, laik, gostilniar, oe, rojen na Brezovici pri Ljubljani, usmren 13. junij 1942. Vinko MRAVLJE, dijak uiteljinik, rojen na Brezovici pri Ljubljani, usmren v noi od 12. na 13. junij 1942. Franc NAHTIGAL, duhovnik, rojen na Vrhovem pri uemberku, usmren 18. Junija 1942. Marica NARTNIK, uiteljica, rojena v Kozarah pri Tolminu, usmrena 25. junija 1942. Henrik NOVAK, duhovnik, rojen na Makinem Hribu pri uemberku na Dolenjskem, usmren 7. junija 1942. Ive NOVAK, bogoslovec, rojen v Preloki v Beli krajini, usmren junija 1945. Ivanka NOVAK roj. KRABEC, laikinja, uiteljica, nosea mati, rojena v Hrovai pri Ribnici, usmrena 3. junija 1942. Valentin OBLAK, duhovnik, rojen na Jami v Maviah na Gorenjskem, usmren 21. septembra 1951. Jakob OMAHNA, duhovnik, rojen v Logu, Svata Gora pri Litiji, usmren 7. julija 1942. Rafael ORAEM, bogoslovec, rojen na Runarskem na Blokah, usmren 16. oktobra 1943.
Zbornik 2
Stran 560
UZD-SD

Franc OVEN, bogoslovec, rojen v Sostrem pri Ljubljani, usmren junija 1945. Janez PAVI, dijak uiteljinik, rojen na Bizoviku pri Ljubljani, usmren 18. maja 1942. Joef PASI, bogoslovec, rojen v Semiu v Beli krajini, usmren junija 1945. Marijan PAVLOVI, redovni brat, bogoslovec, rojen na Viu v Ljubljani, usmren junija 1945. Franc PEZDIR, duhovnik, rojen na Brezovici pri Ljubljani, usmren 2. julija 1945. Cvetko PODLOGAR, bogoslovec, rojen na Mokrecu pri Golem nad Ljubljano, usmren junija 1945. Peter Pavel POGAAR, laik, rojen v Kranju, usmren junija 1945. Anton POLDA, duhovnik, rojen v Krnici pri Zgornjih Gorjah, usmren 23. junija 1945. Janez POLE, laik, fotograf, rojen v Mali vasi, Stoice pri Ljubljani, usmren 30. maja 1942. Leopold POTONIK, bogoslovec, rojen pri Svetem Lenartu nad kofjo Loko, usmren 26. avgusta 1944. Joe PRAVHAR, duhovnik, rojen v Voklem pri Kranju, usmren 10. septembra 1944. Karmela PREMROV, redovnica, rojena v Martinjaku pri Cerknici, usmrena 14. januarja 1949. Alojzij PREEREN, laik, kmeki fant, rojen v Smolenji vasi pri Novem mestu, usmren konec decembra 1945. Stanislav RABUDA, redovni brat, rojen na Velikem Kamnu pri Senovem v mariborski kofiji, usmren 2. marca 1945. Alojzij RAKAR, salezijanski pomonik, rojen v entlovrencu na Dolenjskem, usmren 7. Julija 1945. Janko RAMOV, bogoslovec, rojen v Feriancih pri Slav. Poegi, usmren leta 1945. Janez RAZTRESEN, duhovnik, rojen v entjotu nad Horjulom, usmren 21. julija 1942. Franc RIHAR, duhovnik, rojen v Gabrjah pri Dobrovi pri Ljubljani, usmren pred 20. septembrom 1942. Matija ROM, salezijanski pomonik, rojen na Potokih pri Semiu v Beli krajini, usmren junija 1945. Franc RUS, bogoslovec, rojen v Ljubljani, usmren junija 1945.
Zbornik 2
Stran 561
UZD-SD

Janez Borut RUS, bogoslovec, rojen v rnomlju, usmren junija 1945. Anton SALMI, duhovnik, rojen na Raki pri Krkem, usmren 13. novembra 1943. Janez SELJAK, laik, rojen v ireh, usmren konec maja 1945. Joe SIVEC, bogoslovec, rojen na Petkovcu, upnija Rovte pri Logatcu, usmren junija 1945. Franc STOPAR, salezijanski pomonik, rojen v Podzavrhu, upnija Botanj, usmren junija 1945. Anton EGULA, bogoslovec, rojen v Gerlincih, upnija entlovrenc, SI. gorice usmren 25. aprila 1945. Joef ERJAK, bogoslovec, rojen na Trati, upnija Velesovo, usmren junija 1945. Franc KUFCA, bogoslovec, rojen na Ratju, upnija Hinje, usmren junija 1945. Anton MALC, bogoslovec, rojen v Gorenjem Podbortu pri Mirni Pei, usmren junija 1945. Joe OLAR, duhovnik, rojen na Mirni na Dolenjskem, usmren v zaetku junija 1945. Vladimir TEFANI, dijak, rojen v Notranjih Goricah, usmren maja 1945. Vinko TIRN, bogoslovec, rojen Staneiah pri Ljubljani, usmren junija 1945. Dominik TISELJ, bogoslovec, rojen na Raici pri Velikih Laah, usmren junija 1945. Ernest TOMEC, laik, profesor, rojen pri Fari na Blokah, usmren 6. aprila 1942. Mirko TRATNIK, bogoslovec, rojen v Stari Novi vasi pri Ljutomeru, usmren junija 1945. Stanko TRATNIK, bogoslovec, rojen v Stari Novi vasi pri Ljutomeru, usmren 25. oktobra 1944. Miha TURK, dijak, rojen na Velikih krjanah pri Novem mestu, upnija mihel, usmren 31. maja 1942. Miahel UMEK, bogoslovec, rojen na Vrhniki, usmren julija 1945. Franc VEBER, bogoslovec, rojen na Ladji pri Medvodah, usmren junija 1945. Lenart (Narte) VELIKONJA, laik, dravni uradnik, rojen v Dolu pri Otlici na Vipavskem, usmren 25. julija 1945. Anton VOVK, nadkof, rojen v Vrbi, upnija Breznica, umrl 7. julija 1963.
Zbornik 2
Stran 562
UZD-SD

Joe ZAJEC, bogoslovec, rojen v Zagradcu na Dolenjskem, usmren junija 1945. Viktor ZORMAN, duhovnik, rojen v Velesovem, usmren maja 1945. Anton ZUPANI, laik, rojen v Jesenjah pri Kresnicah, usmren 1942. Franiek UPEC, laik, tudent, rojen v Slovenski Bistrici, usmren 18. marca 1942. Karel UEK, duhovnik, rojen v Velikih Laah na Dolenjskem, usmren 14. julija 1942.
Skupaj: 142 rtev MARIBORSKA KOFIJA

Ernest ANEL, salezijanski bogoslovec, rojen v Slavini, upnija Sv. Andra v Slovenskih goricah, usmren 21. septembra 1943. Joe BITENC, bogoslovec, rojen v Veneslavcih, upnija Pertoa v Prekmurju, usmren junija 1945. Franc GOMILEK, duhovnik, rojen na Krevini pri Ptuju, usmren 29. oktobra 1943. Henrik GORIAN, duhovnik, rojen v Spodnji Lonici pri Slovenski Bistrici, usmren 9. oktobra 1962. Mihael GREAK, duhovnik, rojen v Griah pri Celju, usmren 22. Julija 1942. Franc GROBLER, duhovnik, rojen pri Sv. Miklavu - Sv. Jurij ob Taboru v Savinjski dolini, usmren 17. oktobra 1942. Danijel HALAS, duhovnik, rojen v rensovcih, usmren 16. marca 1945. Franc HRUSTELJ, bogoslovec, rojen na Stenici, upnija Vitanje, usmren junija 1945. Franc KA, duhovnik, rojen na Polzeli, usmren 17. oktobra 1942. Jaroslav KIKELJ, laik, rojen na Opinah pri Trstu, usmren 18. marca 1942. Janez KODRI, duhovnik, rojen v Studenicah, usmren 17 oktobra 1942. Matej KROF, duhovnik, rojen v Lokovici pri Meici, usmren 23. maja 1950. tefan KUHAR, salezijanski pomonik, rojen v Bratoncih, upnija Beltinci, usmren 20. decembra 1944.
Zbornik 2
Stran 563
UZD-SD

tefan LOPERT, bogoslovec, rojen v Dokleovju v Prekmurju, usmren junija 1945. Joe MEHLE, bogoslovec, rojen na Cikavi, upnija marje-Sap, usmren junija 1945. Ignac NADRAH, duhovnik, rojen na Mrzlem Polju pri Stini na Dolenjskem, usmren 12. januarja 1947. Franc ORENIK, duhovnik, rojen pri Sv. Bolfenku na Kogu pri Ljutomeru, usmren 12. decembra 1944 (maja ali 9. januarja 1945). Franek PEN, laik, rojen v Mariboru, usmren 12. maja 1944. Anzelm POLAK, duhovnik, rojen v ivoticah na Moravskem, usmren 17. oktobra 1942. Ferdinand POTO'KAR, duhovnik, rojen pri Sv. Jedert nad Lakim, usmren 5. novembra 1942. Stanislav PUNGEREK, bogoslovec, rojen v Loki pri usmu, usmren junija 1945. Janez RANIGAJ, duhovnik, rojen na Gomilskem v Savirijski dolini, usmren 17. oktobra 1942. Viljem SAVELLI, duhovnik, rojen v Celju, usmren 30. junija ali 10. avgusta 1949. Jakob SEM, duhovnik, rojen pri Sv. Franiku na Straah (Radmirje) v Savinjski Dolini, usmren 20. septembra 1942. Janez SOTOEK, redovni brat, rojen v Anovcu, upnija Zdole, usmren junija 1945. Leopold MID, duhovnik, rojen v Viji vasi, upnija Rogatec, usmren 2. maja 1953. Franek TABUC, bogoslovec, rojen v Bratoneicah pri Sv. Tomau pri Ormou, usmren 4. decembra 1944. Bernard TUHEC, bogoslovec, rojen v Kupetincih, upnija SV. Jurij ob avnici, usmren junija 1945. Matej TUEK, duhovnik, rojen pri SV. Lenartu nad kofjo Loko, usmren 14. maja 1943. Alojz VRHNJAK, duhovnik, rojen v Pameah pri Slovenj Gradcu, usmren 5. marca 1950. Izidor ZAVRNIK, duhovnik, rojen pri Sv. Juriju ob Taboru, usmren 10. marca 1943.
Skupaj: 31 rtev
Zbornik 2
Stran 564
UZD-SD
KOPRSKA KOFIJA
Angela BRECELJ, hi mizarja, rojena v apuah pri Ajdovini, upnija turje, usmrena 12. julija 1944. Joe BRECELJ, mizarski mojster, kulturni delavec, rojen v apuah pri Ajdovini, upnija turje, usmren 12. julija 1944. Marija, Marica BRECELJ, hi mizarja, rojena v apuah pri Ajdovini, upriija turje, usmrena 12. Julija 1944. Martin BRECELJ, sin mizarja, rojen v apuah pri Ajdovini, upnija turje, usmren 12. julija 1944. Ivan BRIC, kmet, kulturni delavec, rojen v Dragi pri Dornberku, usmren 2. junija 1943. Franc GABREJNA, duhovnik, rojen na Uncu pri Rakeku, usmren 15. novembra 1943. Emil KETE, bogoslovec, rojen v Dolenjah upnija Planina pri Ajdovini, usmren v drugi polovici novembra 1944. Alojz KRISTAN, duhovnik, rojen v Dolenjem, upnija Jelane, prijet 14. avgusta 1947. Albin LAVRENI, kmeki sin, rojen v Logjeh pri Kobaridu, usmren 24. septembra 1944. Gizela LAVRENI (roj. kvor), kmeka gospodinja, rojena na Robediu pri Kobaridu, usmrena 24. septembra 1944. Joef LAVRENI, kmet, rojen v Logjeh pri Kobaridu, usmren 24. septembra 1944. Veronika - Vera LESTAN, uiteljica, rojena v Mirnu pri Gorici; usmrena 17. novembra 1943. Ludvik NOVAK, duhovnik, rojen v Dolnjih Vremah na Krasu, usmren 17. novembra 1943. Alojz OBIT, duhovnik, rojen v krutovem, upnija Sv. Lenart v Beneiji, usmren 5. januarja 1944. Viktor PERKAN, duhovnik, rojen v Trnovem pri Ilirski Bistrici, usmren 9. maja 1945. Ladislav PIANC, duhovnik, rojen v Barkovljah pri Trstu, usmren 3. februarja 1944. Ludvik SLUGA, duhovnik, rojen na Visokem pri Kranju, usmren 3. februarja 1944. Anton ETEJ, duhovnik, rojen v Vrtovinu, upnija Kamnje, usmren 26. septembra 1943.
Zbornik 2
Stran 565
UZD-SD

Filip TERELJ, duhovnik, rojen v Grivah pri Ajdovini, usmren 7. januarja 1946. Izidor ZAVADLAV, duhovnik, rojen v Vrtojbi pri Gorici, usmren 15. septembra 1946.
Skupaj: 20 rtev
Druina, 31. oktober 1999
Zbornik 2
Stran 566
UZD-SD
EPILOG
Podatki o zamolanih grobiih, o rtvah bratomorne vojne in neposrednih rtvah revolucije so se zbirali ve let. Zbirala so se prievanja samih udeleencev, zbirali so se tudi podatki obinskih komisij za medvojne in povojne poboje. Te komisije so po padcu Demosove vlade zamrle. Zamrle, ker so bili zbrani podatki o rtvah zastraujoi in se jih je levica zbala. Zael se je bojkot komisij in tudi zastraevanje. Komisije so se znale pred neprebojnim medijskim bojkotom, hkrati pa niso dobile nobenih podatkov o medvojnih in povojnih pobojih. Podatki so bili zbrani, vendar nikoli uradno objavljeni, komisije pa so nam jih na nao eljo neuradno posredovale. Poslani podatki teh komisij o grobiih in rtvah so bili domala enaki zbranim podatkom naih podronih odborov. Brez dvoma e ugotovljeno, da so te pokole izvrili oddelki VDV, KNOJa in Jugoslovanske armade, predvsem III. armada. Brez dvoma so jim bili v pomo domai terenci, ki so pripravili seznam razrednih sovranikov e v letu 1944. Sproti so jim dajali podatke o krajih, primernih za mnoini masaker, krajih, kjer niso bila potrebna veja pripravljalna dela (brezna, peskokopi, protitankovski jarki, opueni rudniki ipd.). V do sedaj zbranih podatkih so zajeta le veja grobia. Manje grape, peskokopi; napolnjeni z razmesarjenimi lovekimi trupli, ki so jih morali ljudje zakopavati, niso zajeti, ker bi se popisovalo v nedogled. Ti podatki pa nedvomno kaejo, da je Slovenija deela mnoinih grobi, zadnje domovanje nikdar sojenih in obsojenih, pa vendar pomorjenih muenikov. Tudi tabelarini pregled zamolanih rtev pove, da je bil po konani II. svetovni vojni, ko se svet ni ve bal vojnih strahot, v Sloveniji izvren genocid nad slovenskim in hrvakim narodom. Vendar je brez dvoma to nova stran, nova epoha, nov zaetek nae in hrvake zgodovine, ki pa je bila do sedaj zamolevana zato, ker se je
Zbornik 2
Stran 567
UZD-SD

noveje zgodovine polastila peica revolucionarjev, ki ni odloala le o ivljenju in smrti, polastila se je moje, tvoje, nae narodove zgodovine. Polastila se je tudi zgodovine mrtvih, jih zamolala, kar je zloin nad mrtvimi. Genocid nad naim narodom je bil izvren samo zato, da si je peica revolucionarjev prilastila absolutno oblast, in sicer za veno. Sklenjeno je bilo: kar jih je odlo na Koroko in se vraajo, jih je potrebno postreliti, da bo Jugoslavija vena in veno komunistina. Brez poboja domobrancev in ostalih po vojni ni mogoe napisati zgodovine NOB, kajti e ne bi bilo te, ne bi bilo pobojev. Nao novejo zgodovino so popaili. Zlagana je, malikovalska. Zato je tudi zavest naega naroda malikovalska. e vedno delimo mrtve na dobre in slabe. Tej grozni smrti cveta slovenskega naroda se e nismo poklonili, mrtvim e nismo dali odveze. e danes veljajo domobranci za edine, za absolutne krivce - e kot mrtvi, kajti uprli so se socialni revoluciji, napredku. Uprli so se Stalinovi ideologiji, oetu mednarodnega proletariata. Mi nismo krivi. Vse, kar smo storili mi, je prav, je bilo nujno, tako so nam naroali in storili smo. Prav je bilo, da smo iz vasi draili okupatorja, ki skoraj ni imel nikakrnih izgub, pogorele pa so cele vasi, padali so talci, ostanek mo in fantov in tudi cele druine so odle v taboria. Na pogoriih so obiajno ostale le vdove in sirote. Kulaki so bili po takratnih razlagah komisarjev nai razredni sovraniki. Naj opravi z njimi okupatorska soldateska e med revolucijo, da ne bomo po vojni z njimi imeli teav kot Stalin pri graditvi ruskega socializma. Ko so okupatorja razdraili, so se umaknili v gozd na varno in prepevali revolucionarne pesmi. Na domaijah pa je zapel rdei petelin. Tudi tega je kriva bela garda. Niso bile samo ene Dragoe; Drago je bilo toliko, da se ne dajo preteti v enem samem dahu. Potrebna bo posebna tudija. Za uda, da se do danes ni e nihe pri obletnicah teh stranih dogodkov v Dragoah opraviil za smrt in trpljenje vaanov, pojo se le hvalnice revolucionarjem. To je zrcalo pohabljenosti nae povojne zgodovine in tudi nizke civilizacijske in pietetne kulture govorcev. Brez dvoma so to posredne rtve revolucije in zgodovina ne bo la mole mimo. Zato so v tabeli navedene kot posredne rtve. Te rtve revolucije so bile rtve mrtvih stra in trinajsti bataljoni. S temi straami in bataljoni so se partizani reili kulakov, kulakih sinov, oficirjev Jugoslovanske vojske in drugih namiljenih razrednih sovranikov. Nalog za likvidacijo sta izdala E.K. in I.M.-M., to ni ve nobena skrivnost .
Zbornik 2
Stran 568
UZD-SD
karta grobi Slovenije
Ta knjiga ne more mimo mobilizirancev v nemko vojsko. Krvaveli so v ruskih stepah, afrikih puavah, ob Rokavskem prelivu. Po konani vojni pa so prenekateri izkrvaveli na domaih tleh. Tonega tevila ne bomo vedeli nikoli. Omenjajo se tevilke med 2300 in 1800. V tej tabeli je vzeto povpreje 2050.
Zbornik 2
Stran 569
UZD-SD

Zagotovo se bo med bralci nael nejeverni Toma, vendar mu sporoamo: Ker jih je zamolalo uradno zgodovinopisje, zamolala jih je uradna statistika, matini uradi in tudi parlamentarne komisije niso o teh pobojih dale niti ene same uradno pisane besede, smo se odloili za to knjigo. Mrtvim so usta zasuta s prstjo, zato nam ne morejo sporoiti, kje je njihovo zadnje veno poivalie. Zdaj so navedena v tej knjigi. Ta knjiga ni napisana iz maevanja, ampak da s spoznavanjem resnice prepreimo bodoim rodovom podobne zmote. Ni dobrih zloinov in zmaga e ni opraviilo za zloine. e bodo bralci razumeli sporoilo zbornika tako, bo vsaj malo prispeval k narodni pomiritvi. Zadnje ase se piejo lustracije, spomenice in deklaracije o narodni spravi. Prvo dejanje sprave je priznanje krivde za strano tragedijo. Brez tega dejanja ne bomo Slovenci nikoli prili do iste preteklosti. Presoditi je treba na podlagi objektivne resnice, ali so bile te rtve res potrebne v takem tevilu. e se jih da opraviiti med vojno, pa po vojni zagotovo ne. Pri spravi ne zadostuje opraviilo za prelito nedolno kri, opraviiti se je treba tudi za prelite solze dvajset tiso slovenskim druinam, materam, narodu za pohabljenost nae narodove zgodovine in za demografsko izgubo naega naroda. Deele Nizozemska, Belgija, Danska se niso le ne NOB ne socialne revolucije. Preivele so okupacijo brez rtev in imajo solidno evropsko blaginjo. Slovenci pa smo v dolgovih, vsak dan smo v veji revini - tudi to je pridobitev NOB. Zato bodo akti o spravi, brez priznanja krivde in objektivne resnice, pa naj bodo e tako lepo napisani, samo mrtva rka na papirju in prilo bo e do vejega sovratva in narodnega razkola. Kajn bo moral priznati, da je storil zloin nad bratom Abelom. V imenu rdee petokrake zvezde, simbola moderne kuge, ki je po dosedanjih strokovnih ocenah pomorila preko sto milijonov prebivalcev sveta. Zagotovo bo zgodovina napisala objektivno resnico. Narod brez objektivne resnice nima lui za prihodnost. e bo temu rodu to e naprej onemogoano, jo bodo napisali bodoi rodovi. Poljski nobelovec aslav Milo je zapisal: Lahko me ubije, rodili se bodo novi in vse bo zapisano. FRANC PERME
Zbornik 2
Stran 570
UZD-SD
IV. POGLAVJE
PRIEVANJA
Zbornik 2
Stran 571
UZD-SD
prazno
Zbornik 2
Stran 572
UZD-SD
KAKO POROAJO MEDIJI

Material z video kasete TVS1 - Tednik, na temo BOHOVSKI GOZD Pri Hrvatih znan pod imenom TEZENSKI GOZD pri Mariboru Posneto pri Mariboru v Bohovskem gozdu in na Dobravi, dne 26.4.1999 Predvajano na slovenski TVS - Tednik, dne 29.4.1999, od 20.44 do 20.52 Oddaja TV Tednik t. 752 Voditelj oddaje TV Tednik Darko Marin: Slovenci spet pretevamo kosti. V Bohovi pri Mariboru so nali eno najvejih grobi pri nas. Nanj so naleteli pri gradnji nove avtoceste. V oblasti so se govorice, da je tod umrlo na tisoe na Korokem zajetih ustaev pa tudi ensk in otrok, vrsto let vztrajno zanikale. Domaini pa so za ta kruti nain vedeli. Streljanje so sliali vse od 20. maja do konca julija 1945. Morilci so trupla prekrili le s tanko plastjo zemlje, zato je tam naokoli ve let mono zaudarjalo. Po nekaterih prievanjih naj bi krvavo delo opravili skrbni partizani. Posebno dobro naj bi grobie poznal nekdanji nemki zunanji minister Hans Kinkel, ki je bil tedaj vodja nemke obveevalne slube. Do danes so skopali e ve kot 130 trupel.
(Sledi nekaj taktov piskajoe glasbe. Pojavi se detajl vrha grobnice rtvam v Dobravi in prizor po gozdu. Nato se preko kamnitega kria prelije naslednji napis.)
ZLOIN V BOHOVSKEM GOZDU

Novinarka Polona Pivec prebere naslednji tekst: Del tankovskega jarka, ki so ga Nemci leta 1944 na jugovzhodni strani Maribora eleli zavarovati pred prihodom ruske vojske, je v maju in juniju 1945 dobil svojo skrivnost. Govori dr. Marjan nidari, direktor Muzeja narodne osvoboditve Maribor: Ja, to so mnoina grobia pobitih po koncu druge svetovne vojne. V glavnem gre za rtve
Zbornik 2
Stran 573
UZD-SD

hrvake narodnosti. lo je predvsem za vraajoe se pobegle domobrane, ustae, delno tudi hercegovske in rnogorske etnike. Preteno pa gre za ljudi hrvake narodnosti, ki jih je ob koncu vojne zajela 3. jugoslovanska armija na Korokem in jih je potem vrnila proti Hrvaki, in tako so se ti zloini dogajali prav gotovo tukaj v Bohovskem gozdu. Novinarka Polona Pivec spregovori v hrvakem jeziku: Gospoa Marica, vi ste bili u onom konvoju, koji je hodao pjeice? Odgovarja Marica urevi Bioin: Od Bleiburaga smo ili do Maribora etiri dana, i tu su nas, u Mariboru su nas odvojili, doli smo u logor Studence a cijelim putem su odvajali, vrili su i pokoj i ubijali su, ljude su bacali u Dravu, ak su sruili i jedna kola ispred mene. Bila su puna djece i ene, i to, kako je cesta ila uz Dravu, tako su doli partizani iz ume, njih jedno desetak, i tako cjela kola sa djecom i enama su sve bacili u Dravu.
(Sledi prizor noenja cvetja in svee hrvatski grb pri izkopani grobnici.)
Novinarka Polona Pivec napove novega sogovornika: Dananje prie povojnih pobojev so bili takrat radovedni otroci. Govori domain Silvo Gajzer: Naenkrat mi zasliimo drenje oziroma glasove ajde, ajde, ajde... In, seveda, mi se ob tistem potu potuhnemo dol, in naenkrat vidimo, kako pride cela masa, nestrokovno ocenjeno 40 do 50 ljudi. In ravno na elu je bila najveja skupina ensk. Prvi v ivljenju sem videl golo ensko, do takrat je e nisem videl, bila je popolnoma gola, zelo lepa gospa, je bila z dolgimi rnimi lasmi. In pred sabo je stiskala tri otroke in eden, ki je bil najmlaji, po moje nekje 3,5 do 4 leta, je hotel plezati gor po njej in je rekel: Majko, majko, majko. Potem smo e videli, kako na desni strani stojijo in so bili obrnjeni proti tem z mitraljezi in to je zaropotalo in naenkrat je nastal velik krik, jokanje, krianje pomagaj in takne stvari. In po tistem, ko je vse bilo konano, mogoe minuto, dve minuti, tako sem jaz to ocenil, so se pa sliali posamini streli. Govori stareja enska Milka Benceti: Moj mu je stradao ovdje u Mariboru, tu su nas razdvojili, moda je to i ba to mjesto, gdje je on stradao, gdje sad stojimo. Ja sam ostala trudna. Nikad...(?) rodila sam dijete, za njega nikad nisam saznala, gdi je tono stradao i to se s njime dogodilo. (Sledi glasba.) Govori enski glas, novinarka Polona Pivec: Na desete (?) dni so vile kolone. Vaani pa so od jutra do pozne noi posluali streljanje. In e so upali blie, so sliali krike in jok. V neposredni bliini mrtvake pesmi strojnic so bila zajetja vode.
Zbornik 2
Stran 574
UZD-SD

Govori domain Silvo Gajzer: No, potem smo mi li ez en dober teden do deset dni, leta 1945 je bila izredna vroina. Smo pa mi li tukaj dol ponovno gledat, ker je tu bilo e veliko skladie municije, ki je lo v zrak, smo pa otroci tistikrat iskali municije, da bi se s tem igrali. No, in smo prili ravno na mesto, kjer sedaj stojimo, in je tod bilo tako mehko, tako mehko, in je tu vrela kri ven. Ko pa so se tukaj gori kopali, nas je to zanimalo oziroma nismo mogli vedeti, od kod tako smrdi. Govori domain Rudolf Kreitner: Poleti, tam julija do avgusta, je prilo do epidemije, posebno v teh vaseh proti Dravi, med jarkom, kjer so jih pobijali, pa proti Dravi, do epidemije grie, driske, tako da je... Novinarka Polona Pivec vmes postavi vpraanje: Zakaj mislite? Odgovori domain: Ja, verjetno zato, ker so takrat imeli vodnjake, vodovoda itak ni bilo, da je to prilo s podtalnico v nae vodnjake (vmes e nekaj taktov glasbe), posledice tega pa so bile zastrupitve. Govori novinarka Polona Pivec: Gradnja avtoceste preko grobi je odprla stare rane in nova vpraanja. Koliko ljudi je umrlo v asu, ko so puke drugod po Evropi e utihnile. Novinarka Polona Pivec vpraa: Kakna je priblina dolina jarka, kjer so trupla? Odgovarja Franc Podrekar, direktor Pogrebnega podjetja Maribor: Jarek je dalji, par sto metrov, rekel bom 800-1000 metrov, na oni strani Ptujske ceste (to je zahodno, . D.), prav tako pa obstaja tudi tu, za tem spomenikom (to pa je vzhodna stran kanala, . D.) pobitim po letu 45. Mi smo kopali ca samo 70 metrov, ki so tik ob trati, drugod ni ni doloeno.
(Sledi slika e postavljenega spomenika rtvam in takoj skica novega obeleja grobnice.)
Govori novinarka Polona Pivec: Izkopane ostanke trupel bodo pokopali ob obstojeem spomeniku. Idejni nart je e pripravljen. e vedno pa bo, kdo ve, koliko trupel - podatki o dolini jarka, v katerem so, se zelo razlikujejo - ostalo kot gronja za naslednji bolei poduk evropske civilizacijske norme. Ta pravi, da je treba rtev odkopati, vsaj preteti, znova dostojno pokopati. Govori Franc Podrekar, direktor Pogrebnega podjetja Maribor: Skopali smo ca 10 metrov in smo nali 137 trupel. To se pravi, da so zelo gosto posejana s trupli, da je tudi dokazano, da so bili mnoini poboji.
Zbornik 2
Stran 575
UZD-SD

Vpraanje novinarke Polone Pivec: Kakna je pravzaprav pot sedaj, kaj lahko napravite vi kot sodie in kakna je vloga toilstva? (Vmes kadri iz kupa belih PVC vrek s kostmi rtev in vidnimi tevilkami oznak na vreah. Odgovarja Karel Ferenek, predsednik Okronega sodia Maribor: Ja, predvsem moramo ugotoviti, kaj se je na tem mestu dogajalo, nadalje bo pa toilec ukrepal v delu svojih pristojnosti. Vpraanje novinarke Polone Pivec: Zaenkrat e niste dobili nobene prijave? Odgovor Karla Ferenaka: Ne, za enkrat nobene.
(Sledijo takti glasbe.)
Govori novinarka Polona Pivec: Pa se pravzaprav vse ve. Kot zahteva vpraanja krivde in kazni. V zapisniku preiskovalnega sodnika so popisane strelne rane, zaradi katerih so ljudje umrli. Mranjene so ice, s katerimi so bili zvezani. e ivi ljudi pa govorijo: Ve se, kot se je vedelo vsa povojna leta. Nadaljuje Franc Podrekar, direktor Pogrebnega podjetja Maribor: Ve se, zato je e mestna obina Maribor leta 1963 dala lokacijsko dokumentacijo za dobravsko pokopalie ravno zaradi tega, ker je e tu praktino pokopalie bilo, ker je tu na tisoe,... stotine..., na tisoe pokopanih. Govori novinarka Polona Pivec: Nad nezaznamovanimi in nepretetimi grobovi nae bive domovine je dananje mariborsko pokopalie Dobrava. Zanamci bodo neko rekli: Tu je bilo pokopalie tega mesta. Takrat res ve ne bo vano, da so nekateri bili pokopani z imeni, drugi brez njih. Ampak to bo ele ez mnogo let, mnogo let.
Za TV Tednik:
Polona Pivec
Ob koncu sledijo napisi avtorjev: Snemal: Andrej Likavec Teodor Holl Montaer: Goran Glavii
Zbornik 2
Stran 576
UZD-SD
GENOCID ZOPER SLOVENSKI NAROD!

Faistini unievalni stroj je mlel vse, kar koli je bilo slovenskega. Okupator izseljuje Slovence in ima v nartu, da se ta narod nikoli ne vrne na svoja ognjia. To je bil moan udarec za mali narod. Slovenski fantje zaslutijo, da je faizem zlo in poguba za Slovence. Mnogi se postavijo v bran. Vzamejo oroje v roke. Po vsej Sloveniji se ustanavljajo manje skupine in nudijo nacistom upor. Tako dokazujejo, da jim niso prijateljsko naklonjeni. Narod je util zavojevalca nacizem. Vsem, ki jim pomagajo v svobodo, so Slovenci naklonjeni,. Ne glede na nepredvidene posledice. Komunizem je to vnovil, ko je leta 1942 organiziral ljudstvo in tako pridobival na oblasti na zelo nasilen nain. Vsi, ki so se uprli Nemcem, so morali prej ali slej pod nartno organizirano komando komunistov. Uporniki, ki so bili tiste ase komunistom trn v peti, so morali z najvijo ceno plaati svojo trmo. Saj so bili proglaeni za sodelavce gestapa. Kaj so priakovali od komesarjev, so vedeli. Zato so nekateri enostavno izginili in se skrili v bliini svojih domov. J. Pavle pripoveduje: Iz partizanske enote sem neke noi enostavno uel, ker sem spoznal namene naega komesarja, ki me je imel na piki, ker se nisem strinjal s politiko, katero je po vsej sili hotel uveljavljati med borci. Doma, za hio, sem izkopal bunker, v katerem sem se nastanil. Mati in oe sta me oskrbovala s hrano in pijao. Ko je bil dan, sem bil v zakloniu. Ko je pa nastopila no, sem el na razgibavanje v blinji gozd. Po dobrih dveh mesecih sem dobil v bunker e enega podnajemnika. Ta je bil ranjenec. Oba sva se v tem bunkerju skrivala vse do konca vojne. Po vojni so nastopile teave. Na sreo sem se dobro izmazal. Danes vem, da bi me komunisti ubili, e bi bil v njihovih enotah. Najbolj zanimivo pa je bilo to, da me ves as, ko sem bil v goi, nemki andarji niso nikoli iskali. Teden dni, ko sem e bil v svojem zakloniu, pa so Nemci prihajali vekrat in opravljali hino preiskavo. Iskali so mene in spraevali stare, e so me kaj videli in kje se skrivam. To je moja najveja ivljenjska uganka. Zakaj so Nemci spraevali: 'Kje se skriva va sin?' e danes se spraujem, kdo je s kom sodeloval? In Pavle pripomni: Spotujem prave borce, ki so se borili proti okupatorju, in jih bom spotoval celo ivljenje. To govorim mojim otrokom, da si bodo za vekomaj zapomnili. Svoje pripovedi pa vedno konam, da so rdei najveje zlo za slovenski narod. To so tudi dokazali.
Zbornik 2
Stran 577
UZD-SD
MNOINI GROBOVI NA POHORJU PRI AREHU

Leta 1945 takoj po drugi svetovni vojni so Mariborani zaskrbljeno posluali, kako se s Pohorja oglaajo mone eksplozije in streljanje lahkega pehotnega oroja. Streljanje je bilo posebno aktivno v nonem asu. Zakaj streljanje, ko pa je vojna e dober mesec konana?! Ta as so v mestu zaele kroiti novice, ki so marsikoga prestraile. Govorilo se je, da se partizanske enote e vedno borijo z raznimi skrivai okupatorske vojske, ki se niso hoteli vdati, in da se vodijo ogorene istilne borbe. Te govorice so bile namenske, da si nihe izmed prebivalcev ne bi omislil izleta v pohorske gozdove. Med ljudmi se je razirila vest, da so ustai in etniki zelo morilsko razpoloeni. Ljudje so novo peeni oblasti verjeli in so raje ostali doma in posluali silovit boj s sovranikom. Najbliji prebivalci temu vojskovanju so bili Pohorci iz Frajhajma. Dobra dva kilometra zrane linije se je bojevalo s sovranikom. Cesto, ki je nad to vasjo, so straili knojevci in drugih mobiliziranci. Nihe iz vasi ni smel na obmoje bojia. Straarji so imeli nalogo zavrniti vsakega, ki bi hotel zapustiti zaselek in se podati v smer Areh. Straarjem je bilo ukazano, da lahko zoper radovedne uporabijo strelno oroje. Domain Maks Juri pripoveduje: Bilo je junija leta 1945. Sliali smo, da nad nao vasjo vozijo tovornjaki. Nekega dne se je cela vas stresla od mone eksplozije. Detonacija je bila tako mona, da se je naa lesena koa kar zazibala. Teh eksplozij je bilo kar precej in so se vrstile nekje do konca novembra 1945. Nekaj najbolj pogumnih fantov je oblo straarje in so se pribliali prostoru, od koder so prihajale eksplozije. Videli so, da kopljejo velike jame, ki so jih pozneje uporabljali kot mnoine grobnice. Nato so iz doline zaeli voziti ljudi. Veinoma se je to dogajalo ponoi. Ko so bile noi tihe, smo tu v vasi sliali obupno krianje ljudi, ki so jih gnali na morie. Sledili so streli strojnic in tako smo ugotovili, da so eno skupino e likvidirali. Takoj zatem smo sliali ponovno krianje, ponovne strele in tiino. Lahko smo teli, koliko skupin so to no pobili. Podobni poboji so se ponavljali vsakih nekaj dni. Tik pred zimo so straarji zapustili prizorie in leno odli v dolino. Radovednost nas je gnala, da smo li gledat, kaj so delali toliko asa na tem obmoju. Dosti nismo mogli videti, saj so knojevci skrbno zakrili vse sledi. Jame ali grobnice so pokrili z zemljo in nanje posadili mlade smrekice pa e listje so natrosili, da bi vse izgledalo bolj nedolno. Nali smo nekaj pogori, kjer so zaigali obleke pobitih. Ugotovili smo,
Zbornik 2
Stran 578
UZD-SD

da so svoje rtve pred usmrtitvijo slekli do golega. S palicami smo pogoria malo razgrnili in na sum je bil potrjen. Nali smo ogane ostanke mokih, enskih in otrokih oblail. Ni lo za poboje vojakih oseb, temve so pobijali civilno prebivalstvo vseh spolov. Ja, to naj e povem, pripomni Maks: Mislim, da je bilo to zgodaj spomladi leta 1946, ko sem nekega dne el v gozd. Pri prvi kapelici, ko se gre proti Arehu, sem zavil v desno. Nekaj korakov od kapelice mi korak zastane. Pred mano je lealo trupelce majhne deklice, stare najve 3 ali 4 leta. Otrok je bil obleen v lahko oblekico, kot bi ga nekdo na hitro odpeljal iz spalnice. Naprej v gozd si sam nisem upal, ker nisem vedel, kaj se e skriva v njem. Sreanje z mrtvim otrokom mu je ostalo globoko v spominu. Minilo je e ve kot petdeset let od mnoinih pobojev pri Arehu. Grobia nihe ne more zgreiti. Ozna in Knoj sta bila izvrilni roki Centralnega komiteja komunistine partije Slovenije. Hierarhina struktura tedanje oblasti je bila sledea: CK ZKS je imela pod sabo obveevalno organizacijo z imenom Ozna (Organ zaite narodov). Vojska, ki je bila izvrevalni organ Ozne, je bil Knoj (Korpus narodne odbrane Jugoslavije). CK KPS se je dobro zavedal, kaj pomeni pobijanje in izseljevanje civilnega prebivalstva. To so po mednarodnih zakonih uvrali med teke zloine. Za to poetje so nacistom sodili pred mednarodnim sodiem v Nurnbergu. Vsi poboji so se odvijali pod zelo zaupnim opravilom. Tako so vse usmrtitve oznaili kot TRANSPORT. Za rtve, ki so jih doloili za transport, so skrbno izbrali lokacijo. Morala je biti na im bolj nedostopnem prostoru. Na Pohorju je bila lokacija najbolj primerna. Bila je na severni strani poboja in kar precej dale od vseh naselij in cest. Vsako grobnico so po pobojih dobro prikrili. Trupla so pokrili s kamenjem in zemljo. Na sam vrh grobnice pa so potrosili e listje in zasadili mlade smrekice v upanju, da bo na tem prostoru zrastel gost gozd, nedostopen izletnikom. Narava je opravila svoje! Vse smrekice, ki so bile nad trupli, so se posuile. Ostale so le zunanje, ob robovih. Jame, polne trupel, so se ponekod pogreznile tudi za dober meter. Danes pomeni vsaka gola udrtina mnoino grobnico. Narava je pravina in govori s svojim jezikom: MORILCI, TU LEI GNUSNO DELO VAIH ROK!
Zbornik 2
Stran 579
UZD-SD

Nekaj asa po mnoinih pobojih je neki lovek na moriu zabil metrski kol, nanj pribil e horizontalni prenik, ki tako improvizira kri v spomin umorjenih. Nekoliko pozneje je nekdo postavil e drugi kri. Po pripovedovanju nekdanjega oznovca, ki je sam sodeloval pri nalogu izvensodnih pobojev, Zavadlav pripoveduje, da je na tem prostoru najmanj 100 mnoinih grobov, ki so vsi izkopani v neposredni bliini sedaj obstojeih krinih znamenj, na katerih so pritrjene table z napisi. *** Pri tem in v okolici teh kriev lei okoli 80 mnoinih grobov rtev povojnega nasilja. Leta 1946 se je v okolici Frajhajma zael iriti neznosen smrad po razpadajoih truplih. Domaini so se li pritoit na KLO martno na Pohorju. Ker so bile rtve zasute le z malo zemlje, so se ustvarili plini, ki so mrtve dvignili, in prikazala so se razpadajoa trupla. Prst se je toliko dvignila, da so bila trupla e na povrju, kar je privabilo tevilne zveri, ki so razpadajoa telesa raznaala po blinji in daljni okolici. Domaini, ki so to videli, so mono protestirali. Takratna milica in Knoj sta bila prisiljena ukrepati. Pripeljali so velike koliine ivega apna in vsa dvignjena grobia, ki so se odprla, potrosili. Knojevci so nosili zaitne maske, ker je bil smrad razpadajoih trupel neznosen.
text slika Ugreznjeno zemljie e danes dokazuje, da je na tem prostoru mnoina grobnica.
Zbornik 2
Stran 580
UZD-SD
Slika 1. Prizorie okoli 100 mnoinih grobov pod Arehom na Phorju 2. Tabla z napisom MNOINI GROBOVI
Zbornik 2
Stran 581
UZD-SD

e ive prie potrjujejo, da je bilo na vsakem tovornjaku ali avtobusu, pripeljanem na Pohorje, 30 do 40 oseb, rtev, izvensodno doloenih za transport, ki je pomenil uboj. Brez razmiljanja lahko pritrdimo, da je bilo samo na tej lokaciji umorjenih nad 3000 oseb komunistinega nasilja.
POKOLI V HUDI LUKNJI NA POHORJU

Predel Huda luknja se nahaja na Pohorju, nekaj ovinkov pred Planinsko koo Zarja. Na tem prostoru se je leta 1945 zgodil pokol ljudi, ki so jih pripeljali s tovornjaki iz doline. Domain L. Ivan iz Frajhajma pripoveduje: Bilo je poleti leta 1945, ko smo otroci pasli ivino nekoliko nije od Planinske koe Zarja. In takrat zasliimo, da nad nao vasjo vozijo tovornjaki po cesti proti Arehu. Tovornjaki se ustavijo, ko zasliimo obupno krianje in vpitje. Pubeci smo bili radovedni, kaj se zgoraj dogaja, zato smo pohiteli na prizorie. V prvi sapi smo mislili, da se je tovornjak prevrnil. Pridemo blie, tako da nas ni nihe opazil, in vidimo, da stojijo trije pokriti tovornjaki, na katerih so ljudje. Za vozili pa je stalo nekaj oboroenih partizanov. Videli smo, da iz tovornjakov meejo zvezane ljudi. Vsak, ki je padel, je obleal na cesti. V tistem trenutku ga je eden od vojske prijel za lase, mu dvignil glavo in mu z noem prerezal vrat. Kri je brizgala na vse strani. To so poenjali istoasno v vseh treh tovornjakih. Spodaj pri tovornjakih pa sta e akala dva, ki sta imela od vej odrezane 'hakle'. Te 'hakle' sta zapiila vsakemu v prerezan vrat pod brado in ga zavlekla v jamo. Tu, na tem mestu, sta e danes dva ali trije od mnoinih grobov. Tem mrtvim e do danes ni nihe prigal sveke. Za te grobove vemo samo domaini in nihe drug. Tistega dne, ko so to zverinstvo poenjali, je za dober kilometer krvi priteklo v nao grapo. To smo vsa leta vedeli, pa smo morali molati. e danes dobim kurjo polt, ko se spomnim, kaj sem takrat videl. Nihe ni imel toliko koraje, da bi takrat govoril o tem poetju. Dobro se spominjam, da je istega leta neko jutro, ko se je zaelo svitati, potrkal nekdo na naa vrata. Oe gre odpret in vidi, da je pred vrati mlad fant, star
Zbornik 2
Stran 582
UZD-SD

najve sedemnajst let. Fant je bil ves krvav. Za njegovim desnim uesom smo videli krvaveo rano. Povedal nam je, da je pobegnil iz grobnice, ki je bila polna pobitih ljudi. Pod okriljem teme mu je uspelo, da se je splazil e iz ne zakopane jame in na skrivaj pobegnil straarjem. Nai so ga za prvo silo umili in obvezali. Najbolj udno pa je bilo, da je prosil, da ga naj moj oe odpelje na urad tedanje oblasti. Vztrajal je, da se mora prijaviti, da ni sovranik. Povedal je e, da je njegov oe oficir v Tomievi brigadi in da je nujno, da to pove nekomu sedanje oblasti. Ker je tako vztrajno zahteval, gaje na oe odpeljal na krajevni odbor OF martno. V zahvalo, ker ga je na oe odpeljal v martno, je obljubil, da nas bo nekega dne obiskal. O tem mladem fantu nismo nikoli ve sliali. Vpraali pa tudi nismo nikoli, saj smo se bali, da bi nas lahko obsodili. V tistih asih se ni vedelo, kdo pije in kdo plauje. Leta 1946, ko se je e vse nekako umirilo, je v nai vasi prielo obupno zaudarjati po gnilem mesu. Nekaj vaanov, ki so imeli na tem obmoju svoje gozdove, je lo pogledat, od kod prihaja ta smrad. Na prizoriu mnoinih grobnic so imeli kaj videti. Grobove je pokrivala le tanka plast zemlje, ki se je mono dvignila in razkrila ostanke razpadajoih trupel. Po gozdu so leali ostanki delov lovekega telesa, ki so jih divje zveri izvlekle in imele za pojedino. To so bili prizori... Nekaj vaanov, predvsem starejih, je odlo na KLO (Krajevni ljudski odbor) ter prijavilo ta neznosni smrad, ki se je iril po Pohorju. Pripeljali so tovornjake, napolnjene z ivim apnom. Grobia so potrosili z apnom in dodali nekaj zemlje, da so vsaj delno prepreili smrad. Na Pohorju so pobili ogromno ljudi. Pobijali so tretja armada, Knoj, Ozna in vrag si ga vedi kdo e. Vsi so smatrali, da je Pohorje najbolj skrit prostor, kjer lahko zakrijejo vse zloine, ki so jih tedaj poeli. To mnoino grobie je danes pozabljeno, znana je le priblina lokacija. Mnoino grobie so zarasli praprot in mlado drevje pohorskih gozdov. Domaini iz Frajhajma pa dobro vedo in bi e lahko pokazali, kje je tona lokacija teh sadistino poklanih rtev. Ali bo priel dan, ko jim bo nekdo prigal sveo, ali e ve, da jim bo postavil leseni kri? .V.
Zbornik 2
Stran 583
UZD-SD
ZAKAJ BI MORAL UMRETI

To je kratka zgodba mladega Slovenca, ki v svojem ivljenju ni poznal ni drugega kot delo na kmetiji svojih starev. Ludvik Petrovi je bil rojen leta 1928. Okupatorjeva nacistina armada je e utila, da se blia njen propad. To je bil povod, da so v svoje vrste mobilizirali mladoletne fante. Nekateri niso imeli niti estnajst let. Ludvik nam pripoveduje: Nemci so me vpoklicali v slubo delovne obveznosti. V kolikor se ne bi odzval, so mi zagrozili, da bodo izgnali celo druino. Arbeitsdinst je bila neka delovna organizacija, ki je imela nalogo mlade pripraviti na disciplino, ki bi jo pozneje z lahkoto uporabljali v vojnem stroju. Prvi teden smo taborili v Zgornji Kungoti. Domotoje je bilo nepopisno, zato sem se e v prvem tednu odloil, da grem domov. Nazaj so me prisilno privedli. Za pobeg so me kaznovali. Stlaili so me v zapor za dva dni. Po zaporni kazni so me takoj poslali na grad Borl. Tu smo kot delovni obvezniki kopali strelske jarke, ki bi naj sluili Wermachtu za obrambo pred rusko vojsko. Takoj zatem so nas, e ne sedemnajstletne fante, mobilizirali in poslali na Dunaj v kadetnico, da bi nas usposobili za bojie. Konec vojne sem doakal na Dunaju. Nemka vojska je razpadla. Nekaj naih Slovencev se je kar pe podalo v smeri svojega doma. Avstrijska policija nas je na poti polovila. Vojake uniforme so nam pobrali in v zameno dali civilna oblaila in obutev. Naloili so nas na eleznike vagone in odpeljali do Pesnice. Tu so nas priakali partizani in povedali, da je tunel pred Mariborom miniran. Mono zastraeni smo pe nadaljevali v mariborsko meljsko vojanico. Od Pesnice do Maribora smo obstali kar petkrat. In vsaki so nam pobirali bolja oblaila in obutev. Med nami je bilo tudi nekaj takih fantov, ki niso bili te sree, da bi imeli civilne obleke kot mi, ki smo se pripeljali iz Dunaja. V meljski vojanici nas je bilo e okoli 3000 ujetnikov. Novica, da je v Melje prispela e prva skupina Slovencev, ki bi naj bili ujetniki nove oblasti, se je hitro razirila po mestu in okolici. Stari in sorodniki so prili do zastraene ograje in se pogovarjali s svojci. Marsikatera mati se je jokala od sree, da je njen otrok preivel vojno. Ko so sorodniki vojnih ujetnikov spraevali o nadaljnji usodi svojcev, so jim straarji zagotavljali, da naj bodo brez skrbi, da bodo fantje e ez nekaj dni doma. V Slovenijo sem priel e 23. maja 1945.
Zbornik 2
Stran 584
UZD-SD

Nadaljnji dogodki so potekali kot po tekoem traku. Postavili so nas v vrsto. Obdala nas je mona straa in rekli so nam, da smo namenjeni v Brestenico. Ko smo prili iz Melja do Partizanske ceste, so nas stisnili ob levi plonik v smeri franikanske cerkve. Ker smo hodili ob zidu, so bili vsi straarji na nai desni strani. V tem trenutku je bila v Mariboru vojaka parada. Prvi so korakali godbeniki, za njimi zastave in nekaj oficirjev je jahalo iskrive konje. Za njimi pa partizanska vojska z vso opremo. Mariborani so noreli od veselja. Spraeval sem se, zakaj so nas nagnali iz vojanice ravno v tem asu, ko po mestu korakajo osvoboditelji. Celotna igra se mi je zdela zelo sumljiva. Posebno takrat, ko je med nas priletelo nekaj kamnov in psovk 'smrt izdajalcem' in podobno. V tem trenutku obupa sem opazil, da je eden mojih znancev skoil v vena vrata. Sam sem se moral tudi odloiti za podoben poizkus. Pred sabo sem videl neka vrata, stopil do zidu, se pripognil in e sem bil v hodniku. V tem hodniku sem epel toliko asa, da je naa kolona odla. Previdno sem zapustil hodnik in se pomeal med civilno prebivalstvo. Prvi v ivljenju sem si oddahnil. Poasi sem se oddaljil od tega prostora. el sem naravnost k stricu, maminemu bratu Blau Goreniku. Stric mi je dal spodobno obleko in 25. maja sem e bil v krogu svoje druine v Marjeti na Dravskem polju. Komaj sem priel domov, so me e mobilizirali v narodno strao. Dobil sem oroje in vse kar so takratne vake strae imele. Bil sem na strai. Videl sem ljudi, ki so prili nekoga aretirat. Niti najmanj nisem pomislil, da so namenjeni odpeljati mojega oeta v smrt. 2. julija 1945 ponoi so prili oznovci in nas aretirali. Takrat smo e vedeli, da so nam oeta ubili v Framu. Pobrali so vso druino. Mamo in nas otroke so zapeljali v framsko olo; kaj so hoteli od nas, e danes ne vem. V oli je bilo precej druin. Natlaili so nas na tovornjake in odpeljali v Strnie, v koncentracijsko taborie ptujske ozne. V Strniu so nas loili. enske in otroke v posebne barake, moke pa v druge barake, ki so bile loene z bodljikavo ico. Nad mokimi, ne glede na starost, so se izivljali s posebnim uitkom. Muenje je bilo na dnevnem redu. Higienske razmere so bile katastrofalne. Neistoa je prinesla tifus vseh oblik. Tifusarji so umirali kot zastrupljene muhe. Poznal sem zapornika iz Star, to je bil Franc Goji, ki se je sam prijavil za grobarja. Franc je pripovedoval, da jih je vsak dan
Zbornik 2
Stran 585
UZD-SD

pokopal okoli 20, vasih tudi ve. Povedal mi je, da si pri tako velikem tevilu znajde in koplje jamo tako, da pri izkopu naslednje avtomatsko zasipava prejnjega preminulega. Povedal mi je, da se je prijavil za grobarja samo zato, ker ni mogel prenaati vsakodnevnega muenja ponorelih paznikov in njihovih komandirjev. Kaj se je dogajalo z ljudmi, sem tudi sam videl. Bunker so napolnili z zaporniki in ga zaprli. ez nekaj dni so taisti bunker odprli. Bilo je grozovito. Ljudje so stoje umirali. Ko so bunker odprli, so preiveli prili ven. Mrtve pa so morali ivi izvlei iz bunkerja in jih odpeljali s platonarjem na pokop. Grobar Goji nam je povedal, da ni bil edini, ki je opravljal to opravilo. Ko je v taboriu razsajal tifus, je smrtnost narasla. Moj brat, naa mama in jaz smo tudi zboleli. Imeli smo sreo, da je moj brat izvedel za star recept. Nabiral je hrastovo skorjo in nam kuhal aj groznega okusa. Zahvaljujo temu aju smo ostali pri ivljenju. Nao najmlajo sestro so s posebnim transportom odpeljali v ormoki grad, ki so ga spremenili koncentracijsko taborie. Tedanji 'sodniki', to je bila Ozna, nas niso imeli esa obsoditi, zato so nas po karanteni enostavno izpustili domov. Hia je bila delno e izropana. Nae ivljenje se je poasi vraalo na stari tir. Takrat,. sem priel poizvedovati za mojimi znanci, ki smo se vrnili v Maribor in bili odpeljani v Brestenico. Iz nae vasi se nihe ni nikoli ve vrnil iz Brestenice. Vem samo za enega, ki se je vrnil iz Arbeitdinsta, to je bil Stanko Korpar iz Sel. Iz druine Petrovi, ki je bila v taboriu Strnie in otrokem taboriu Ormo je tudi Veronika, ki se e dobro spominja vseh podrobnosti peklenskih asov, ki so jih preivljali leta 1945. Pripoveduje: So stvari in dogodki, ki jih lovek nikoli v ivljenju ne more pozabiti. Po mojega oeta so prili v jutru 20. maja 1945. Bila je binkotna nedelja. Ni slabega slute je tem, ki so prili ponj, prinesel vino iz kleti. Preden so ga odpeljali si je e oblekel nove hlae. Rekel nam je: e bom dalj asa zaprt, da ne bom cotav okoli hodil. Odpeljali so ga v framsko olo. Tam je bil 14 dni. Od tod so jih gnali na Pohorje, zvezali roke z ico in pobili kot ivino. Naa mama je zvedela za Framana, ki mu je bilo ime Jaka. uli smo, da je on ubil naega oeta. li smo v Fram, da bi nali loveka, ki bi povedal za oetov grob. Jaka je bil duevno omejen lovek. Ravnoduno se je obnaal in nam je kar naravnost povedal, da je on ubil dva iz Marjete. Nao mamo je celo peljal na prostor, kamor jih je bil pokopal. Povedal je e, da so ga partizani napili, preden je ubijal. Pove dal je e to, da jih niso ustrelili, temve da jih je on sam
Zbornik 2
Stran 586
UZD-SD

pobil s krampi ali lopatami in zakopal. Ko se je mama obrnila proti izhodu iz njegove hie, je videla na obealniku viseti oetove nove hlae. To je bila dokonna potrditev, da je 'norek' govoril resnico. Osmrtnice za pokojnim oetom nismo nikoli dobili. Vemo pa za njegov grob. Od tistega asa grob redno obiskujemo in priigamo svee in prinaamo opke ro. Na zadnjem dnevu mrtvih nas je bilo pri grobu kar sedemnajst sorodnikov. Da bi bila ironija e veja, sem morala zavoljo oetovega imetja na obino. Morala sem ga prijaviti kot pogreano osebo. Smrti nismo smeli prijaviti, eprav smo vedeli, da je bil ubit. To je bila le prva zgodba nae tragedije, ki sem jo doivela 2. julija 1945. Predhodni veer se je cela druina pripravljala, da gremo na Ptujsko goro na egnanje. Tisto no smo sliali, da se je na sosedovem dvoriu ustavil tovornjak. Nekaj trenutkov za tem zane nekdo mono razbijati po naih vratih. ODPRITE! To je namenjeno nam. Na hitro vstanemo in odpremo vrata. V nas uperjeno oroje nam pove, da se dogaja nekaj resnega. Poleg partizanov vstopi tudi na sovaan Grajf, ki vzame peresnik in s tinto podpie izselitveni obrazec, ki so ga prinesli oznovci in knojevci. Naa mama je jokala in moledovala: Grajf, zakaj tako, ko pa vi veste, da nismo v vasi z nobenim skregani ali v sovratvu. Oficir Ozne je bil visok, rn, lep moki. Skleni) je roke in rekel moji mami: Tovariica, jaz imam iste roke, listje podpisan in vsi morate z nami. Naa mama je dobila ukaz, da moramo v pol ure zapustiti hio. V culo je stlaila dva hlebca kruha in nekaj zaseke. Oblei pa itak nismo imeli dosti. Stlaili so nas na tovornjak, mamo, dva brata in mene. Kaj smo doivljali, vam ne morem opisati. Morali smo zapustiti vse nae premoenje. Spotoma so pobirali e druge, ki so jih imeli na seznamu. Zapeljali so nas na Pohorski dvor. V tem zbiraliu je e bila prava gnea. Nato nas ponovno naloijo na tovornjake in zapeljejo v Fram. V Framu so nas vse popisali in na nek nain zaslievali. Pot se je nadaljevala ez Rae do najvejega koncentracijskega taboria terntal. V tem taboriu so nao druino loili. Kot najmlaja sem lahko ostala pri svoji mami. Brata sta morala v mladinsko taborie. Barake so bile v zelo slabem stanju. Razbita okna in luknje v podu so nam pripomogle, da smo zaradi prepiha zboleli. Hrana je bila nemogoa, eprav nismo bili dobre hrane nikoli vajeni. Redka juha, ki ni bila slana, v njej je tu in tam plavala
Zbornik 2
Stran 587
UZD-SD

kakna fiolova lupina. Ta brozga, ki smo ji rekli juha, je bila zabeljena s fiolovimi klicami. Pripomba avtorja: V tej juhi so dejansko plavali rvi. Matere so svojim otrokom rekle, da so to fiolove klice. e bi otroci vedeli, da so to rvi, bi odklanjali te skromne obroke. Veronika nadaljuje: Hlebec kruha, ki smo ga dobili za ves dan, je tehtal le borih 5 ali 6 dekagramov na osebo. Juho so kar sproti delali. V kotel so proti koncu napeljali kar vodovodno cev, da je voda kar zraven tekla. Potem si lahko mislite, kaj so nam nudili za kosilo. Podoben sistem je bil pri vseh obrokih. Ljudi je bilo v taboriu vedno ve. Hrane pa vedno manj. Pri jutranjem umivanju so enske ena drugi kazale, kako jim visi koa s telesa. Pred tem so bile mone kmeke, debele enske. Pomanjkanje hrane je bil povod k naglemu hujanju. V taboriu sta vladala tifus in gria. Veliko otrok je zbolelo in umiralo materam v naroju. Zdravil nismo dobivali. Vse je kazalo, da se nas hoejo na ta podel nain znebiti. Spominjam se, da smo bili polni ui in stenic. Bolezen se je med nami irila kot poar. Vedeli smo, da smo prepueni umiranju. V tem obupu je v zaetku prila nekakna komisija rdeega kria. Pozneje smo izvedeli, da so bili tujci iz Amerike in Anglije. Oni so nas reili gotove smrti. Otroke so loili od starev in so ene odpeljali v grad Turnie, druge pa v grad Ormo. Vozili so nas ves dan. V Ormo so nas pripeljali ponoi. Ko so nas pod strao gnali od postaje gor po cesti, nismo sreali ive due. V gradu so nas nastanili v sobe, ki so bile e opremljene z nadstropnimi posteljami. V ormokem gradu je bila hrana za trohico bolja. Govorilo se je, da nas oskrbuje UNRA. e vedno smo dobivali neslano hrano. Po dveh mesecih Ormoa se je zame zgodil ude. Prila me je obiskat moja teta. Ta me ni prepoznala, tako sem bila suha in sestradana, spoznala me je le po glasu. Tistega dne so me iz Ormoa odpustili. Napisali so odpustnico, ki jo e danes varujem. Naj jo imajo moji vnuki in pravnuki za spomin. Poglejte, kakna zmenjava. Eden mojih bratov je padel pri partizanih. Zato je naa druina dobila SPOMENICO, ki sta jo podpisala Tito in Rankovi. Mojega oeta so ubili domai partizani, nas so partizani spravili v koncentracijsko taborie Strnie. Tako zakljuuje svojo zgodbo enska, ki e danes ne more pozabiti gorja, ki ga je morala prestati, in konuje: Ljubi bog, ne dovoli ve takega trpljenja, nikomur ve na tem svetu.
Zbornik 2
Stran 588
UZD-SD
REEVAL SEM NJIHOVA IVLJENJA, ZATO ME OBSODIJO NA SMRT

Maks Vaupoti iz Vidma pri Ptuju pripoveduje svojo ivljenjsko zgodbo: Ves as okupacije, ko so Nemci zasedli nao domovino, sem aktivno sodeloval z naimi fanti, domoljubi. Osebno sem nudil zatoie najmanj dvajsetim, ki so se namenoma skrili, da bi se izognili vpoklicu v nemko vojsko. Ti fantje so prili k meni in sem jih skrival v Halozah po viniarijah. Razdelil sem jih po skupinah, tri ali tiri v eno zidanico. Te fante sem oskrboval s hrano in oblekami. Na naem obmoju je to trajalo do leta 1943. Ta as o partizanih sploh nismo sliali. Ko so postali partizani nekoliko bolj organizirani, sem tudi jaz pristopil k tej organizaciji, ki pa s komunizmom ni imela navidezno ni opraviti. Okupatorska oblast mi takoj pri prihodu v Slovenijo ni izdala nobenih dokumentov. Zvedel sem, da so me uvrstili na seznam dravljanov, ki so bili pod posebnim nadzorom nemke oblasti. Dobili smo status SCHUZANGEHERIGE. Tiste ase so delili 'dravljane' na tak nain, da so jih zaznamovali z izkaznicami. Najmanj zanesljivim so podelili bele, nato zelene in bolj zanesljivim e rdee izkaznice STEIERISCHE HEIMATBUND. Vsi, ki smo imeli bele izkaznice, smo bili podvreni posebni torturi. Zaveda) sem se tega in to je bil povod, da sem pristopil na stran naih fantov. e preden sem el v partizane sem e kontaktiral s Slovenci, ki niso biti naklonjeni nacistom. Vedel sem tudi, da se pri Vurbergu skriva skupina slovenskih etnikov, ki so bili za kralja Petra. To je bila skupina, ki je ivela v rovih in priakovala ukaz, da se pridrui boju zoper okupatorja. Bili so prepueni sami sebi. Obstajala je nevarnost, da jih Nemci odkrijejo, zato so iveli v velikem strahu. To skupino je vodil Merlohar. Od znanca Milka Goloba sem dobil poto, naj pridem ponj. 6. januarja 1942 sem el po njega v Zrkovce. V tem zakloniu je bil tudi njihov vodja, etnik Merlohal. Goloba sem pripeljal k sebi. Doma smo iveli bolj utesnjeno, zato je Golob est tednov spal v moji postelji. V jeseni leta 1943 je e bil na Pohorju in je opravljal pomembno funkcijo v Ozni. Nekega dne mi Golob, sedaj e oznovec, sporoi, naj pridem doloenega dne na dogovorjeno javko. Res sem el s svojimi borci. Golob je to izvedel in se ni hotel pribliati; ker smo bili oboroeni, se ni pojavil. Zvedel sem, da me je tega dne hotel likvidirati. Zakaj?!
Zbornik 2
Stran 589
UZD-SD

Povod likvidacije je bil, da sem edini vedel, da je bil etnik. Vekrat sem dobil sporoilo borcev, da me misli Golob odstraniti, da mora poravnati stare raune. Med vojno mu to ni uspelo. Nala seje druga prilonost. Takoj po osvoboditvi sem bil aretiran. To je bilo e 26. maja 1945. Ob 13. uri so me pripeljali v ptujske zapore. V knjigi zapornikov ptujskih zaporov sem vpisan pod zaporedno tevilko 219. V knjigi so zapisani moja priimek in ime, datum rojstva 18. 11. 1917, kraj rojstva, dan in ura prihoda v zapor, poklic, kraj stanovanja. Pie tudi, v katero celico sem bil doloen. Sledi datum, ko so me iz ptujskih zaporov odgnali v Strnie. Bilo je to 3. 6. 1945. Soolec Zvonko mi je povedal, da me ima Golob v rokah in da se mi ni kaj dobrega ne pie in pove: Maks, garantiram ti kot soolec, da te ne bo ubil, ampak Strnia te pa ne morem reiti. No, hvala bogu, tako je tudi bilo. Neko no so nas natlaili na tovornjak in odpeljali iz zaporov naravnost v Strnie. V taboriu so nas razporedili po barakah. Prvi dan so nas e pustili pri miru. Prileki smo bili zaskrbljeni, kakna usoda nas aka in kaj se vse dogaja. Moki so se od bolein jokali, ko so jih pretepali kot ivino. Tako mine prvi veer. Zjutraj, ko se je zaelo svitati, so mimo nae barake gnali straarji okoli 20 ljudi. Vsi so bili zvezani z ico in so tiho korakali v koloni po tiri. V tej alostni povorki sem poznal le eno osebo, Turnikega grofa Rafija. Za povorko zapornikov in z brzostrelkami oboroenih straarjev je drdral 'platonar', ki je bil naloen s krampi in lopatami. Vedeli smo, kam so namenjeni. Dobrih 150 metrov od nas zasliimo, kako so zadrdrale strojnice. Za tako poetje nisem imel besed. Nasproti nae barake je bila menza. Pozneje se oboroeno spremstvo vrne naravnost v menzo. Tu so se potem zaele prave orgije. Vino se je pilo, jedlo se je meso, skratka za poboj, ki so ga opravili, jih je oblast dobro poplaala. Podobni prizori so postali e pravi dnevni obredi. Neko jutro eden od zapornikov iz nae barake pomoli svojo glavo, da bi videl, kdo je vse v koloni. V tem trenutku prine straar streljati na radovednea. Ni ga zadel, ampak je zagrozil z besedami: 'Izgini od okna, drugae bo e ti el v nao kolono, saj ve kaj te tu aka.' To je bil zaetek. Takoj za tem se je prielo dnevno muenje ljudi. Straarji so se prav sadistino izivljali nad nami. Okoli barak smo morali tekati do onemoglosti, potem smo morali ubogati na komando 'lezi di se'. Mlaji smo to e nekako zmogli. Za starke nad 70 in ez 80 let je ta turtura pomenila nadloveki napor. V nai skupini je bil slikar Janez Oeltjen, rojen 1880 leta, in nekoliko mlaji Vincenc Glac, ki nista zmogla
Zbornik 2
Stran 590
UZD-SD

slediti hitremu ritmu pripogibanja. Nanju je skoil straar. Oba sta bila v trenutku krvava, ker sta z glavo zaorala po gramozu in blatu. Ves dan smo morali stati na vroem soncu v poloaju 'mirno'. Prostora nismo smeli zapustiti niti takrat, ko se je kdo zgrudil in padel v nezavest. Ves as'sonenja' nismo dobili niti kapljice vode. Ko se je zveerilo, so prili straarji opiti, da so kar smrdeli po alkoholu. Omislili so si posebno telovadbo. Vsi zaporniki smo morali iz barak in plezati po njih na strehe. Med zaporniki je nastal pravi mete. Bolj okorni in stareji tega niso zmogli. Eden od paznikov je imel v rokah kol in neusmiljeno mahal po ljudeh, ki e niso bili na strehi. Ta pretepa je bil zame navaden bandit, ki je nosil na kapi rdeo peterokrako zvezdo. 'Hrano' so kuhali v kotlih in to za doloeno tevilo ljudi, ker so vsaki dan prihajali novi in novi transporti z ljudstvom v taborie. Hrano so delili tako: V vrsto so se najprej postavili otroci in njihove matere, nato e starci. Ko je v kotlih orbe e primanjkovalo, so kotle dopolnjevali z vodo iz pip. Obrok kruha za ves dan je bila rezina kruha, ki ni bila nikoli teja od 6 dag. Nekega dne nam sporoijo, da lahko zahtevamo nekaj hrane od doma. Prili so prvi paketi. Na vozu, s katerim so vozili mrlie, so nekega dne pripeljali polno paketov. Straarji so nas sklicali in jih zaeli pred nami odpirati. Bolje stvari so jedli in ocenjevali. Meso in klobase so kar pred nami rli in se smejali vsem jetnikom v brk s pripombo: Ve vabske svinje, bi jedle, kaj.....hm, kako je to dobro.....no, vi, svinje vabske, ali bi hoteli malo? Taki prizori so bili vsaki, ko so prili paketi v taborie. Zgodilo se je, da sem nael nekega vojaka in ga zaprosil, da odda moje pismo na poto. Vojak je to res storil in oddal pismo. Pisal sem sestri, da mi polje v logor nekaj obleke in evlje, saj sem hodil bosonog okoli. Za moje hlae so mi dali neke hrvake hlae, na katerih je bila zakrpa pri zakrpi. Pride dan, ko od sestre prejmem paket. V njem je bilo pismo. Stali smo v vrsti pa me eden od straarjev poklie: Kateri je Vaupoti? Vidim, da dri mojo obleko, in grem tja, da bi jo prevzel. Aha, ti si tisti, sedaj gre z nami. enejo me v prazno barako. Zakaj si pisal domov? Grobo so me izpraevali in tepli. Eden od stranikov me je prepognil ez mizo, drugi pa je vzel debelo nogo polomljenega stola. Z vso silo me je tolkel. Po pretepanju sta me zavlekla v'bunker smrti' in me zaprla med druge jetnike. Bil je natlaen z jetniki. e danes ne morem verjeti, da sem bil med tistimi, ki so ivi prili iz tega bunkerja.
Zbornik 2
Stran 591
UZD-SD

Smrad je bil neznosen. Pet dni sem preivel po pravem udeu. Ves as nisem dobil niti hrane niti vode. Po petih dneh so bunker odprli. Tiste, ki smo preiveli, so nas takoj zaposlili in smo morali nositi prtljago iz transporta. Dva moja znanca iz iste barake sta me podpirala, da sem sploh lahko hodil. Na smrt izmuen, ejen in laen sem moral s svojimi sotrpini peti borbene pesmi. Tisti veer je bil v mojem ivljenju najhuji. Dobro pomnim, da so prihajali transporti iz vse Slovenije. Bilo jih je veliko. Cele druine Koevarjev, nato so bili Gorenjci, Ljubljanani, Primorci in drugi. Po lastnih izkunjah lahko reem, da je pot teh ljudi bila zelo kratka. V nai baraki so bili ljudje razlinih poklicev. Spominjam se ptujskega sodnika Robin Maksa, potem odvetnika Kamila, priimek sem pozabil, tu je bil tudi predsednik sodia iz Murske Sobote Doberek in neki Krajnc iz Poljan, e in e bi lahko nateval. V tovarni so potrebovali delavce, ta je bila v izgradnji in so nas nekatere vzeli na delo. Tja so nas gnali mobiliziranci. Fante sem poznal, oni pa so poznali mene. Straar pred mano si je priigal cigareto in jo takoj odvrgel. Vedel je, da bom ik pobral. Ker nisem kadil, sem potem te cigarete dal tistim, ki so jih z uitkom kadili. Preko teh mobilizirancev sem obasno priel dobivati nekaj dodatne hrane. Spominjam se, da sem najbolj prosil za koruzne gance in malo mleka. Ko je prilo sodie narodne asti, sem bil v prvi skupini. Zaslievali so nas. Tako, kot so nas brez vzroka zaprli, nas je sodie brez kakrne koli obrazloitve tudi odpustilo. Dobil sem odpustnico in sem lahko el domov. Na koncu svoje zgodbe Maks e pove: Dobre tri tedne pred odpustom sem hodil spat v betonsko korito, ker se v 'postelji' ni dalo spati. V teh leiih je bilo stenic in ui, da je kar mrgolelo. Te ivali so bile krive, da sem se zastrupil. Zael sem otekati po celem telesu. Vsak dan sem bil slabi. Ledvice so mi odpovedale. Doma me je obiskal zdravnik Brumen iz Ptuja: Zadnji trenutek ste prili domov. Dan ali dva bi bila usodna za vas. Dobil sem tifus in zastrupitev ledvic. Nisem se zavedal, koliko asa je bil dr. Brumen pri nas. Zdravnik je rekel sestri: Gospa, e je mone narave in ima mono srce, bo ostal, drugae pa bo podlegel. Pet mesecev sem ivel ob strogi dieti. Jedel sem prepeen kruh in pil aj iz preslice in peterilja. Tako sem ozdravel in uel gotovi smrti. Ni krivega so me preganjali. Ostal sem iv in imel sem sreo. Umrlo je veliko nedolnih, ki niso imeli sree. ZAKAJ?
Zbornik 2
Stran 592
UZD-SD

ele ez as sem si opomogel. Leta 1947 sem hodil po Ptuju, kjer so me vsi zloutno gledali in ponievali z besedami: To je tisti, ki je bil v terntalu zaprt. Zato v Ptuju nisem iskal slube. V Strniu je bil zaposlen zidar, ki je bil med rdeimi, ampak je bil zelo poten lovek. Ta zidar mi je e takrat kot zaporniku od sestre prinesel hrano. Poslal mi je poto, naj pridem v tovarno na razgovor za slubo. Slubo sem kar hitro dobil. Bil sem administrator v elektro delavnici. Dobil sem nalogo, da med drugim organiziram godbo in pevski zbor. Na ekonomiji, ki je bila v strnikem gradu, je bil upravnik Selan. Ta se je pregreil, nakar so ga odstavili. Zato so mene poslali na ekonomijo urejevat delo. To leto smo pridelali veliko krompirja. Sodelavce povpraam, kam z njim. Svetovali so mi, da poiem za to primerne opuene bunkerje. Podal sem se tudi v nekdanje taborie, tu me pa kar strese. Obudijo se spomini in zanem razmiljati - tu so nas preganjali, tu nekje se je streljalo. Pridem do velikega bunkerja. Na eni strani se je lo notri, na drugi strani pa ven. Tu so rtve nagnali v bunker in s strojnicami kosili z obeh strani. Vse je bilo zaraeno, pa sem kljub temu el notri. Videl sem, da so v notranjosti krogle izkopale beton. Po betonskih zidovih so se videle rte od krogel. Verjeli ali ne, ko sem z nogo nekoliko razkopal prst, je bila zemlja e vedno rdea od debelega sloja loveke krvi. Mislim, da so jih v tem bunkerju mnoino pobijali. Tam je padel vsak. Ko so mrtve odpeljali, so napravili prostor za naslednje. Ta bunker je e danes v neposredni bliini tovarne. Ljudje mole in ne govorijo radi o teh pobojih. Tu in tam se e vedno najde kdo, ki prinese in prige sveo v spomin na mrtve. Danes lahko mirno reem, da je za ograjo tovarne aluminija ve mnoinih grobnic. Veliki lijaki amerikih bomb so polni lovekih kosti. Vsi, ki so Strnie preiveli, bi vedeli povedati, da je mrtvih bilo na tisoe. Pazniki in zaporniki, ki so dobili oblast 'kapotov', so poenjali z ivljenji, kar si lovek niti pri najbolj zapueni pameti ne more omisliti. Zaporniki so zverinstva poenjali zato, da bi se odkupili oblasti, ki je ta grozodejstva izumila. Genocid nad lastnim narodom se ne sme nikoli pozabiti. To je zgodba loveka, ki bo vse ivljenje nosil peat komunistinega nasilja. Nihe se mu ni opraviil za pomoto in nasilje, ki ga je moral preiveti v asu uveljavljanja totalitarne komunistino boljevike oblasti v Sloveniji. Ali se bo to kdaj zgodilo?
Zbornik 2
Stran 593
UZD-SD
UBIJALI IN KRADLI SO POD PAROLO 'V IMENU LJUDSTVA'

V zaporni knjigi ptujskih zaporov pod zaporedno tevilko (prignanih zapornikov) 262 pie, da so aretirali Karla Kopuar, rojenega 23.10.1903 v otanju. Pripeljan v ptujske zapore 28.5.1945 ob 11. uri, po poklicu trgovec iz Apa 114, zaprt v celico tevilka 10. Iz ptujskih zaporov (po zaslievanju) doloen za koncentracijsko taborie Strnie 3. 6. 1945 ob 20. uri. Vse zapornike, ki so preiveli zaslianje v zaporu, so poiljali s tovornjaki naprej. To se je dogajalo predvsem v nonem asu, da bi skrivali svoje poetje pred prebivalci Ptuja. Vse se je odvijalo zelo skrbno in v strogi tajnosti. 'Nova oblast navidezno skrbi za svoj ugled.' Celoten prehod iz nacistinega nasilja, v 'miroljuben' objem komunistine diktature, je e bil na pohodu. Slovenci si oddahnejo, ko mislijo, da so reeni krempljev okupatorske soldateske. Niso pa vedeli, da iz enih krempljev podzavestno prihajajo e v druge. Na podeelju narod ni vedel, da je celotno oblast e prevzela komunistina kasta. Z nasiljem in izgovorom, da opravlja svoje delo za dobrobit vseh svobodnih Slovencev odnosno Jugoslovanov. Vse to se je dogajalo pod krinko in 'v imenu ljudstva'. Pod tem geslom so zapirali nemkutarje in Slovence, ki niso ustrezali nazorom novega reima. Tu se prine tragina zgodba potene slovenske druine Kopuar. Najmlaji sin Ivan pripoveduje: V asu Kraljevine Jugoslavije se je naa druina preselila iz otanja v Apae. Tu je na oe odprl manjo trgovino z meanim blagom, ker so bile na Ptujskem polju trgovine bolj redke in oskrba podeelja slaba. Odloitev mojih starev je bila pravilna. Zaela se je druga svetovna vojna. V Apaah smo imeli veliko prijateljev, saj sta na oe in mama mnogim pomagala v malih stiskah. To se je posebno izraalo, ko so se po Halozah priele pojavljati skupine upornikov zoper okupatorja. V nai trgovini so 'goarji' dobivali hrano. Tako smo takrat rekli vsem borcem, ki so imeli svoja skrivalia po Halozah. Okupator je zaprl brata mojega oeta, Miloa. Njegovo eno Roziko so odpeljali in je umrla v nemkem koncentracijskem taboriu. Sestra mojega oeta, Anika, pa je umrla v Dachauu. Moj oe je imel e sestro Angelo, ki je bila poroena z Rekom. Imela sta sina Ivana 'biba', ki so ga posmrtno proglasili za narodnega heroja. V otanju e danes nosi osnovna ola njegovo ime 'ola Bibe Rek'. Moj bratranec 'Biba' in Karl Destovnik - Kajuh sta se nekaj asa skrivala pri nas. V Apaah sta oba imela brezskrbno zavetje.
Zbornik 2
Stran 594
UZD-SD

Povedal sem, da smo v zaetku oskrbovali s hrano 'goarje', nato e partizane. Partizani so bili v nai hii e kar redni gostje. Po konani drugi svetovni vojni se je zael tudi na naem obmoju tako imenovani 'prosti lov'. Ni se oziralo, kdo si, kaj si. Gorje tistemu, ki je kaj imel. Vse so oropali. Ker smo imeli trgovino, so zaprli mojega oeta in ga odpeljali v zapor. Kaj so z ljudmi poenjali v zaporu, naj povedo drugi, ki so e ostali ivi. Izvedeli smo, da je na oe zaprt v terntalu. Z bratom sva la na obisk k stanovalcem, ki so imeli svoje hie ob ograji tega taboria. Tu sva se igrala s svojimi vrstniki. Pazniki otrokom niso posveali veliko pozornosti. Uspelo nama je videti oeta. Sreanje z oetom, eprav samo s pogledi, je bilo veliko olajanje za nas, saj smo tako vsaj vedeli, da e ivi. Izvedeli pa smo, da v taboriu razsaja tifus. Naa mama in teta Leni sta prieli ivati vreke, ki so imele podobo kamna. V te vreke so enske natlaile suhe borovnice, ki smo jih otroci neopazno metali ez ograjo v taborie. Po obnaanju paznikov in zapornikov smo slutili, da se nad zaporniki izvaja nasilje. Drugi dan po aretaciji oeta pripeljeta dva lojtrska voza, ki sta imela dno pokrito s cerado. Oboroeno spremstvo je obkolilo hio in ukazali so: V imenu ljudstva trgovina ni ve vaa. Takrat smo vsi domai obstali kot vkopani od groze. inilo mi je skozi mogane 'moj bog, ali je to sploh mogoe, da nas naa vojska na tak nain ropa, ko pa so ravno oni bili deleni nae pomoi, ko smo jim dajali hrano in oblaila za asa okupacije'. Iz trgovine so zaeli odnaati vse, kar so lahko odnesli in odpeljali. Ko so odli, nam niso izroili nikakrnega potrdila, da so to opravili v 'imenu ljudstva'. Vse skupaj je bilo podobno ropu po vzoru nacistov, ki so ropali premoenje idov. Najbolj je alostno, da je Slovenec z rdeo zvezdo na kapi ropal Slovenca. Da je na oe ostal pri ivljenju, gre zahvala Ludviku Lutarju, ki je bil komandant partizanske postojanke 8, S. v Halozah. Dobro se e spominjam, kakor bi se zgodilo veraj. Na nae dvorie je pripeljalo vojako vozilo. V njem sta sedela dva partizana. Eden izmed njiju je vstal in v njem sem prepoznal komandanta 8, S.'Borisa'. Na rokavu je imel dva iroka zlata trakova in tri zvezde. Dvignil je roki in veselo vpraal po oetu. Kje je moj dragi prijatelj Karlek? Naa mama je priela jokati in vsi trije otroci smo tudi jokali. Solze so nam kar same tekle po
Zbornik 2
Stran 595
UZD-SD

obrazih. Mama je ihte povedala, da je Karlek zaprt v terntalu. 'Boris' se brez besed obrne in sede v avto. Komandant in ofer sta se odpeljala brez besed... Mine nekaj ur in avto ponovno pripelje na nae dvorie. Nastalo je nepopisno veselje, ko smo na avtomobilu prepoznali tudi izmuenega oeta. Oe je imel takrat komaj 41 let, vendar je izgledal kot starek. Izbili so mu vse prednje zobe. Njegova usta so bila ena sama krvava rana. Modrice je imel po celem telesu. V kraji obliki povedano 'lepo se mu ni godilo'. Od dne, ko ga je 'Boris' pripeljal, smo imeli nekaj asa mir. Trgovino sta ponovno odprla vse do splone nacionalizacije. Oe in mati sta bila vajena dela in sta ga skrbno opravljala. V tistih asih ni bilo lahko preivljati petlanske druine. Pred poletjem leta 1947 se oe odpelje s kolesom v Ptuj, da bi nabavil ivea za prodajalno. Prebivalci, ki so takrat dobivali hrano na ivilske karte, so bili odvisni od dobro zaloene prodajalne. Pride veer, pride no, oeta pa od nikoder. Drugi dan pripelje na dvorie eden od vaanov oetovo kolo. Vaan nam pove, da je kolo nael ob cesti, dobra dva kilometra pred vasjo. Mama odhiti na postajo milice, e oni kaj vedo o izginulem Kopuarju. 'Ne vemo ni o tvojem tovariu,' so rekli miliniki. Tudi komandir ni ni vedel. Mama je bila energina in je po vsej sili hotela vedeti, kje je njen mo. Odla je naravnost na ptujsko Ozno. Na Ozni ji povedo, da je v njihovem zaporu. Povedali so ji e, da bo vse ostalo pravoasno izvedela. V tem asu so oznovci izsledili nekakno kriarsko vojsko, ki naj bi se bojevala zoper komunizem. Akcija zoper kriarje je bila enkratna prilonost, da so v Mariboru izvedli javni proces, da bi dokazali, kako trdna je ta nova oblast. Na glavni proces zoper'kriarje' je bila povabljena tudi naa mati. Na procesu je bil oe obsojen na tri leta strogega zapora zaradi sodelovanja s kriarji. Takratni tajnik KLO Joe Murko iz Apa si je zelo prizadeval, da bi 'Buruja' obsodili in strogo kaznovali. Kot poverjenik Ozne je imel vplivno besedo na sodiu. Mine nekaj mesecev in naa druina dobi dovoljenje, da gremo lahko obiskat oeta. Pridemo v Maribor v KPD. V posebni sobi smo morali pohlevno akati, da so ga pripeljali v prostor za obiske. Eden od paznilcov odpre vrata. Za njim z veliko teavo stopica na oe. Oe je v vsaki roki dral teko kroglo in vsaka od krogel je bila z veliko zakovico in debelo verigo prikovana na gleenj; to je bil prizor, ki ga ne morem pozabiti. In ravno ti zakovici, kateri so razbeljeni prikovali na nogi, sta mu pustili doivljenjski oganini.
Zbornik 2
Stran 596
UZD-SD

Poleg stroge zaporne kazni so mu dodali e pet let odvzema vseh dravljanskih pravic. Kot zapornik, manj vreden od steklega psa, je moral delati pri izgradnji Litostroja. Po treh letih so ga izpustili na prostost. O grozotah, ki jih je preivljal, ni nikoli hotel govoriti svojim otrokom. Mami je obasno povedal, kaj vse je moral prestati in naine, kako so jih fizino in psihino unievali. To delo so opravljali nartno. Vsak zapornik je moral podpisati listino, s katero se je obvezal, da v zaporu ni ni videl in ni slial. Pri podpisu so vsakega posvarili, e kar koli pove, se bodo maevali nad njim in njegovo druino. Kljub gronji je tu in tam le kaj zaupnega povedal. Strogo nam je zabial, da se izpostavljamo hudi nevarnosti, e se kar koli izve. Vekrat nam je v ali povedal, da po njegovih ilah tee tudi grofovska kri. Povedal nam je, da gre ta 'zahvala' nai novi oblasti. Oznovci so imeli v poslopju pote v taboriu Strnie posebno sobo, v kateri so se izivljali nad zaporniki. Tej sobi so rekli 'pekel'. V tem prostoru so vse na najbolj grob nain obdelovali'. V tej zaslievalnici so ljudi tako pretepali, da so bile vse stene in pod od krvi. Oznovci so skrbeli za istoo tako, da je vsak zapornik pred zaslianjem, ali bolje povedano pred pretepanjem, moral krvave povrine polizati in vsebino pogoltniti. V spominu mu je ostalo, da je priel na vrsto za turnikim grofom Ralfom Lippitom. Pretepenega grofa so odnesli nezavestnega iz sobe. Nato so oeta poslali v, sobo in je moral vso kri polizati. Sledilo je pretepanje. Za njim je priel naslednji. Ta je zopet moral lizati in istiti. Veliko zapornikov se iz 'pekla' ni vrnilo. V poslopju pote so morilci imeli vse pravice - pretepanje do smrti. Posebno hudo je bilo, ko so knojevci prili pijani. Teh trenutkov so se najbolj bali. Naa mama je vedela veliko povedati, saj ji je oe marsikaj zaupal. eprav sem bil najmlaji sin, mi ni nikoli povedal. Bal se je vmeati svoje otroke. Med oetovim prestajanjem kazni je mama vodila prodajalno. Neke nedelje je na naa vrata potrkala mlada vaanka, ki je pred tem rodila. Zaprosila je mamo za malo sladkorja. Bila pa je nedelja in odrezek ivilske karte je veljal ele naslednji dan, to je v ponedeljek. enska je jokala in prosila saj je bil njen dojenek laen. Mati se je enske usmilila in ji dala predpisan obrok sladkorja, ker je smatrala, da ni napravila nobenega prekrka zoper dravo. Minilo je nekaj dni pa pridejo v usnjene plae obleeni udbovci. V Ptuju so mamo obsodili na zaporno kazen.
Zbornik 2
Stran 597
UZD-SD

Ponovi se zgodba 'v imenu ljudstva'. Zapori pa so bili polni, zato so ji rekli, da bodo e prili ponjo, ko bo morala odsluiti svojo kazen. Mama se je usedla za mizo in besna napisala pritobo na maralat. ez nekaj dni je iz Beograda prilo priporoeno pismo. Pisali so, da je ravnala popolnoma prav, ko je mladi materi dala sladkor za prehrano dojenka. Za tem je priel usnjeni udbovec. Vstopil je v hio in se priel dreti kot podivjana zver. Materi je grozil in obljubljal vse najhuje. Na koncu svoje jeze pa je vrgel prave 'karte na mizo': Zakaj ste pisali Titu v Beograd. Za take stvari bi morali prvo pisati na na urad in mi bi potem doloili, e je pismo primerno za v Beograd ali ne. Mati je uvidela, da se moakar boji Beograda, zato mu je v mirnem tonu povedala, da bo pisala Titu, kako sedaj z njo postopajo. Naj vedo, kako vi tu postopate s takimi, ki iejo pravico pri Titu. Moakar je debelo pogledal, se obrnil in zapustil nae stanovanje, ne da bi se poslovil. Ptujska Udba je dobila ustrezen ali podoben odgovor, da je ravnala prav. In tako so celotno zadevo enostavno opustili. Od sodia ni nikoli prejela odlobe o razveljavitvi pred tem izreene sodbe. Pred vojno smo imeli pri hii dva motorja in to Saksa in 125 ccm ILO-ja. Na oe se je na slednjega vekrat spomnil in povedal, da mu je bilo najhuje v ivljenju, ko so z njegovim motorjem vozili ez telesa zapornikov, ki so morali leati na zemlji.
Opomba avtorja: Po vojni so udbovci nosili usnjene plae, zato ime usnjeni udbovec. Plai so bili zelo podobni tajni nacistini policiji gestapo.
IZVENSODNIM POBOJEM SMO REKLI TRANSPORT

(Zapis stenograma. Govori nekdanji tajerski oznovec Zdenko Zavadlav.)
Od oktobra 1944 sem e bil tajerski oznovec. Po osvoboditvi sem bil enkrat na mestni in enkrat na okroni Ozni v Mariboru. Ozna je po tedanjih pooblastilih ali po nainu poslovanja imela kompetence - pooblastila za sodno in kaznovalno oblast. Prijavljene osebe je predajala sodiem. Teh je bilo ve vrst. V glavnem se je obsojalo vse in hitro. Po dananjih kriterijih
Zbornik 2
Stran 598
UZD-SD

te sodbe ne bi prinesle obsodbe. Po znanem Kidrievem govoru, ki ga je imel v Mariboru, se je pripravljala izselitev Neslovencev. Med Neslovence se je takrat telo tudi tiste, ki so bili Slovenci, ampak so nekako tajerie bundesbund med okupacijo imeli kakno funkcijo... Vse te se je spravljalo v taborie Strnie - terntal, ki je bilo preostanek nemkega taboria za tiste z belo legitimacijo. Strnie je bilo zbirno taborie za tiste, ki naj bi jih izselili.
KAKO SO IZGLEDALI IZSELITVENI POSTOPKI, KI JIH JE OPRAVLJALA OZNA

Dokler so bili e Anglei... z Avstrijo, je tista izselitev izgledala takole. Ljudi so dali v avtobuse, kamione in jih peljalo na mejo. Vsak je vzel svojo culo ali katlo, kar je imel... Gremo! In so seveda bili sreni, so li naprej. Knoj je spustil nekaj strelov zadaj in ti so lepo zbeali. Tisti Anglei pa so se reali, rekli pa ni. Potem, ko so prili Anglei, se je izseljevalo z vlaki preko Madarske v Avstrijo. Nakar je bilo e to prepreeno. Preko neke organizacije UNRE je bilo treba. Smrtne kazni ali izvensodne usmrtitve - kakor hoete temu rei - naj bi bile tajne. Se je reklo transport - se ni smelo rei likvidacija ali kar koli. Imeli so tiskane formularje, na katerih so zaslievali te zapornike. In tako obstaja ve teh zapisnikov. Jaz tukaj enega pokaem, Ozna za Celje mesto, zapisnik, kjer so podatki o zaporniku, tukaj je njegova izjava. Zapisan je datum 27.5.1945, spodaj pa je ugotovitev, predlog zaslievalca. Pie: transport 28.5.1945. To se pravi, da je bil e naslednjega dne transport. Teh zapisnikov je e nekaj v arhivu Ministrstva za notranje zadeve v Ljubljani in so dostopni. e enkrat je treba pripomniti, da je bilo taborie terntal namenjeno izsiljevanju, ne pa kot Teharje pokonanju taborinikov. Taborie je bilo po nemkem nainu zelo vzorno urejeno. Barake, umivalnice, jedilnice, kuhinja. V to taborie so padli poleg tistih, ki so se pripeljali iz tajerske, tudi od drugod, tudi iz Ljubljane. Ker v Ljubljani niso imeli prostora za izselitve, so vse poiljali v Maribor. Tudi koevske Nemce. Koevski Nemci so se iz Breic umikali in so pri Mariboru padli v partizanske roke, potem pa so konali v terntalu. Iz terntala so bili izseljene cele druine. Izmed tistih, ki jih je Ozna v Maribor poiljala kot zapornike, smo izvrili nekaj nartnih usmrtitev - izvensodnih usmrtitev na Hokem Pohorju. Tudi sam sem vodil
Zbornik 2
Stran 599
UZD-SD

tako usmrtitev. Dvakrat jo je, moj prijatelj knojevec je bil zraven. Enkrat pa sem samo nalagal zapornike v sodnih zaporih v Mariboru. Po mojem vedenju je bilo vsaj pet takih usmrtitev. Grobia so tam, kjer gre cesta iz Ho do Areha, ko zavije najbolj desno nekje noter. Zdaj se mi zdi, da je neki kmeki turizem ali nekaj taknega. Tam gor so bila grobia. Grobia bi bila ugotovljiva, e bi tam nekdo malo raziskal. Za to se je zanimala e Punikova komisija. Ministrstvo za notranje zadeve pa ima posebnega referenta, ki popisuje grobia. Sam sem predlagal, naj poljejo ekipo, ki bi se pogovorila s staroselci, s starimi; ker so e priigali sveke, se da ugotoviti, kje so grobia. Jaz sem bil takrat odgovorni. Naelnik je doloil nekoga, ki je moral tisto zadevo voditi pa e enega oznovskega oficirja. Tisti, ki je bil za to odgovoren, je el na komando tretje brigade Knoja, ki je bila v Mariboru. Komandant je bil takrat Antonescu, znani partizan iz Trbovelj. Pogovoril se je, koliko ljudi in prevoznih sredstev bo rabil za transport. Tisti drugi oznovec pa je el dopoldne s kamionom in z ostalimi knojevci na Pohorje Knoj je izbral lokacijo. Skopali so grob in ostali na strai. V taborie terntal sem el s kamionom in s strani Ozne pooblaenega komisarja taboria zahteval zapornike s seznama. V taboriu je razsajal tifus pa jih niso hoteli izroiti. Knojevski zdravnik, ki je bil moj so krajan iz otanja, bil je dr. Vainberg in je e umrl, je rekel: Tifus je, nikamor jih ne morete seliti, saj gredo na oni svet. Navsezadnje pa so jih dali. Potem smo li do Maribora. V Mariboru so ostali trije kamioni e akali, ker so jih naloili e v sodnih zaporih. Potem smo li skupno. V vsakem kamionu, vasih so li tudi avtobusi, je bilo trideset ljudi, ki so morali epeti, pa enih pet knojevcev je bilo na vsakem kamionu. Knojevci so jih zvezali z ico po pet parov skupaj. Z oficirjem, ki je dopoldne doloal lokacijo, smo li na dogovorjeno mesto. Na stranski poti so se kamioni ustavili. Knojevci so na smrt obsojene nagnali iz kamiona in jih peljali proti grobiu. Peljalo se jih je pred jamo, tako da je niso videli. Vodili so jih po pet v navezi, roke se jim je odvezalo in so se morali slei, da se jih kasneje ne bi dalo identificirati. Knojevci so jih s strani postrelili z brzostrelkami. Takrat, ko sem bil tudi sam prisoten, je eden izmed zapornikov naenkrat skoil v temo. Knojevci so zapokali za njim. Vrgel sem se po tleh. Skoraj bi padel v jamo, ker sem stal na strani izven strelnega dosega. Po nesrei so ustrelili oficirja, ki jih je vodil. Knojevci so pobesneli in so vsem zapornikom, ki so e ostali, prestrelili kolena. To je bilo izjemoma...
Zbornik 2
Stran 600
UZD-SD

Drugae pa se jih je odpeljalo, vrglo v jamo pa konec. e je e kdo ostal iv, ga je zadel milostni strel, kot se je reklo. Po moriji so knojevci jame zasuli in prikrili, nanje so posadili smreke. S pobeglim taborinikom si e vedno dopisujeva. To je Karel (Drago) Cepl iz Waiblingena v Nemiji. Pouti se krivega, ker je moral zaradi njega umreti oficir. Zanimal seje zanj, kdo je, da bi svojcem nekaj izroil.
ALI JE SPLOH KDO VODIL EVIDENCO O UMORJENIH S STRANI OZNE OZ. KNOJA?
Prvi del knjige iz ptujskih zaporov so nali in v teh zapisih je razvidno, da so iz preiskovalnega zapora Ozne ene poiljali v Strnie na Dravskem polju, druge so poiljali v Maribor in tretje v transport, ki so ga v Ptuju imenovali Hitlerjev raj ali raih. Edina ohranjena knjiga o usodi teh, ki so zapustili Ptuj, je fotokopija o umrlih, ki jih je uprava taboria poiljala v Lovrenc na Dravskem polju. To so dopisi o mrtvih, ki so jih poiljali na vako pokopalie, shranjeni v upniu. Iz teh je razvidno, da je bilo koncentracijsko taborie Ozne v Strniu pri Ptuju. Zanikajo trditev, da Ozna s tem ni ni imela opraviti. To je bilo koncentracijsko taborie. Koncentracijsko taborie Ozne, vsak listje podpisan, tu spodaj je podpis. Drugega ne bom pokazal, ker podpisani e ivi. To so pravzaprav spremni dopisi trupel od dojenkov do starkov vseh narodnosti. Samo seznamov mrtvih ni, doslej jih tudi v arhivih niso odkrili. Kar je seznamov mrtvih taborinikov, so iz meseca avgusta 1945. Obsojenci so bili izbrani ...v glavnem namenjeni izselitvi, izseljenci, izgnanci. Izgoni so se opravljali po posebnih seznamih. Tisto, kar smo e imeli seznamov, so potem okrajna pooblaenstva Ozne e dopolnila. Imel sem smolo, da se je na mojem seznamu znala Titova taa Hasova. Rekel sem: Pol ure kufer, hop spokat, zdravo. Potem pa pridem nazaj na pooblaenstvo in naelnik Majhen in politina aktivistka reeta: Jezus Kristus, Titova taa je tam, Hasova, mati Herte Has. Vi jo imate zdaj, jo boste selili. Majhen je rekel: Madona, kaj ga ... Sem pojasnil, da sem dobil seznam. Potem pa sem tekel. Bilo je ob parku. Na drugi strani,
Zbornik 2
Stran 601
UZD-SD
kopija dokumenta
Izpis iz zapornike knjige Preiskovalnega zapora Ozne na Ptuju, maj 1945,

(Pokrajinski arhiv Maribor).
Na prvi strani zapornike knjige je v stolpcu opomba zapisano poiljanje jetnikov v Strnie, Hitlerjev rajh, kar je glede na as poiljanja (ponoi) verjetno pomenilo izvensodno usmrtitev.
Zbornik 2
Stran 602
UZD-SD
OZNA za CELJE- mesto Poloaj, dne. 25.5.1945 Tek. tev.: 15/maj - 45 Zapisnik Ime in priimek: Datum in kraj rojstva: poklic: poslovodja vera: usluben pri: zasebnica stan : zadnje bivalie: Druinski podatki: Ime in bivalie starev: Ime in bivalie moa-ene: Osebni popis: velikost: 16o cm obraz: ovalen barva oi: siva nos: pravilen zobje: nepopolni barva las: osivela hoja: pravilna Posebni znaki: a) spremenljivi : b) nespremenljivi: Narodnost: nemka Dravljanatvo: lan St. Heimatbunda:
v./7
8.2.1876 r.k. samska Celje, Vrazov.trg 2
+ Joef in + Julija roj. Konig
nima nima jugoslovenska KB, IHB
a) xxxxxxxxxxx b) rdea legitimacija e) xxxxxxxxxxx
Zapisnik Ozne za Celje-mesto o zaslianju, 27.5.1945, (Arhiv MNZ). V formularju s pisalnim strojem pisanega zaslianja je z roko pripisano Transport, kar je tedaj pomenilo izvensodno usmrtitev. Zaporedna datuma zaslianja in pripisa kaeta, da se je transport v Celju lahko izvajal tudi brez odobritve iz Ljubljane.
Zbornik 2
Stran 603
UZD-SD

druga hia. Opraviil sem se, pobral sem knojevce. Stara je grdo gledala pa ni drugega. Pa sem el ... To je bila prva selitev v Mariboru. Sledila je enomesena selitev cele tajerske. Sam sem sodeloval ... li smo od kraja do kraja ... Zveer smo prili, nekako konspirativno, da niso vedeli. Ene smo vozili v Strnie, druge smo selili. Do Apa smo selili. Vpraanje: Ali ste se takrat zavedali, da so bili med temi obsojenci tudi ljudje, ki so bili brezgreni in zavedni Slovenci, in da je pri tem prihajalo do osebnih obraunov? Odgovor: Veste kaj. Nekdo se je zavedal. Jaz sem to vedel. Jaz sem takrat, e zdaj pomislim, to vedel. Samo pri taki masovni operaciji je veljal peat. Odvisno je bilo od tistega, ki je seznam napravil. Vsi izseljenci so potem imeli monost, da so preko naih misij v Avstriji vloili tobo. Precej se jih je vrnilo nazaj, ker so bili Slovenci. To je, kako bi se reklo, kot vlak ... to je bila operacija, ki je trajala en mesec. Apae smo potem posebej selili. rtve so bile odvisne od tistih sestavljalcev seznamov. Pa tudi od domaih faktorjev...ljudje iz domaega okolja so bili pri izseljevanju vedno zraven. Ti so izloili koga, e so hoteli ... Mi smo nekako loili tisto prvo obdobje izvensodnih justifikacij. Prvo obdobje je bilo obdobje aretacij, potem obdobje zaslievanj. Sledi obdobje predajanja sodiem pa izvensodnih justifikacij. Potem pa je prila ustava, vmes pa so bile izselitve. Vpraanje: Ali vam je znano, kdo ustanavlja koncentracijska taboria v Sloveniji? Odgovor: Koncentracijsko taborie v terntalu se je ustanovilo pravzaprav zaradi tega, ker so bile tam na razpolago barake. Nemci so imeli tam tiste z belo legitimacijo. In prva, ki je uporabljala to taborie, je bila tretja armija, ki je Hrvate dol vodila. Prvi postanek so imeli v Mariboru. Tam so jih pokonali nekaj tiso v pancer grabnih. Drugi postanek tretje armije je bil v terntalu. Tam so jih spet nekaj pokonali v okolikih gramoznicah. Potem so li Hrvati naprej do Maclja, tam je bil pekel. Tako je nastal terntal. Prva ga je uporabljala ptujska Ozna. Kranjska za izselitve ni imela dovolj kapacitet, zato so rekli, da moramo pri nas e eno taborie poiskati. V gozdarski oli smo imeli sestanek pri Majhnu. Kje naj dobimo e eno taborie? In je potem puklasti Miha predlagal e Hrastovec. Predlog je el v Ljubljano, kjer je bil odobren. Tudi to taborie je bilo namenjeno za izseljevanje. Iz Ljubljane dobi mariborska Ozna zeleno lu, da lahko ustanovi v svojem okroju koncetracijska taboria. Naelnik Ozne Majhen podpie zapisnik odobritve, ki se glasi:
Zbornik 2
Stran 604
UZD-SD

Po sprejetih direktivah, ki smo jih prejeli od tov. Kidria, Ribiia in tov. sekretarja CK KPS, delamo na organizaciji za poienje nemkega elementa. V ta namen bomo izgradili poseben logor v gradu Hrastovec v bliini Sv. Lenarta v Slovenskih goricah. Dajali pa jih bomo tudi v skupno taborie s posebnim oddelkom v Strnie pri Ptuju (terntal). V taboriu so bile zdravstvene razmere grozljive, ker so bila prenabasana... posebno za otroke, kar je razvidno iz spremnih dopisov za pokop. Med mrtveci, ki so jih poiljali na pokopalie Sv. Lovrenc, je bilo veliko otrok, celo dojenkov. Muenje zapornikov je bilo prepovedano. So pa to poenjali straarji. Nenapovedano sem priel nekoga zasliat in sliim peti Hej brigade hitite. To pesem so morali peti koevski Nemci in zraven korakati. Knojevec je hodil zraven in vsakega, ki ni pel, udaril s pukinim kopitom po glavi. Posebej Puklasti Miha se je rad izivljal nad jetniki, ker je bil psihopat. K srei ga takrat, ko sem el na Pohorje s transportom, ni bilo zraven, ker ga tudi nisem hotel. Knojevci so mi povedali, da je jetnike muil tudi tik pred ustrelitvijo. Na to mesto ga je postavil Mitja Maek. Sam sem bil takrat na Dolenjskem, ko ga je Maek razporedil za Prekmurje.Vsi so se ga bali. Prebivalci so ga imeli za tov. Ozna. Za njegovo poetje je najbolj odgovoren tisti, ki ga je na to mesto postavil.
KAKO SO UKINILI KONCETRACIJSKA TABORIA?

Vodil sem ukinitev taboria v Hrastovcu. Tam so spustili vse, kar je bilo e ivo. Nihe od teh ni el naravnost do ceste. Vsak je el, kot zvezda so se razprili. Vsak je izginil po najbliji poti, saj je redko kdo verjel, da je izpuen. V terntal sem priel, ko so e izpuali zapornike. Izpustitve ni odrejala mariborska Ozna, pa je bila odrejena zaradi sprejetja nove ustave. Iz Ljubljane so poslali zaslievalce, ki so prili iz mariborske Ozne, iz Gorenjske, Dolenjske, ker so smatrali, da nas je tu premalo. Zaslievalci so doloali, kaj narediti z zaporniki. Osnovni namen je bil, da taborie ostane. Torej taborie ni imelo kazenskega zavoda ali kaznilnice, katere so tedaj spadale e pod ministrstvo za pravosodje. V taboriu so bili tisti, ki naj bi bili izseljeni ali pa predani sodiem,
Zbornik 2
Stran 605
UZD-SD

ostali pa so bili izvensodno ustreljeni. Pred sprejetjem ustave je bilo potrebno ukiniti vsa taboria, ostali so samo preiskovalni zapori in kaznilnice.
ALI V SLOVENIJI OBSTAJAJO KAKNI DOKUMENTI O TEH TABORIIH IN O USODI IZGINULIH ZAPORNIKOV?
Dokumenti so bili takrat na okronih Oznah in so v ve valovih romali v arhiv sekretariata - Ministrstva za notranje zadeve v Ljubljani. Prav tako so bili v ve valovih unieni. Obstajala je posebna komisija, ki je doloala, kaj izloiti in kaj ne. O taboriih, kjer so bili domobranci, nisem nael niti enega papirka. Iz tajerske se je ohranilo nekaj dokumentov, iz terntala pa ni zaporne knjige. Obstojei dokumenti so zelo razbiti. En del dokumentacije ima SOVA, nekaj ima ministrstvo za notranje zadeve, ostalo pa Arhiv Slovenije. Sedaj se nekatere stvari e najdejo. Vsak oznovec, ki je zapustil Ozno, je moral podpisati izjavo o molenosti. Zato tudi nihe ni ne ve. Sam sem bil zaprt in obsojen na smrt, zato sem smatral, da je moja izjava o molenosti pravno ugasnila, da je nisem dolan nadalje spotovati. Tisto, kar vem, sedaj tudi napiem in povem.
Zbornik 2
Stran 606
UZD-SD
ZGODILO SE NAM JE LETA 1945

Resnina zgodba, ki se je zgodila leta 1945, takoj po koncu druge svetovne vojne. Za nekatere je bilo splono veselje, da se je konala nekaj let trajajoa vojna, ki ni izbirala rtev. To je bilo leto, ko je bilo opaziti radost in veselje povsod po Evropi. V tistem asu se je plesalo in peli so borbene pesmi, ki so naznanjale, da je nacional socializem moral poklekniti. Faistine zastave so gorele in padale. Veliko se nas bo spomnilo borbene pesmi, ki smo jo vsak dan posluali po radiu: Grad gori! Grof bei! Vino tee, Naj, e tee kri!
V tej sploni zmedi nihe ni slutil, kaj so imeli boljeviki emisionarji v nartu, ko so lansirali podobne borbene pesmi. Ozadje tovrstne pesmi so lahko na svoji koi obutili le tisti, katerih druine so nosile grofovski ali podoben naslov. Njihov status je bil le simbol, da so imeli veja posestva in gradove. Vzhodno od Pohorja v Slovenski Bistrici je imela grad druina grofa Attemsa, nekoliko bolj vzhodno pri Ptuju pa Lippitti, manjo graino pri Turniu. Lastnik gradu je bil grof Ralf Lippitt. Njegova sestra May Gabriele (roj. Lippitt) je bila poroena z Aldarom von Hunkar in ne stanuje v turnikem gradu, temve si je nedale od gradu zgradila vilo, v katero se je druina tudi naselila. Iz pisma herke Gabriele Marije Hunkar je razvidno, da se ti dve druini nista najbolje razumeli. Druina Hunkar, predvsem pa Aldar, je pomagala borcem NOV, ki so imeli zatoie na njegovem posestvu. Med vojno in po osvoboditvi pa je druina doivela hudo razoaranje. Izbrani lokalni samo oblastniki so
Zbornik 2
Stran 607
UZD-SD

jo organizirano oropali. Tisti borci, ki so pri druini dobivali hrano in prebivalie, so morali molati. Vedeli so, da se druini godi krivica s strani komunistinih komisarjev, ki so po nalogu iz CK dobivali navodila, kako ukrepati zoper take primere, ne glede na njihovo pripadnost in pomo NOV med vojno. Gabriele Marija pie 21.10.1994 v Ptuj naslednje pismo, ki ga v celoti objavljamo:
RNI DNEVI DRUINE HUNKAR

(Dobesedni prevod pisma, ki ga je 21. 10. 1994 napisala Gabriela Marija, roj. Hunkar) Aldar von Hunkar, roj. 1889 v Bakony Bank na Madarskem. Poroi se leta 1922 v Turniu. Upokoji se leta 1923. Umre leta 1950 na Dunaju. Soproga: May Gabriele (roj. Lippitt), roj. 1892 na Dunaju. Po dveh mesecih po izgnanstvu duevno zboli in umre v izgnanstvu v Gradcu leta 1946. Otroci: Gabriele Marija, roj. 1923 v bolninici rdeega kria v Budimpeti. Privatna tudentka turnis, izpiti v gimnaziji Ptuj 1934 - 1937. Posebej sem se uila francosko in angleko. 19371938 internat Theodosia Campfer, vica. Spomladi 1941. leta, pred napadom in prikljuitvijo Slovenije Nemiji, me je oe poslal k prijateljem na Madarsko. ele takrat sem se zaela uiti madarsko. Med olskim letom 19411944 se olam v Budimpeti, tam sem obiskovala teaje tajnitva v madarini, nemini, francoini in angleini. Med poitnicami sem bila v Turniu. Moj oe ni elel, da sem preve doma, za vsak sluaj, e bi nemkim oblastem prilo na misel, da bi me vpoklicale v BDM. To je bila zveza nemkih deklet. Poroilo Aldar von Hunkarja (napisano kmalu po izpustitvi iz taboria terntal). Naslednje vrednostne papirje so mi 14. maja 1945 odvzeli ljudje pod vodstvom in poveljstvom g.Segedina-vodje Ozne Ptuj po tem, ko so mi zajamili, da ne bodo niesar zadrali: angleki lovski no, uro Movado in ca 60 kosov vrednega nakita. Naslednje predmete so mi vzeli ljudje Tineta v taboriu terntal: poroni prstan - zlat, z dvema briljantoma in rubinom, zlat prstan z grbom, urino veriico, zlatoplatinasto, in zlatoplatinaste manetne gumbe.
Zbornik 2
Stran 608
UZD-SD

Leto 1938. Druina Hunkar se je po smrti May Hunkar, Lippittovega oeta, Rudolfa W. Lippitta izselila iz gradu Turnie v vilo, ki so jo pozneje poimenovali Mayturn. Hia je bila popolnoma renovirana, nova streha, toplo zrano ogrevanje, tri kopalnice, dobra vinska klet z avtomatom za zaepljanje steklenic. Imeli smo dve slukinji, tefko Vidovi in Anico (priimek mi ni znan). Leto 1944. V nao vilo so bili nastanjeni trije ali tirje nemki oficirji zdravniki. Bilo je isto korektno. Nekje marca ali aprila 1945. leta so se izselili. Svetovali so nam, da naj gremo z njimi. Povedali so, da bodo v kamionu nali mesta za nas. Moj oe se je o tem predlogu pogovoril s partizani, ki jih je poznal, saj so bili nameeni v naem gozdu. Moj oe jih je vsa leta skrivoma podpiral (odeje, mast, moka, sladkor, ganje). Popolnoma so nam odsvetovali, da bi odpotovali. Rekli so nam, da nas poznajo, nas in nae preprianje, in da spadamo v Turnie, e pa bi odli, bi izgubili vse. Tako smo ostali! V tem asu so pri nas stanovali May Hunkar, Heini Lippitt in e eno madarsko dekle, ki je pobegnilo z Nemci. Moj oe jo je preprieval, da naj ostane z nami, da se bo pozneje lahko vrnila na Madarsko. V hii sta bili e tefka in Tilika. 14. maj 1945, 10. ura. Pred vhodom v park smo opazili ve teko oboroenih partizanov. Potem so ti prili v hio in prisilili nas tri Hunkarje, Heini Lippitt in mlado Madarko, da smo morali v jedilnico. tefka in Tilika sta lahko ostali v kuhinji. Sliali smo, da preiskujejo hio. V kleti so nali vino in bili kmalu pijani. Okoli 12. ure so prili v hio e drugi partizani in pripeljali Ralpha in Heini Lippitt, lastnika gradu Turnie. Oe je rekel, da je to slabo znamenje. S tem poroenim parom nismo imeli nobenih stikov. To je bilo iz osebnih in politinih razlogov. Bilo je priblino est partizanov in komandant ptujske Ozne, Segedin. Mislim, da ostali partizani niso bili Slovenci, ker so nosili znailne partizanske uniforme in kape z rdeo zvezdo. Vsi so imeli revolverje in brzostrelke. Za pasom pa so nosili rone bombe. Tekom dneva me je oe prosil, da naj poizkusim prinesti iz sobe za goste dokumente in nakit, ki je bil v dveh torbah. Zelo grobo so me nagnali iz sobe. Videla pa sem, da so bile torbe e prazne. Skupaj smo ostali v jedilnici skoraj do teme. P.s. Elly Hunkar: Prstani so bili oetu odvzeti na silo, tako da je na njih ostala tudi koa. Njegove roke sem videla par dni pozneje.
Zbornik 2
Stran 609
UZD-SD

Potem so nas grobo zvezali v pare, mene pa samo. Takrat sem se ustraila, da me bodo zadrali. K srei do tega ni prilo. S seboj nismo smeli vzeti nobene prtljage, samo en pla na osebo, kljub temu da je bila nevihta. Tako smo odli od doma obleeni kot zjutraj. Sama sem nosila krilo in bluzo, podobno je bila obleena tudi moja mati. Prvo no sem preivela skupaj s stari v eni izmed barak, v katerih so bile dvonadstropne postelje, slamnate imnice, odej pa, kolikor se spomnim, ni bilo. Ponoi me je nekaj strano ugriznilo, oe mi je razloil, da so to stenice. Kasneje smo vsi dobili ui, katerih se nismo mogli znebiti. Prve dni v taboriu ni bilo veliko ljudi pa hrana tudi ni bila tako strana. Tine, komandant terntala, nam je povedal, da bomo morali ostati samo tri dni, dokler ne razistijo naega primera. ez dva ali tri tedne so mojega oeta z ostalimi mokimi preselili v drugi kompleks barak. V naem kompleksu so ostale samo enske. Bilo je okoli pet barak, paradna steza in latrina z umivalnico. Od takrat naprej so pogoji bivanja in hrana postajali vse slabi in slabi. Prihajalo je ve in ve ljudi in mnogi so morali spati kar na tleh. Hrana je bila sestavljena iz zajtrka, to je bila zelo redka preganka in kosa kruha (ca 60 gramov). Za kosilo je bila juha z malo krompirja in zelja, kdor pa je imel sreo, je dobil koek konjskega mesa. Za veerjo se ne morem spomniti, kaj je vsebovala. Sistem je bil sledei: po tri ali tiri smo marirale do jedilnice, pri emer smo morale peti. V rokah smo imele kovinsko vojako posodo. Dela ni bilo nobenega, vendar so nas poiljali pulit plevel ali pometati peena tla pred in okoli barak. Maltretirali so nas le psihino, resnih fizinih napadov med enskami ni bilo (razen mokih). Mojega oeta so mono pretepali. Imel je modro oko in druge rane. On in moki druine Lippitt so morali prazniti latrine in opravljati druga teka dela. Posebej so muili Ralfa Lippitta. Tine se je do mene in moje mame obnaal zelo korektno, nevarno pa je bilo, ko ga ni bilo. Neko no so v na kompleks prili trije ali tirje partizani in prisilili vse enske, da smo v krogih tekale po dvoriu. Da je lo hitreje, so streljali v zrak. To no je divjala nevihta, me pa v spodnjem perilu, saj nismo imele asa, da bi se oblekle. Imele smo straanski strah in izgledalo je grozljivo. V nervozi me je popadel smeh in mati se je zelo razjezila; bilo je zelo nevarno, e so koga odkrili, da se jim smeji.
Zbornik 2
Stran 610
UZD-SD

Drugi, ko smo marirali na kosilo, sem sliala, da ni ve hrane. Marirali smo nazaj in paznik je zahteval, da naj pojemo. Rekla sem: Figo. Takoj me je izvlekel iz vrste in peljal k Tinetu. Komandanta so se vsi zelo bali, toda ko mu je mlad partizan povedal, da sem bila predrzna in kaj sem rekla, me je samo nahrulil, zakaj ne morem drati jezika in konec. To pazniku ni bilo dovolj. Vse enske so morale stopiti v krog, jaz pa v sredino. Vsem je glasno rekel, da sem jaz kriva, da danes ne dobimo jesti. To ni bilo res in zaela sem jokati. Mama me je okarala, naj se ne blamiram pred tako primitivnim lovekom in joem. Mama je imela zelo miren in pomirjevalni karakter. Najteje je bilo nam enskam, ko je bila smotra. Po ve ur smo morale na soncu stati, preprosto stati, zakaj, ne vem ve. To ni bil hec. Mnoge od ensk so padale v nezavest. Tudi moja mama je padla. Stati so morale vse, mlade, stare, bolne in nosee. Po enem izmed takih dni sem vpraala enega od partizanov, mislim da se je imenoval tefan, kako sploh lahko muijo nedolne enske in kaken je smisel tega. Njegov odgovor je bil, da so Nemci e mnogo huje delali z druinami partizanov in da so se vsega tega nauili od Nemcev. Ker sem bila mlada in optimistina, se lahko spomnim tudi pozitivnih stvari. Mlada Slovenka, morda je bila tudentka medicine ali apotekarka, nam je mnogo pomagala. Seveda zdravnikov in zdravil ni bilo. Uspelo ji je izrezati abces na mojem prstu. Nekaj asa sem ji nato pomagala pri obiskovanju bolnikov in tako tudi prila do mokega dela in videla pretepenega oeta. Na alost se njenega imena ve ne spomnim, imela je temne lase in bila je zelo prijazna. Nekaj asa sem delala tudi v kuhinji. Vodje kuhinje so bili mesarji. Delo je bilo teko, toda omogoilo mi je, da sem tu pa tam uspela ukrasti kak krompir ali kos mesa, ki sem ga nato nesla mami in grofici Wandi Attems, s katero je posedala. Enkrat sem morala z mamo in drugimi istiti gospodarsko poslopje zraven skladia. Nekdo je vsaki dal kos kruha. Nikoli v ivljenju, ne prej niti pozneje, nisem dobila esa tako,vrednega. Na alost se ne spominjam imen drugih zapornic naega okolia razen Julke Perger in druine Attems, ki so bili nai prijatelji. Trije lani druine Attems so bili v tem taboriu: grofica Wandi, grof Nandi in Emil - Hans. Njihov drugi sin je ostal v Slovenski Bistrici, ker je bil v Afriki teko ranjen. Attemsovi, vsi trije, so bili menda ustreljeni v bunkerju nekje v bliini Maribora. V taboriu so kroile govorice, da bomo vsi postreljeni, da bomo izpueni na svobodo, da bo jutri hrana bolja. Dobre novice so nam dajale upanje, slabe pa smo skuali pozabiti...
Zbornik 2
Stran 611
UZD-SD

Koncem avgusta ali septembra je bilo reeno, da se je za nas zavzela komisija rdeega kria. Mogoe je bilo to res, saj so nas nekega dne pripeljali v zapore na Preernovi ulici v Ptuju (grozljivo mesto) in vsakega posebej zasliali pred visokim komisarjem. Natanko se e spomnim, da sem ga vpraala esa smo obtoeni? Odgovoril je, da smo prebogati. Rekla sem mu, da moji stari upravljajo s posestvom brez upravnika in da sem sama med poitnicami vedno delala na polju. Odgovoril je, da se lahko ukvarjamo s portom. Mogoe je mislil na nae konje. Vedel pa je, da nismo nemko usmerjeni, narobe je bilo le, da je bil oe anglofil, bil je naroen na revijo Times in Avtocar. Komesar me je vpraal, e elim ostati tukaj, in odgovorila sem, da seveda, saj sem tukaj doma. Lahko ostane, je rekel. Ti si ena od nas, toda tvoji stari pa ne, oni so buruji. Nato sem odvrnila, da tudi jaz ne ostanem. Kmalu zatem so Heini Lippitt odposlali v Beljak, kjer je v dveh ali treh dneh umrla zaradi slabe diete in tromboze. Zatem so prili na vrsto Hunkarji. Peljali so nas z ivinskimi vagoni v Beljak. Tam so nas najprej razkuili in nato kot berae poslali k sorodnikom v bliini Gradca. Zastraujoe dejstvo je bilo, da nismo imeli izven Slovenije niesar. Tisto nekaj denarja, ki ga je imel oe v Avstriji, je bilo zamrznjenega. Nae delnice so bile brez vrednosti, ni nakita, ki bi ga lahko prodali, ni oblail. Sama sem lahko izkoristila znanje jezikov in sem ez par mesecev e dobila delo kot prevajalka v angleki zasedbeni oblasti. Tako sem se preivljala in pomagala svojim starem. V letu 1948 je umrla mati, uradno zaradi raka, toda jaz sem prepriana, da brez Turnia ni hotela iveti. V letu 1948 me je oe pregovoril, da si naj poiem delo v Angliji. ez nekaj mesecev sem odla k enski, ki me je neko uila angleino. Gospa je imela tiri otroke, katere sem pazila. Tam sem spoznala tudi svojega moa. Poroila sva se leta 1949 in se nikoli nisem vraala niti v Avstrijo, kaj ele v Slovenijo. Oe, ki je ivel med tem na Dunaju, je umrl leta 1950. Ralpf Lippitt se nikoli ni vrnil iz Slovenije. Pri in njegovega groba ni! Willy Lippitt: Izvleek njegovega pisma naslovljenega na Henry Lippitt drugega, Los Angeles, z dne 30.1.1947. Heini in Ralphy sta bila rojena Amerikanca. V letu 1918 postane Ralphy jugoslovanski dravljan, ker je imel posest v tej novi dravi. Aprila1941 je nato to okolje bilo prevzeto s strani Nemcev. Postali smo Volksdeutsche (po narodnosti Nemci).
Zbornik 2
Stran 612
UZD-SD

Ko so Nemci 8. maja 1945 odli, so nam Titovi partizani odvzeli vse. Ralphy postane jugoslovanski dravljan. Willy Lippitt se lahko opredeli za avstrijsko dravljanstvo in nato pobegne v Avstrijo. 14.maja 1945 so me odpeljali 5 km od naega gradu (v terntal), kjer smo morali iveti pod stranim trpinenjem. Konec meseca septembra so bili pripadniki drugih nacionalnosti s posebnim transportom poslani v Avstrijo. Tedanja oblast je hotela dokazati, da v tem taboriu nima nobenih civilistov. Ker smo takrat bili e jugoslovanski dravljani, so nas odpeljali v mariborske zapore. Bil sem zaprt v celici, ki je bila namenjena za 10 ljudi, a so nas v to celico natlaili kar 50. Spati smo morali kar na tleh. V tem zaporu sem bil e nadaljnjih 12 mesecev. Med tem so Ralphija, to je bilo 20. novembra 1945, in druge lastnike posesti odpeljali v drugo celico. Jaz sem e vedno bil v isti celici, bilo mi je umreti! Ralphija so odpeljali 9. 1. 1946. Mislili smo, da ga peljejo v Srbijo na delo v premogovnik. Mene so 18. avgusta 1946 nenadoma izpustili. Tako sem se znael na prostosti brez denarja in brez hie. Pod pazduho sem tial le manji ovitek osebnih stvari. Nekaj starih prijateljev in bivih naih uslubencev mi je pomagalo, da sem pobegnil v Avstrijo. Tam mi je pomagal neak dr. Georg Lippitt. Pozneje sem se izselil v Anglijo k sestri. Kakna je bila usoda mlade Madarke, ki je ivela pri nas, al ne vem. Tako zakljui pismo Willy Lippitt. V mariborskih zaporih in v Kidriem v taboriu imajo e okoli 160 ali 170 zapornikov, za katere nimajo utemeljenega suma, da bi jih sodno preganjali. Tako se zgodi, da te zapornike izvensodno likvidirajo. Te rtve pripeljejo v Zgornjo Bistrico v nekdanje podzemno zaklonie firme Gruber 14. januarja 1946. Poseben izvedenec z eksplozivom minira in zasuje oba vhoda. rtvovani konajo strano smrt z zaduitvijo. Blinji domaini povedo, da so tisto no s tovornjaki vozili ljudi celo no, sliali so tudi, kako so pazniki preganjali zapornike. Preden so sproili eksploziv, so zavarovali okolike hie in jim svetovali, da odprejo vsa okna in vrata, da ne bi nastala morebitna koda. Vsaka hia v okolici je imela straarja, da ne bi zapustil hie in si ogledal poetja likvidatorjev.
Zbornik 2
Stran 613
UZD-SD
PRIEVANJA O MNOINIH POBOJIH V TEZENSKI DOBRAVI IN STRUNU

Prievanja oividcev, ki so bili prie dogodkom partizanskega mnoinega pobijanja povratnikov iz avstrijske Koroke, katere so Anglei izroili Titovi novi vojski. Ta vojska je dobila ukaz uniiti vse, ki so kakor koli sodelovali z okupatorjem. Pri tem se niso ozirali na strukturo ali krivdo povratnikov, ki so jih postavljali pred protitankovske jarke in kosili s tekimi strojnicami. Od Angleev izroeni so vstopili v Jugoslavijo pri Dravogradu in so jih spremljale mono oboroene strae, ki so se izivljale nad ljudmi v koloni. Vsak, ki je omagal vsled starosti ali kakne bolezni, so ga pokonali s pukinim kopitom ali teko gorjao. Trupla so zmetali v Dravo z besedami: Doplivat e on na Hrvatsku. Drava je bila tista leta e deroa reka, saj ni imela nobenih ovir, zato so trupla kar hitro priplavala do Maribora. Kolona jetnikov se je gibala dokaj poasi, saj so si ljudje pomagali med sabo in celo nosili nekatere, da jih ne bi pokonali s pukinimi kopiti. Vrste so bile sestavljene iz estih ali osmih oseb in so tvorile nepretrgano kolono, ki je hodila skozi Maribor kar tri dni in noi. Ko se je prikazal kak domain, da bi si ogledal ta izmuena telesa, se je iz kolone oglasilo neteto grl in prosilo za vodo, vodo in ni drugega kot samo vodo. Pazniki so bili do prebivalcev ob poti zelo strogi in so venomer vpili: Odbi. Po treh dneh je kolona dosegla mariborsko kadetnico. Tam so jetnike takoj sortirali in poslali naprej v meljske kasarne in v Tezensko Dobravo, v Brestenico in naprej po Ptujski cesti v Strnie in na Hrvako proti Maclju. Kdo vse je bil v tej nepretrgani koloni? Bili so moki v nekaknih uniformah, vojakih, gasilskih, elezniarskih, nato otroci vseh velikosti, celo dojenke so nosili, bile so enske vseh starosti, starci, ki so se opirali na palice. Po oblekah smo ugotavljali, da so med njimi meani in kmetje, ki so se pridruili beei vojski. Povedali so, da so beali pred Rusi, ki ne poznajo ni drugega kot samo ubijanje. Preden so jetniki prili do kadetnice so vojaki in civili odmetavali vse dragocenosti in denar. Ker nihe od civilistov niti otrok ni smel zraven, da bi to pobiral, je nekaj partizanov pobralo vse, kar so nali. Prstane in nekaj manjega nakita so jetniki odmetavali v vrtove ali obcestne jake mestne kanalizacije.
Zbornik 2
Stran 614
UZD-SD

Domain iz Dogoe Kr. Rudolf pove: Povem lahko samo to, kar vem. Nekega ponedeljka zjutraj so pripeljali ljudi s tovornjaki pred 'pancargraben' (protitankovski jarek), ljudje so se morali slei do golega, nakar so jih s tekimi strojnicami in brzostrelkami pokonali in rtve so popadale v globok jarek, ki je bi) dolg nekaj kilometrov, globok nekaj nad 4 metre in irok okoli 10 metrov. Pomnim, da smo streljanje posluali kar cel teden. Strojnice so pele svojo mrtvako pesem od zgodnjega jutra pa vse do poznega veera. Domaini smo tono vedeli, kaj se dogaja. O tevilu pobitih si nismo niti upali pomisliti. Likvidatorji so bili nedosledni pri opravljanju svojega dela, saj so v jarke metali tudi ranjene ljudi in jih ive zakopavali. Zgodilo se je tudi to, da sta v na kraj pribeala dva gola ranjenca, ki sta iskala pomo. Usoda teh mi ni znana. V jarku so bila trupla vseh spolov in razlinih starosti. V asu, ko se je kolona pomikala v smeri Ptuja, smo na naem polju okopavali koruzo in smo izvedeli, da so veinoma bili Hrvatje, Srbi in Slovenci. Skratka, bila je pisana druba narodnosti. Ko smo okopavali koruzo, smo tu in tam pogledali po koloni. Nad nas so prili uniformirani pazniki s peterokrako zvezdo na kapi in nam zagrozili, da se moramo takoj odstraniti s polja, drugae nas bodo prikljuili med jetnike. Pobrali smo orodje in se napotili domov. Vemo tudi, da so jarke napolnili s trupli in jih zasuli z malo zemlje in polili s katranom. Leta 1946 pa je v nai vasi in okolici zaela razsajati epidemija driske. V vasi smo pili vodo iz naih studencev. Bila je sluzasta pa e smrdela je. e ivina je ni hotela piti. Ugotovili smo, da vodo onesnaujejo razpadajoa trupla iz mnoinih grobnic. Vaani ire in blinje okolice so zaeli mnoino zbolevati in pritoevali so se nad epidemijo. V mariborski bolnici je zmanjkalo prostora. V Brezju so v oli odprli zaasno bolnico za obolele prebivalce. Vanjo so pripeljali nekaj medicinskih sester, ki so oskrbovali bolne. Rudolfova soproga (rojena pic) pove: Leta 1945 sem imela 12 let, moja sestra pa dve leti. Na oe Feliks pic je bil mobiliziran v tako imenovani 'Volksturm', bila je veina tajercev, ki niso bili sposobni za nemko vojsko. Oe ni sodeloval v nobeni vojaki akciji. Imel pa je prilonost Nemcem odtujevati municijo in sanitetni material in ju poiljati bratu v partizane. Bilo je septembra 1945. leta.
Zbornik 2
Stran 615
UZD-SD

Vojne je bilo konec in ivljenje se je vraalo v stari tir. Nekega dne se pripelje na kolesu milinik in povabi naega oeta na milico, da bo moral dati neke podatke. Oba se spravita na kolo in odpeljeta na postajo milice na Tezno. Oeta ni bilo ve nazaj. Postali smo zaskrbljeni, saj smo iveli od njegovega zasluka. Bil je namre mizar. Mine nekaj tednov in mati izve, da so oeta videli v Brestenici in mariborskih zaporih. Iz zaporov je bil premeen na posestvo zaporov v Rogozo. Tu je popravljal zajnike in opravljal druga mizarska opravila. Bil je praktino brez nadzora. Mama ga je celo nagovarjala, da naj pobegne. Oe ji odvrne, da nima smisla beati, saj upa, da bo e v kratkem doma. Njegov svak partizan pove, da bo na oe kmalu doma. Prila je zima 1946, 12. januarja. Oe pove nekemu znancu zaporniku, da ga bodo premestili, kam, pa ne ve. To je bilo njegovo zadnje sporoilo. Nekega dne poleti se odpravim (pripoveduje Milica) k nai teti v Pobreje. V hio vstopim nenapovedana, naglo odprem vrata in najdem strica, ki se me je hudo prestrail (pozabili so zakleniti vrata). Zanj nismo vedeli e kar lep as. Vemo, da sta bila z mojim oetom skupaj zaprta v mariborski kaznilnici. Strica sem se razveselila in soasno upala, da on kaj ve o naem oetu. Takoj sem ga povpraala po njem. Stric pa ni ni vedel. Ko smo po pravni poti iskali naega oeta, nismo mogli dobiti nikakrnih podatkov, da je bil sploh kdaj zaprt. O Feliksu pic nihe ni ne ve ali noe vedeti, kot da ni nikoli ivel. V naih srcih bo ostal veno kot dober in skrben oe.
KAKO JE KRINJAR POBEGNIL PRED EKSEKUTORJI

Anton krinjar iz Pobreja pri Mariboru se je izuil za pleskarja. V zakonu so se mu rodili tirje otroci. Leta 1945, ko je bil po vsej dravi prosti lov na sumljive in nesumljive osebe, je nekdo od vaanov pripomogel, da so zaprli naega oeta. Bilo je dovolj, da je nekdo s prstom pokazal na koga in rtev je e bila v nemilosti pri novo peeni oblasti. To pripovedujeta brata Vlado in Anton krinjar iz Brezja pri Mariboru. Oe je skrbel, da je naa estlanska druina imela vsaj vsakdanji kruh. Oeta so aretirali brez kakrne koli krivde sovrane dejavnosti. Zaprli so ga v mariborske zapore. Ti so bili dobesedno napolnjeni z zaporniki. Na oe je v zaporu
Zbornik 2
Stran 616
UZD-SD

delal kot pleskar, celo v spremstvu milinika je hodil na teren na delo. Mama ga je vekrat obiskala na raznih gradbiih in vedno je s sabo vzela enega od otrok. Nekega dne pride paznik z oetom na dom in odneseta brizgalko za pleskanje zidu. Takrat je pleskal vhodna vrata mariborske kaznilnice. Bilo je to januarja 1946. Sojenja e ni bilo, ko so zapornike natlaili na tovornjake. Pred tem so vsem zvezali roke na hrbet s telefonsko ico in jih odpeljali na Pohorje pod Areh. Med zaporniki je prevladal preplah, saj so vedeli, kaj pomeni vezanje rok in odvoz na Pohorje. Oe je imel v hlanem epu mali noek. Zaprosil je sojetnika, da mu preree ico. Za proti uslugo bo on pomagal njemu. Uspeli so osvoboditi nekaj zapornikov. Dogovorili so se, da morajo ostati sloni, ko jih bodo nagnali s tovornjaka, in naj bee v vse smeri. Tako se je tudi zgodilo. Pred veliko jamo so se tovornjaki ustavili. Odvezani so izkoristili prilonost in zaeli so beati na vse strani. Med pazniki je nastala panika. Za beeimi so streljali. Pazniki niso zapustili skupine, da se ne bi e ostali razbeali po gozdu. Oe je poznal Pohorje kot svoj ep. Sredi zime je beal navzdol v sami srajci in hlaah. Slial je rafalno streljanje in tako je vedel, kakno usodo so jim namenili. Spominjal seje, da je moral preskoiti veliko jamo, ki mu je bila namenjena za grob. Neki Pohoran mu je dal obleko in cokle, da je lahko priel domov. Doma se je skrival pri svojih starih vse do leta 1947. Otroci sploh nismo vedeli, da oe ivi. as, ko so oeta zaprli, nam bo ostal globoko v spominu. Prili so poverjeniki iz Kvarta in nam zaplenili vse premoenje, celo lice in vso obutev. V lastni hii smo morali plaevati najemnino. To je bil najbolj grenak trenutek za nao druino. Mama je izvedela, da je v Mariboru odvetnik, ki bi nam lahko pomagal pri popravi krivice, ki so nam jo storili lokalni oblastniki. Kupila je debelega petelina in ga odnesla temu gospodu v Maribor. Po zaslianju je napisal pritobo, da se petlanski druini povrnejo vsaj osnovne pritikline, v katerih bi naj iveli. Mine dobro leto. Od pronje ni bilo ni! Mama zopet pobae petelina in se napoti k odvetniku. Ko pride k odvetniku, ji ta pove, da je bila zadeva reena e pred estimi meseci v njeno korist z obrazloitvijo, da otroci in ona niso krivi za oetovo poetje in da se mora vse, kar je bilo zaplenjeno, vrniti druini. Odvetnik e pove, da je ta odloba na Pobreju v Kloju. Mama gre na KLO in v predalih resnino najdejo odlobo.
Zbornik 2
Stran 617
UZD-SD

Dokument ukazuje, da se mora druini vrniti vse, kar je bilo zaplenjenega. Najbolj alostno je bilo, da je bil brat mojega oeta takrat tajnik krajevnega ljudskega odbora in je odlobo vrhovnega sodia enostavno pozabil v predalu. Leto 1947 Oe se pri svojih starih ni ve util varnega. Odloi se ilegalno zbeati v Avstrijo. V sosednji dravi preivi eno leto, nakar se vrne domov. Skrb za druino mu ni dala miru. Pride domov in pove, da ima vsega zadosti, predvsem skrivanja. Odloi se, da gre na tezensko postajo milice in se prijavi kot povratnik iz Avstrije. Komandir se je pozanimal za njegovo preteklost, a ni nael niesar, kar bi ga bremenilo. e so koga likvidirali, so imeli navado za njim uniiti vso dokumentacijo in obtobe. Zato je bil pri milici ist. Kot povrnjeni ubenik se je moral enkrat tedensko javiti na postaji milice. Ob neki prilonost ga je komandir zaprosil, da bi prebelil pisarno. To je tudi storil. Ko je delo opravil, mu je komandir povedal, da je sedaj vse urejeno in da se mu ni ve potrebno javljati na milico. V Brezju je organiziral pleskarsko zadrugo. To so mu nekateri zavidali in negodovali. Leta 1965 je oe dobil gripo. Zdravnik ga je poslal v bolnico, da bi si opomogel. Stanje se mu je e po nekaj dneh izboljalo. Zdravnik sporoi, da gre lahko domov in naj samo poaka na odpustnico. Bili smo pri njem v bolnici. Videli smo, kako se je obril in pripravil za odhod. Odli smo domov, ne da bi ga poakali, saj smo vedeli, da bo priel za nami. Komaj smo prispeli, e dobimo sporoilo, da je ata v bolnici umrl. Nenavadna smrt nas je globoko potrla. Celoten dogodek povezujemo s tem, da je nekdanja oblast dokonala svoje delo. .A. mlaji in .V.
KOMUNIZEM SI JE UTIRAL POT PREKO LOVEKIH TRUPEL

Na mariborsko obmoje je takoj po koncu druge svetovne vojne prihajala pisana druba osvoboditeljev. V mesto in okolico so prile ruske enote, bolgarska vojska, predvsem pa tisti, ki so ves as vojne sodelovali z Nemci. Ko so enote spoznale, da Nemci izgubljajo poloaj na Balkanu, so na svoje kape takoj priili rdee peterokrake zvezde in zaeli pohod po Titovi Jugoslaviji. To je bila bratska bolgarska pomo.
Zbornik 2
Stran 618
UZD-SD

Prebivalci smo jih hitro spoznali kot tolpo razbojnikov, ki so ropali .vse, kar jim je prili pod roke. V Mariboru so vdirali v stanovanja in odnaali medeninaste kljuke, vodne pipe, ivalne stroje in razno pohitvo. Vse, kar so naropali, so odvaali z vozovi nazaj proti svoji socialistini Bolgariji. V Mariboru so pri belem dnevu vdirali v stanovanja in posiljevali enske ne glede na starost. Poetju se je uprla slovenska narodna straa, ki je bila ta as v mestu in okolici prav zato organizirana. Le tako so lahko varovali meane pred nasilnimi Bolgari. Enota narodne strae je bolgarske osvoboditelje pri Hoah ustavila. Prilo je celo do streljanja med strao in bolgarskimi osvoboditelji. Bolgarski vojaki so imeli polne vozove ukradene robe in so jo morali pod prisilo narodne strae odloiti ob cesti in nadaljevati pot samo z vojako opremo. Mrtve Bolgare so zmetali kar v obcestne jarke in nadaljevali svojo pot. Prebivalci Ho se spominjajo e danes, kako so razjarjeni Bolgari jezno streljali v zrak, da bi med prebivalci vzbudili strah. Partizani so uvideli, da morajo te enote nazaj, od koder so prile. Za Nemci so naprej proti Avstriji li samo Rusi in pripadniki tretje armade in nekaj mobiliziranih Slovencev. Po Mariboru so se potikale tudi italijanske enote, tako imenovani Garibaldijci. Skratka, v Mariboru smo po konani vojni imeli pisano vojsko osvoboditeljev. Prebivalci so si kar oddahnili, ko so izvedeli, da tujci sumljivega porekla zapuajo mesto. Meani, ki so bili oropani, so hodili na' oddelek narodne imovine iskat svoje predmete, ki so jim jih osvoboditelji pobrali. Upokojeni Silvo Gajzer iz Ho nam pripoveduje resnini dogodek o mnoinih pobojih, ki so se izvajali v Tezenskem in Strunskem gozdu. Nemci so med vojno postavili v tem gozdu mono protiletalsko baterijo, ki je imela tiri dalekometne topove za obrambo tovarne motorjev. Pri vsakem zranem napadu Maribora je ta altilerija agresivno streljala po amerikih bombnikih. 6. maja so Nemci to protiletalsko obrambo v celoti razstrelili. Mi, ki smo iveli v tej bliini, smo bili radovedni, kaj je e ostalo uporabnega za nae igranje. Municija je bila najbolj zanimiva za nas fante. e bolj nas je mikalo, zakaj v tem gozdu vsak dan toliko streljajo s strojnicami MG 42.
Zbornik 2
Stran 619
UZD-SD

Vedeli smo, da je na tem mestu ogromno barak, v katerih so stanovali ujetniki, ki so delali v tovarni letalskih motorjev. Zato je bilo barakarsko naselje obdano z ico. Vsako priblievanje je bilo civilnemu prebivalstvu strogo prepovedano. Nas je posebej zanimalo, zakaj za to ograjo vedno streljajo. Tako smo se odloili (bilo nas je pet), da si vso zadevo poblie ogledamo. Po majhnem potoku, ki je ta as tekel po gozdu, smo gazili in res smo prili dobrih 20-25 metrov do ograje. Naj e povem to, da so Nemci izkopali tako imenovane panzerspere, pravzaprav protitankovske jarke, da bi zadrali napredovanje sovranih oklepnih enot. Ti globoki jarki so bili vzhodno od Drave pa do sedanjega prostora Jeklotehne in naprej v smeri Betnava in so segali vse do snenega stadiona. Pred ino ograjo smo ob karpi stegovali vratove, da bi videli, kaj se za to ograjo dogaja. Vedeli smo, da so Nemci za to ograjo drali ruske vojne ujetnike, ki so kopali pod zemljo proizvodne dvorane, da bi lahko tudi med bombardiranjem izdelovali letalske motorje. Te proizvodne tovarne so e danes pod sedanjo tovarno avtomobilov. Po vojni so te barake zasedli osvoboditelji za svoje jetnike. e vedno pa nismo razumeli, zakaj toliko streljanja, katero se je prielo zgodaj zjutraj in je bilo najbolj aktivno proti veeru. Kar naenkrat zasliimo krianje obupancev in vidimo, da se kolona ljudi pomika proti nam. In to vse v obmoju ograjenega prostora. Na zaetku tega sprevoda sem videl visoko ensko, ki je imela lepe dolge lase do pasu. Takrat sem prvi v ivljenju videl golo ensko. Okrog te enske so se oprijemali trije goli otroci. Najstareji fantek je imel okoli 7 do 8 let. Druga dva otroka sta bila dosti mlaja in vsi so strano jokali. enska jih je hotela vzeti v naroje pa ni mogla, verjetno je imela roke zvezane na hrbtu tako kot vsi ostali, ki so goli korakali k jarku. Otroci so plazili po njej in jokali, v smrtnem strahu so vpili: Pomozi nam, majice mila. Majko moja, spasi nas. Koliko ljudi je bilo v koloni, ne vemo, ker nam je grmovje zastiralo pogled. Teh, ki smo jih videli, je bilo okoli 50 do 80. Vsi so bili goli. Takoj zatem smo videli tudi vojake, ki so nosili teke strojnice in jih postavljali pred rtve. Vojaki so med sabo govorili nek uden, nam neznan jezik. Razumeli smo samo to, ko so vpili: Ajde bre, bre. V tem trenutku je zagrgrala ena od strojnic, takoj zatem so se oglasile tudi druge in bljuvale smrtonosno elezo. Med jetniki je nastal obupen krik. Zadeti so padali v jarek. Ta prizor groze nas je prisilil, da smo zaeli beati nazaj po potoku v gozd. Za sabo smo e sliali kratke strele iz lahkega oroja. Vedeli smo, da morilci dokonujejo svoje umazano delo z revolverji.
Zbornik 2
Stran 620
UZD-SD

Naj opiem te likvidatorje. To so bili moje manje postave, okati in so imeli bolj temno polt. Uniforme so bile temno rjave. Njihove hlae so bile jahalne, na nogah so nosili kornje. Nekateri so imeli na sebi tudi oprtae. Ko so se pogovarjali med sabo, to ni bila srbohrvaina niti nemina. Njihove govorice enostavno nismo mogli opredeliti. Poznali smo razne vojake uniforme. Njihove pa e nismo nikoli videli. Ko sem doma povedal starem, kaj sem videl, je na oe snel pas in me je nekako simbolino narezal po hrbtu in zadnji plati. Naroil mi je, da naj molim o tem, kar sem videl. Povedal je e, da naj molim, da si ne nakopljem teav in dodal e, da lahko z govorjenjem nakopljem teave vsej druini. Po tem svarilnem tepeu sem nekaj asa miroval in si nisem upal na prizorie mnoinih pobojev. Nekega dne se zopet odloimo, da gremo pogledat grobia, kjer so bili ubiti tista lepa enska in njeni otroci. Ko smo prili do omenjenega prostora, je bil protitankovski jarek do vrha poravnan, kot da se ni na tem mestu nikoli ni zgodilo. Na povrini smo videli nekaj, kar nismo mogli razumeti. Na povrje so prihajali bela pena in mehurki. Po povrini se je napravila nekakna skorja. Ko smo zakorakali po zemlji, se nam je zaela udirati pod nogami, tako da smo se pogrezali do glenjev v mehko snov. Po vsej okolici se je iril neznosen smrad. Nekoliko nije ob Ptujski cesti smo zopet sliali strojnice. To streljanje smo posluali e najmanj dva meseca. Kot mladeni sem se vedno rad druil s starejimi ljudmi in nabiral izkunje. Tako sem se nekega dne pogovarjal z vaanom tefanom Klincem, ki ima letos e 96 let, in sem mu povedal, kaj sem videl. On mi je takrat zaupal, da je v tistem asu, ko so najbolj streljali ljudi, imel dovoljenje grabiti listje za steljo ivini. tefan je povedal, da se je nekega dne le preve priblia) skupini, v kateri so bile same mlade enske, sleene do koe, in kako so ta mlada dekleta zverinsko pobili partizani. tefan je e pripomnil, mar bi te punce meni dali, da bi mi okopavale koruzo, ne pa da so jih tako brezsrno postreljali. Bilo je junija 1945. leta. Ta prizor se mu je tako globoko vtisnil v spomin, da ga bo nosil v svojem srcu vse do groba. Vse to sem gledal z lastnimi omi nekaj ur. Bal sem se odkriti izpod stelje, ker so pazniki ves as gledali proti meni na steljo in grmovje, za katerem sem se skrival in potuhnjeno leal. Bila je e jesen, ko so delavci akali na pozni vlak. Kar naenkrat prileti popolnoma gol 30-letni moki in panino sprauje: Gde je ovde granica? Pozneje sem izvedel, kaj pomeni granica; mi smo tej granici rekli meja.
Zbornik 2
Stran 621
UZD-SD

Bili smo zaudeni, da v tisti mrzli jeseni nekdo leta popolnoma gol in ie granico. Moakarje panino tekal po hoki postaji in v dobri minuti izginil v temo. Sklepali smo, da je moakar verjetno pobegnil pred svojimi likvidatorji. G.S.
USODNA ZMOTA OZNE LETA 1946

Usodna zmota Ozne je bila katastrofa za kmeko druino Guner iz Slovenske Bistrice. Takoj po vojni so oznovci s pomojo domainov lovili pripadnike kulturbunda. Na svojem seznamu so imeli samo imena osumljenih in se niso prepriali, e so lovili prave osumljene nasprotnike. Njihovo pomoto doivi druina Guner. OZNA je imela na svojem seznamu tudi Marijo Guner, nakdanjo lanico kulturbunda (kulturne zveze), roj. leta 1895. Pomota je bila le v rojstnih podatkih. Tako so prili po manjo Marijo, ki je bila rojena leta 1920. Ta enska ni bila nikoli politino aktivna, skrbela je le za svoje tri otroke in soproga Franca. Ker niso preverjali rojstnih podatkov, so namesto tae pomotoma aretirali mlajo Marijo, ki je nosila isto ime in priimek. Tako aretirajo Marijo mlajo z vso njeno druino in jih odpeljejo v zapor. Marija izpove: Zaetek mojega trpljenja se je zael e 13. maja 1945, ko so mi zaprli moa. Prvo ga zapro v zapore v Slovenski Bistrici. Obsodijo ga na leto dni lajega prisilnega dela in ga poljejo v terntal v Strnie. Poznala sem razmere v tem taboriu groze in sem zato vsak dan peaila iz Bistrice v terntal. Vedno sem prinesla kaken kos kruha in mu ga neopazno izroila, ko so odhajali na delo. Mo je vedel, kam skrivam kruh, in ga je, e je imel monost, tudi pobral. Dobro se spominjam, da je bilo to v mesecih junij, julij in avgust 1945. Oktobra istega leta so ga odpustili iz taboria in vrnil se je domov. Mirno smo iveli vse do 9. januarja 1946, ko so prili (OZNA) partizani zgodaj zjutraj po nao druino. Ker ni bilo moa doma, nisem hotela brez njega oditi v neznano. akali smo ga do 9. ure. Natlaili so nas na tovornjak in nas odpeljali v bistrike zapore. Tu so nas pregledali in odvzeli nekatere predmete. Ta dan so aretirali moa, tri otroke in mene. Najmlaji je imel le dve leti in pol, druga hi pet
Zbornik 2
Stran 622
UZD-SD

in tretja hi osem let. Poleg treh otrok sem priakovala e etrtega. Iz Slovenske Bistrice so nas odpeljali v Maribor v kmetijsko olo. V oli so nas e dvakrat preiskali in pobrali vse, kar so hoteli. S sabo smo nesli dva nahrbtnika. Neko malenkost so nam le pustili v enem nahrbtniku. Zveer so nas loili od moa. Njega so nagnali na neki tovornjak. Takrat smo ga tudi zadnji videli. Nas ostale pa so pod strao gnali pe na elezniki kolodvor v Maribor. V prazni nahrbtnik sem dala dve in polletnega otroika, ki ni mogel hoditi. Petletno punko sem vzela v naroje. Tretjo deklico pa sem drala za roke in tako smo peaili v neznano. 11. januarja 1946 so nas odpeljali v ivinskem vagonu proti hrvaki meji v Kotoribo. Tu smo stali na tirih v transportu nekaj dni. Imeli smo sreo, da je v nai bliini stala lokomotiva. Strojevodja je tu in tam izpustil malo tople vode, da smo imeli vsaj nekaj toplega popiti v hudi zimi. Vozili smo se po Hrvaki na Madarsko in nato so nas pripeljali v novo mesto pred Dunajem v Avstrijo. Tam nam je Rdei kri priskrbel prvi obrok hrane. Bila je grahova juha s hlebkom kruha, ki smo ga morali deliti na tiri osebe. V trenutku, ko je na vagon zapustil zastopnik rdeega kria, so za njim prihrumeli ruski vojaki in otrokom ter nam pobrali ves kruh in ga zaeli goltati. Iz tega smo sklepali, da so bili sestradani. Na transport so spremljali oboroeni ruski vojaki.V takratni ruski coni smo stali e nekaj dni. Izvedeli smo, da nas bodo poslali naprej v Sibirijo. Transport pred naim je e odpeljal v Sibirijo. Naega transporta pa zavezniki niso pustili naprej. Zato smo morali akati, kaj nam pripravljajo. Zahodni zavezniki niso dovolili, da bi transport nadaljeval pot v Rusijo, zato so nam rekli, da naj tisti, ki imajo koga v Avstriji, gredo kamor koli hoejo. Tisti, ki nismo imeli kam, smo ostali na transportu. Po dolgi poti smo se iz Avstrije pripeljali ponovno v Maribor. V naem vagonu nas je bilo kar 45 ljudi, e tejemo e dojenke in male otroke ter ostarele ljudi. Po 21-dnevnem prevaanju smo dobili le tri obroke in e to je bilo bolj podobno pomijam. Zima 1946 je bila obupna, v naem vagonu nismo imeli na deskah niti slamice, kaj ele kaknega pokrivala. Kakna srea je bila, da smo v vagonu imeli eno malo otroko nono posodo. Potnike, tudi male otroke, ki so med prevozom zmrznili, so moki enostavno odloili ob progi. V naem vagonu je zmrznila ena enska. Druga sopotnica, ki je bila iz Poljan, si je sezula evelj in so ji odpadli prsti na nogi. Spomnim se e,
Zbornik 2
Stran 623
UZD-SD

da je bila to gospa Lajler. Neznosni mraz je zahteval svoj davek. Tako sem tudi jaz zmrznila po desnem delu telesa. S svojim telesom sem varovala svoje otroke, da ne bi zmrznili. Na neki postaji so moki iz naega vagona nali nekakno posodo in v njej smo na postajaliih pobirali razne ostanke in jih kurili, da smo se vsaj malo ogreli. Zaradi taknega potovanja smo bili e tako umazani, da smo se s teavo prepoznavali med sabo. V kmetijsko olo smo prili februarja. Konca marca 1946 je prila moja mama v zapor po otroke in jih odpeljala domov. Sama pa sem ostala e naprej v zaporu. V zaetku aprila so poklicali iz vsake sobe po eno osebo, tako so nas nabrali 12, ki se sploh nismo poznali med seboj. Drugi dan zgodaj zjutraj so nas z vlakom odpeljali v Prevalje. V tem kraju smo akali do veera. Zveer so nas poslali nazaj do Dravograda in nas zaprli. e naslednji dan okoli 23. ure so nas lane in ejne, e tiri dni smo bili brez vsega, peljali v temni gozd nad Dravogradom. S trdnim namenom, da nas postrelijo. Ker sem bila nosea, sem maltretiranje teje prenaala. Po obnaanju paznikov smo dobili obutek, da jim je bilo krvi e dovolj. Nagnali so nas ez mejo v Avstrijo. V trenutku, ko smo prestopili mejo, je moj otroiek oivel. To mi je dalo upanje, da bo tudi ostal pri ivljenju. Ustavili smo se na hribu pri nekem kmetu, ki nam je odstopil talo. Tu smo se odpoili, kajti prestano gorje in strah sta nas popolnoma izrpala. Ko je za nas izvedela angleka vojska, je pripeljalo oklopno vozilo. V oklopniku smo se odpeljali v Lawamund na avstrijsko andarmerijo. Ker smo bili brez vseh osebnih dokumentov, so nas temeljito izpraevali. Zanimali so se, od kod prihajamo in kam smo namenjeni. Vse to so natanno popisali. Leta 1992 sem la ponovno v Lawamund, ker sem hotela izvedeti za usodo oseb, ki so bile v tistem asu z mano. Na andarmeriji so mi povedali, da imajo te dokumente bivi pripadniki angleke vojske. Iz tega taboria so me prestavili v Weisenfeld in nato v Bruck na Dravi. Septembra so me odpeljali v Celovec. V tem mestu sem rodila sina Martina 23. septembra 1946. Po treh mesecih sem dobila dovoljenje, da se lahko vrnem z otrokom domov. V zaetku decembra sem se z otrokom podala na pot. Ko sem prispela na Jesenice, so me takoj ponovno zaprli. e 5. decembra 1946 je prila v taborie mama in s seboj privedla tudi mojo herko Marijo in sosedo Milko Avgutin. Tri mesece starega Martina sta odpeljali domov. Tako je imela moja mama na skrbi tiri otroke. Ostala sem zaprta. Otroci pa so bili
Zbornik 2
Stran 624
UZD-SD

vsi na varnem. la sem skozi vsa taboria od Jesenic do Kamnika. Proti koncu decembra so izpustili nekaj zapornikov iz Kamnika. Pod oboroeno strao so nas spravili na vlak, ki je odpeljal v Maribor. Na upravi za notranje zadeve pri mestnem parku so nas zaslievali in slekli do golega, da so nas na vse naine slikali. Sredi noi z 29. na 30. december 1946 smo zaporniki dobili povelje, da moramo oditi na glavni kolodvor. To povelje se mi je zdelo sumljivo in mu nisem zaupala, zato sem se takoj odloila, da grem ravno v nasprotno smer. To no sem odla z znancem, si izposodila denar ter odla na elezniko postajo Tezno in se domov odpeljala kot svobodni potnik. V Slovenski Bistrici sem la naravnost k otrokom in mami. Moje stanovanje, iz katerega so me izselili, so zasedli oficirji. Novi lastniki so se kar dvakrat menjali. Kar je prvi e pustil v stanovanju, je drugi odnesel, tako je bilo moje stanovanje popolnoma izropano. Imela sem tiri otroke, ki sem jih morala preivljati, zato sem se zaposlila kot navadna delavka v tovarni Impol. e 18 let sem delala pri bistriki mesnini. Ker sem izgubila za moem vsako sled, sem dobila pri oblasti mrliki list, na osnovi katerega sem potem dobivala otroke doklade. Leta 1947 sem od oblasti prejela dokument, ki ga e danes hranim. Ta se glasi, da nisem bila nikoli kaznovana ali v kaknem postopku. Nikoli se nisem 'bavila' s politiko niti bila s komer koli v sporu. Z vsemi domaini sem se odlino razumela. Ob aretaciji smo imeli 15 ha zemlje, tiri konje in ravno toliko krav in druge domae ivali ter vso opremo, ki jo rabi kmetovalec. Vse to so mi vzeli. Ostalo mi je samo, kar sem imela na sebi. Vse grozote, ki jih je moja druina morala prestati, so mi bile vena uganka. Najveje preseneenje doivim po samostojnosti nae drave Slovenije, ko leta 1991 iz ljubljanskega arhiva dobim dokument, na katerem so e prejnji oblastniki ugotovili, da OZNA ni izgnala prave druine. Ta dokument je bil izdan e leta 1947. Dokument o pomoti mi ni bil nikoli izroen. Leta 1991 dobim fotokopijo originala. Tako sem lahko ugotovila, da je izgon bil namenjen moji tai, ki je bila lanica kulturbunda. Taa je imela isto ime kot jaz pa tudi priimek Gunar. Med nama je bila razlika le v letnici rojstva.
Zbornik 2
Stran 625
UZD-SD

Da bi tragedija bila popolna, sva obe stanovali v isti ulici. K tej druini sem se poroila in morala sem pretrpeti vso zlo, ki so ga pripadniki Ozne namenili moji tai. Minilo je e skoraj ve kot osem let in se resno spraujem, kaj sploh delajo nai sedanji oblastniki pri popravljanju krivic, ki smo jih morali prestati nedolni dravljani!? M.P.G. (roj.Stepinik) -----------------------------------------------------------SMO IZDAJALCI, BANDITI!
ZAMOLCANI GROBOVI V SLOVENIJI

Slovenija. Zamolani grobovi in njihove rtve 1941-1948. Izdala Franc Perme in Anton itnik, Ljubljana - Grosuplje 1998, 277 strani, 32.40 DEM To je temno poglavje jugoslovansko-slovenske zgodovine, ki se je preko 5 desetletij izogibalo zgodovinskemu pojasnilu. Ko so Britanci v maju 1945 odvedli 11000 vojakov antikomunistine slovenske deelne obrambe (domobranci), ki so jih pregnali Titovi partizani, se je priel pokol nad nemonimi, neoboroenimi brez zadostnega pojasnila. e danes, v prosti in samostojni Sloveniji, ostaja ta tema tabu. Mnogi teh izgnancev so bili pobiti in so ostali po razlinih krajih Slovenije v breznih, piljah in zakritih (skritih) grobovih. Mnoini grobovi so simbol teh stranih dogodkov ob koncu 2. svetovne vojne. Slovenija je prenasiena s skritimi mnoinimi pokopalii umorjenih ljudi; rtve strane meanske vojne v letih od 1941-1945 nemke in italijanske zasedbe, resnina ali dozdevna politina opozicija, duhovniki, hrvaki domobranci, pripadniki nemke manjine so bili oigosani kot sovraniki ljudstva. Do danes mnogi niso identificirani. Tudi tevilo umorjenih ni tono. Zamolani grobovi, kaj lahko iztrgate molku, kaj e reete in storite? Kaj lahko dosee spomin, ki za razliko k samoumevno bolj ali manj potrebnim nadaljnjim mislim na rtve nacionalno-socialistinega in faistinega nasilja ne samo varuje in obtouje, ampak se mora ele prebuditi? e to stori predloeno Franca Permeta in Antona itnika, kljub nekaterim slabostim tako pomembno: Sedaj ni ve samo neusmiljena zemlja, ki pokriva v imenu napane ljudske pravice pomorjene ljudi. Na njej se kaejo krii in venci spomina, ki vraajo mrtvim, eprav ostajajo neimenovani, ast in opomin. Nikoli ve! e podkrepijo. Dokumentacija postree z velikimi tevilkami. Torej sta druga svetovna vojna in rdea revolucija v Sloveniji zahtevali preko 66000 rtev. Od tega je ve kot 41.000 rtev komunistinega nasilja. To tevilo e ne more biti potrjeno, ker do danes
Zbornik 2
Stran 626
UZD-SD

slika prve knjige ni ekzaktne statistike, intitut za novejo zgodovino dela prav glede tega. Toda enoje gotovo: tevilo rtev v Sloveniji je v odstotkih ob celotnem prebivalstvu zelo visoko. Knjiga prinaa tudi, eprav nepopolno, karto izginulih grobi. Tu je natetih 58 - fojbe ob obali so, al, razen osmih, spuene. Veinoma so to brezna, v katera so bil rtve po usmrtitvi vrene, mnoge ob koncu vojne, druge e med vojno. Zamolani grobovi govore tudi o druinah z otroki, ki so postale rtve zverinstev komunistov. Sedemnajstkratna mati - dre svojega enoletnega sina v naroju -je pred omi svojega moa in njunih otrok padla pod streli nekega partizana - to j e samo ena od tevilnih slik v tej knjigi iz asa groze. Pretresljivo je pismo, ki gaje pisala nosea uiteljica v noi pred usmrtitvijo svojemu nerojenemu otroku. Kriev pot domobrancev, dokumentacija o letih 1945-1947, ki jo prav tako obsega zbirka,'prinaa poroila oividcev iz taboria Viktring do predaje zajetih partizanov. Opisuje pot rtev do taboria Teharje pri Celju in entvida pri Ljubljani in grozovito situacijo v obeh taboriih: najhuja ponievanja, tepe, muenje, stradanje. Iz Celja v Teharje so morali iti ujetniki pe in so bili izpostavljeni sodrgi, sami so se morali obtoevati: Mi smo izdajalci, mi smo banditi. Cele skupine ujetnikov so bile poklane, predvsem domobranci.
Allgemaine Zeitung, maj 1999
Zbornik 2
Stran 627
UZD-SD
NEDOTAKLJIVI
Ljudje, ki so odloali o usmrtitvah, so s tem stopili v krog najoje elite, ki je obvladovala partijsko dravo. Krvave roke so bile bolj trdno zagotovilo za socialno promocijo kot ideoloka zvestoba, pravi zgodovinar Joe Deman. Milko Mikula iz zgodovinskega arhiva Celje v knjigi Sodni procesi na Celjskem (19441951) pie o likvidaciji Rudolfa Hermana, kmeta iz Podgore pri Galiciji. Pravosodje po vojni. V noi z 12. na 13. junij je Hermana umorila skupina: Ivan Zupanc Petruka iz Kasaz (lan okrajnega odbora OF alec), Anton ager - Teak iz Migojnic (lan okrajnega komiteja OF alec), Albin Privek- Branko iz Sv. Lovrenca v Savinjski dolini (pripadnik narodne milice v alcu) in Joe Hrvatin - Juri iz Liboj (komandir narodne milice v alcu). Da bi jim povedal, kje skriva moko, ri, sladkor in olje (kxneta je prijavil neki sosed), so ga do smrti pretepli. Zloin so priznali in se v preiskovalnem postopku konec leta 1945 branili, e da je Rudolf Herman organiziral nekakno vako strao, eprav je bil nekaj asa v Tomievi brigadi in imel tudi potrdila, da je partizanom dal veje koliine hrane (eden od storilcev je potrdila segal in s tem uniil dokaze o njegovi podpori NOB). Javni toilec je ele na zahtevo Hermanove ene Franike in njenega odvetnika vloil obtonico. Razpisana je bila glavna obravnava, vendar do nje ni prilo, saj je okrono javno toilstvo v Celju okrajno sodie obvestilo, da obtonico umika. Nekdanjim partizanom in partijcem za zloin, ki so ga sami priznali, ni bilo treba odgovarjati. Skoraj desetletje po padcu komunizma ni ni drugae. Pravosodje v demokraciji. Skupina vosovcev, ki jo je vodil Vinko Kosovel, je 14. decembra 1943 po zaslianju ubila Stanislava Cigoja, ki je bil zaradi zdravljenja odpuen iz partizanov. Vos za Primorsko ga je zaradi tega in drugih samovoljnih ravnanj obsodil na smrt. Kosovel je pobegnil, sodni postopek med vojno se je konal na okronem poverjenitvu Ozne, po vojni pa je v dolgotrajnem pravdanju Antona Kosovela, vnuka Terezije Cigoj, mame umorjenega (po vojni je obtoeni dosegel, da so ji vzeli invalidnino, saj naj bi likvidiral le izdajalca), okrono sodie v Novi Gorici leta 1998 Vinka Kosovela oprostilo vojnega hudodelstva, ker naj bi v postopku ne prilo do potrebne gotovosti, da je ukaze za aretacijo, muenje in usmrtitev dal on in ne njegovi nadrejeni. Izjavo, da ni likvidiran samovoljno, je dal tudi Ciril Bavar, oe Igorja Bavarja. Republika in Zveza zdruenj borcev iz Nove Gorice nista imeli nobenega posluha za pravno bitko, ki bi oprala ast likvidiranega Stanislava Cigoja. Zakaj, je jasno iz v tem lanku objavljenih odgovorov Ivana Dolniarja. V tem edinstvenem in edinem procesu proti likvidatorjem je zanimivih e nekaj. Na oprostilno sodbo sodia se je pritoilo okrono dravno
Zbornik 2
Stran 628
UZD-SD

toilstvo v Novi Gorici. Marijan Bobi, viji dravni toilec v Kopru in nekaj mesecev kandidat za generalnega dravnega toilca, je o pritobi dal negativno mnenje. Dne 17. februarja 1999 je pritobeni senat vijega sodia v Kopru pritobo toilstva zavrnil. Spomnimo se: Bobi je bil toilec, ki je Mali Gabrijeli, okroni dravni toilki v Novi Gorici, vzel zadevo Primex in odstopil od pregona, kar je bil poleg primera Smelt razlog, da generalna dravna toilka Zdenka Cerar za vlado e vedno pripravlja poroilo o delu toilstev oziroma njihovem preganjanju divjega lastninjenja. Primer Vinko Kosovel je zdaj na mizi Cerarjeve. Pravosodje se ne more ve izmikati. Niti kriminalistina policija, ki do zdaj ni nala niti enega storilca, ne. e premalo smo jih pobili. Cerarjeva pravi, da glede ovadbe za pobite v Tezenskem gozdu ni ni in da bo toilstvo postopek ustavilo. Toda mi imamo preivele prie in vemo, kdo so krivci, pravi prizadeto Hrvat elimir Kuatko, predsednik obmonega odbora Drutva za ureditev zamolanih grobov iz Podpei. Velikokrat od borcev slii: e premalo smo jih pobili! e bi jih, kdo bi delal za njihove privilegirane pokojnine, se sprauje Kuatko, ki je bil leta 1945, ko je pribeal v Slovenijo, star 10 let. V Rimskih Toplicah je bil ranjen. ivljenje mu je reila partizanka Milica (okoli vratu je nosila veriico in kri), ki je ukazala, naj ga peljejo v bolninico v Trbovlje. Tam je bil 3 mesece pria, kako so v hribu regljale strojnice, na dvorie bolninice pa so vsak dan tirje kamioni v pranje pripeljali krvave obleke. Kuatko je na vpraanje, zakaj so beali v Slovenijo, odgovoril: Govorilo seje, da nas bodo, e ne odidemo, pobili hudii in antikristi. Ko mi je mama pokazala partizana, sem preseneen dejal: Saj so tudi oni ljudje. Prie se bojijo. Najstrokovneje in najtemeljiteje sta se povojnih pobojev lotila komisija za povojne mnoine poboje, pravno dvomljive procese in druge nepravilnosti v obini Cerknica ter zgodovinar Stanko Okoli, njen strokovni sodelavec. Leta 1996 je izdal knjigo rtve druge svetovne vojne na ojem Notranjskem (na obmoju estih predvojnih notranjskih obin: Begunj, Blok, Cerknice, Rakeka, Starega trga in Sv. Vida). Pogovarjal seje z ve kot dvesto ljudmi, saj so ob pomanjkanju pisnih dokumentov pomembna tudi ustna prievanja. Veina se jih je, eprav je lo ponekod za povsem nedolne stvari, bala, da bi njihovo ime prilo v javnost, zato so bili pripravljeni priati ele po njegovih vekratnih zagotovilih, da ne bo omenjal njihovih imen. Dodali bi lahko, da je nezaupljivost razumljiva, saj vojni zloini ne zastarajo... Partizani ali Jugoslovanska armada? Delo obinske komisije se je najbolj zatikalo pri terminolokih vpraanjih. S preglasovanjem so doloili, da se povzroitelji rtev na rdei strani po 15. maju 1945 ne imenujejo partizani, temve Jugoslovanska armada. Na ta nain nas je skual pretentati tudi Ivan Dolniar (glej pogovor). Sprli so se tudi ob vpraanju poimenovanja pripadnikov
Zbornik 2
Stran 629
UZD-SD

oboroenih protirevolucionarnih oddelkov. Rdei niso bili zadovoljni z vakimi straarji (VS) in so predlagali italijansko kratico za Prostovoljno proti komunistino policijo (MVAC). Ko so se e dogovorili, da bodo uporabili obe kratici, pa se je postavilo vpraanje, katero postaviti na prvo mesto. Prvi, ki so povzroili obutneje rtve med civilisti, so bili partizani. V spomladanskih mesecih 1942 so bile e posamine, julija istega leta pa so prerasle v vejo skupino rtev. V okolju, kjer so bila aria partizanskega delovanja, lahko priakujemo tudi kraje, kjer so bili poboji izvreni. Navadno so ti bili v bliini partizanskih tabori... Ker so bili poboji povzroeni v najveji tajnosti, se danes v mnogih primerih ne ve natanno, kje te rtve leijo. Za grobove so bile najprimerneje globoke krake jame, ki so na Notranjskem zelo pogoste. e v medvojnem asu je Krimska jama na obrobju obravnavanega obmoja postala znan kraj prvih civilnih rtev. Od rtev iz Meniije, Vidovskih hribov in celo iz Cerknice, ki so bile v prvem obdobju revolucije odpeljane s svojih domov, jih je najve konalo prav v Krimski jami. Na osrednjem delu obravnavanega obmoja je bilo v istem obdobju najve rtev pobitih na Krini gori, na vzhodnem delu pa na pobojih Racne gore v bliini Poljan... Ivan Puc MAG 35/'99
tevilo po vojni pobitih v Sloveniji se s asom in novimi odkritji mnoinih grobi poveuje. Zadnja odkritja grobi v Teznem pri Mariboru in Dolini sv. Janeza (tudi kartuzija ie in pitali) kaejo, da je bilo pobitih ve kot tristo tiso vojakov in civilistov. Slovenija je deela, ki ji po tevilu pobitih glede na tevilo prebivalcev skoraj ni para. Kloaka Evrope? Je bil v Sloveniji po vojni nad Slovenci in Hrvati izvren genocid, ki ga slovenska oblast in drava, ta je pravna naslednica prejnje komunistine oblasti, ni priznala in ga celo prikrivala? Genocid in kontinuiteta dravnosti. Ni e jasno, ali se bo po nekajletni ignoranci (zakaj v parlamentu dela ni nadaljevala preiskovalna komisija, ki jo je v prejnjem sklicu vodil Joe Punik?) zaradi mednarodnih razsenosti afere in odnosov s Hrvako le zbudila. Podpredsednik vlade Marjan Podobnik je konec julija v imenu slovenske drave izrekel nekaj besed na alni slovesnosti ob spomeniku 1179 rtev, ki so bile izkopane na trasi prihodnje avtoceste (Tezenski gozd). Njegovo sporoilo je bilo jasno: odkritja novih grobi naj ne bi naela medsebojnega spotovanja dveh prijateljskih narodov. Na mednarodni vidik mnoinih pobojev opozarja tudi Joe Punik v prispevku za zbornik Temna stran meseca: Kar zadeva uniene arhive slo venske Ozne,
Zbornik 2
Stran 630
UZD-SD

obstaja veliko upanje, da so ohranjene kopije gradiva, ki so bile poslane jugoslovanski centrali. Ne verjamem, da bi bili Srbi unievali gradivo, ki je direktno obremenjevalo Slovence in Hrvate. Ko bodo ti arhivi dostopni, se bo tako e marsikaj odkrilo in demantirana bo marsi katera javno izreena la. Dolina sv. Janeza. Raziskovanje povojnih pobojev v Sloveniji so prevzeli hrvaki mediji. Tako se je za Veernji list 72-letni Jaka Leber, doma iz pitalia pri Slovenskih Konjicah, odloil govoriti o likvidaciji vojakov in civilistov v Dolini sv. Janeza, ki je zdaj priljubljen turistini kraj. Leber je odel v partizane leta 1944 in na koncu vojne priel s svojo eto v rodni pitali. Kot straar pri upnijski cerkvi je videl, kam vse so strpali trupla. Polni okostnjakov so tudi ribniki, okoliki rudniki, gozdne jame, nemki ujetniki pa so si - ker krvniki niso ve vedeli, kam s trupli - morali jame kopati sami. tirje ljudje so pria, kako je Leber pod pritiskom svojega mlajega brata nehal pripovedovati in novinarje spodil z dvoria. Sicer pa se je odkrivanja grobi na tem koncu lotil Stane Novak s Prihove, ki je moral pred leti zaradi sprememb urbanistinega plana zasuti obnovljene ribnike. (Mimogrede. Novak pravi, da so se pri njem z ribami gostili Spomenka in Tine Hribar, Igor Bavar...) Likvidatorje je po Novakovih besedah najprej vodil Franc Orenik, potem pa vse do leta 1952 Jurij Klokoovnik. To leto so bili ubiti kmetje, ki se niso hoteli loiti od svoje zemlje. Kako to, da se o tem ni ni izvedelo? O tem tudi ni ni vedel Rudolf Petan, ki je bil v asu, ko je Novak izkopal prva okostja, predsednik izvrnega sveta v obini Slovenske Konjice. Tudi Petan se udi, da je iz zavoda za varstvo kulturne dediine dobil navodila, da se v Dolini sv. Janeza ne sme opravljati nobena gospodarska dejavnost in da mora dolina ostati nedotaknjena. tefan Vere, tamkajnji predsednik komisije za preiskavo pobojev, je nekaj slial o pobojih v pitaliu, toda prestraeni ljudje, s katerimi se je pogovarjal, niso hoteli izdati nobenih imen. Grozijo jim e danes. tevilo pobitih na tem obmoju ni niti priblino znano. Po nekaterih ocenah jih je lahko tudi tirideset tiso. Kaj delajo Hrvatje? Punikova parlamentarna komisija ni preiskovala pobojev pripadnikov drugih jugoslovanskih narodov ter Italijanov in Nemcev. Punik meni, da je to najveja skupina pobitih in da je za deset tisoe mrtvih odgovorno poveljstvo 3. in 4. armade, poboj doloenega tevila oseb iz te skupine pa so organizirale in izvedle slovenske oblasti. elimir Kuatko, predsednik hrvakega odbora za preiskovanje in obeleevanje rtev v Sloveniji: Imamo veliko informacij, veliko smo e odkrili in delo bomo nadaljevali. Toda iskati bodo zaeli tudi Nemci, ki imajo natanne podatke o svojih enotah. Kuatko je potrdil nekatere informacije, da Hrvatje oziroma drutvo politinih zapornikov v Zagrebu te dni pripravljajo tobo zoper neznane storilce, ki so v maju in juniju 1945 zagreili zdaj e povsem dokazane
Zbornik 2
Stran 631
UZD-SD

Kardeljev patent: izrabljanje represalij Edvard Kardelj je v pismu Titu 2. avgusta 1941 razloil, kako je mo izrabiti okupatorjevo maevanje in poiganja vasi. Pred terorjem bei prebivalstvo v hribe. Represarijeje zato treba preprosto izzvati. Pri nekaterih tovariih obstaja strah pred represarijami (ne v vodstvu), pred unievanjem vasi in ljudi itd. seje pritoeval nad mehkunei. Prakso in teorijo NOB je Kardelj obogatil z izkunjami sicilske mafije. Njeno bistvo je v tem, da z lastnim ali tujim nasiljem prisili prebivalstvo, da se zatee po pomo v njeno zaito, to zaito pa potem bogato plauje. MAG 39/'99
Kardeljev patent izrabljanje ALEKSANDER BAJT IN NJEGOV BERMANOV DOSJE Kardeljev patent: Izrabljanje represalij
Edvard Kardelj je v pismu Titu 2. avgusta 1941 razloil, kako mo izrabiti okupatorjevo maevanja in poiganja vasi. Pred terorjem bei prebivalstvo v hribe. Represalija je zato treba preprosto izzvati. Pri nekatedh tovariih obstaja strah pred represalijami (ne v vodstvu), pred unievanjem vasi in ljudi itd., se je pritoeval nad mehkunei. Prakso in teorijo NOB je Kardelj obogatil z izkunjami sicilske mafije. Njeno bistvo je v tem, da z lastnim ali tujim nasiljem prisili prebivalstvo, da se zatee po pomo v njeno zaito, to zaito pa potem bogato plauje. Prevara komunistov Z udelebo v partizanski osvobodilni vojni smo Slovenci pokazali da res sodimo na Balkan. e toneje, da smo tako reko cvet balkanstva... V brezmejni naivnosti, ne vedo, da gre v resnici za revolucijo, se je partizanskim borcem in s tem revolucionarjem pridruilo veliko resninih domoljubov. O Churchillu, ki je sili zasedene deele k uporu Vsaka rtev za svobodo njegovega naroda mu je bila predragocena za svoje pa jih je zahteval brez meja Hugh Seton-Watscn z Oxforda pie da so bila v Churchillcvi politiki jugoslovanska in grka ivljenja obravnavana kot navadno blago, kot nekaj. kar se troi skladno z britanskimi vojakimi interesi. (Churchillove izjave, da se je treba v protifaistinem boju povezati tudi s komunisti, se pogosto na vaja kot argument da je proti faistini boj kvalitativno povsem nekaj drugega kot proti komunistini; op. I. P.) Trst so komunisti prodali Trst je Kardelj zavestno odstopil Italiji. Ker so se bali konfrontacije z zavezniki, saj bi s tem postavili na kocko pridobitve NOB. Trst je Tito prodal efu italijanskih komunistov Togliattiju v interesu uspeha komunistov na italijanskih volitvah Objektivna krivda partizanov Monosti da se je posamezen partizan bojeval izkljuno proti zavojevalcem in da o revoluciji ni imel pojma seveda ni mogoe izkljuiti. Toda tudi e je bil subjektivno popolnoma ist in neomadeevan bojevnik proti zavojevalcem je bil objektivno len vojakega stroja, ustvarjenega in tudi delujoega za prevlado boljevike ureditve. Za veliko veino partizanov pa istosti in neomadeevanosti ni mogoe potrditi niti subjektivno. e partizani res ne bi bili niesar vedeli o revoluciji, e bi ele pozneje spoznali, da je njihove iste osvobodilne namene partija izkoristila za revolucijo, da jih je iz borcev za svobodo spremenila v borce za boljevizacijo deele bi morali biti med prvimi, ki bi ob svojem poznejem spregledanjuvloili zahtevke za razglasitev partije za zloinsko organizacijo in dosledno temu zahtevali, da se po postavi zunaj zakona. O Stanetu Kaviu S Stanetom Kaviem se sploh nisva razumela. Nisem ga mogel prenesti, ko nas je najodgovorneje na ministrstvu (za finance; op. I. P) v svoji sejni dvorani razporedil v dolgo vrsto. morali smo stati, on pa je kot kak napoleonek korail gor in dol pred nami in nam solil pamet s svojimi partijskimi puhlicami.
zloine nad Hrvati. Vloili jo bodo pri Zdruenih narodih. Pred dnevi je Kuatko pisal papeu Janezu Pavlu II. in ga prosil, naj med obiskom Slovenije blagoslovi slovensko zemljo, ki ni kriva trpi boljevike zloine. Amaterji namesto profesionalcev. Odkrivanja mnoinih grobi so se namesto profesionalcev (kriminalistov, na primer) lotili amaterji. Njihova prievanja nakazujejo, da bi bilo tevilo pobitih lahko tudi veje od 550 tiso. Franc Perme, predsednik drutva za ureditev zamolanih grobov, pravi, da je drutvo do zdaj ocenilo, da je bilo po vojni ubitih ve kot dvesto tiso ljudi. Pri tem med drugim niso upotevali grobia v Dolini sv. Janeza, fojb (po mnenju Italijanov je bilo v njih pobitih deset tiso ljudi, nai zgodovinarji pa menijo, da njihovo tevilo ni veje od tri tiso) in globin na Primorskem... Jeseni naj bi drutvo izdalo novo knjigo. Prva (Zamolani grobovi in njihove rtve, 1998) je e pola, popravili pa bi radi nekaj napak in pomanjkljivosti ter dodali nove podatke o pobojih. Nemkemu veleposlanitvu je drutvo pred meseci e poslalo seznam sedemnajstih grobi, v katerih
Zbornik 2
Stran 632
UZD-SD

leijo nemka trupla. Na veleposlanitvu za zdaj akajo in nas prosijo, naj jih obvestimo, e bomo odkrili e kaj, pravi predsednik drutva. Nemce seveda zanima, kje leijo okostja nekaj tiso vojakov generalpolkovnika Alexandra von Lohra. Glasnik miru - mesto pobojev. Od oblastnih ustanov zadnje dni e najve zanimanja kae vladna komisija za izvajanje zakona o popravi krivic, ki jo vodi Janez Luka. (Kako omejene so njene pristojnosti, se vidi e iz naslova komisije.) Pred dvema tednoma je obiskala pitali in iko kartuzijo, prejnji teden pa jim je Vida Vrhnjak Dular iz Pame razkazala grobie Zanani pri Slovenj Gradcu. V globoko vrezano, eststo metrov dolgo gozdno pot za spravljanje lesa je bilo zmetanih in zasutih od tiri do sedem tiso hrvakih beguncev, domobrancev, nemkih mobilizirancev pa tudi domainov, eksekucije pa sta pod komando slovenskih partizanov in terencev izvedli (tudi s hladnim orojem) 31. vojvodinska divizija in 1. divizija Knoja. Sliali smo lahko pretresljivo zgodbo o poboju 22 hrvakih sester usmiljenk, katerih trupla so zdaj nali v gozdu v Dovah. Dogovora, da se redovnice po vojni lahko vrnejo v Zagreb, sekretar v bolninici ni mogel spotovati. Dejal je lahko le: Tovari doktor, so e vse med angeli. Govori se tudi o sto petdesetih zaplinjenih otrocih, katerih trupla bi lahko bila v okolici pitalia, saj so tam nali otroka okostja. Za tehnoloki postopek naj bi bile uporabljene komore, v katerih so konje zdravili proti garjam... Ivan Puc MAG 35/'99
Zbornik 2
Stran 633
UZD-SD
Spotovani g. Perme!
Z velikim zanimanjem sem prebral knjigo Zamolani grobovi in njihove rtve. Moram priznati, da me zgrozi, kaj vse so poenjali komunisti od leta 1945 naprej za svoj obstoj na oblasti. al mi e ni znan nobeden primer, da bi od e iveih takratnih morilcev in zloincev bil kdo poklican pred sodie. Nasprotno, ti morilci e danes ivijo v najlepem miru in zadovoljstvu, povrhu pa e dobivajo lepe pokojnine. Rad bi Vam povedal kruto, alostno in nepravino usodo mojega oeta, ki je bil rtev komunistinega nasilja po osvoboditvi leta 1945. Moj oe Retonja Martin, roj. 24.10.1894, slov. Jugoslovan, je bil premoen trgovec, podjetnik in gostilniar, ive v Gornji Radgoni. Politino se ni udejstvoval, kljub temu so ga zdravega v mesecu juniju leta 1945 po osvoboditvi odpeljali v Maribor. Po treh mesecih, dne 30. 9. 1945, sem sam videl oeta mrtvega, golega, prvi trenutek ga nisem spoznal. Bil je to loveki skelet, shujan do skrajnosti, kot jih Nemci prikazujejo v nacistinih taboriih. Od gospoda Polajnka, oetovega sozapornika, sem kasneje po njegovi izpustitvi zvedel, da so oeta zverinsko muili. Vsak dan so ga zaslievali, pri tem do nezavesti pretepali in brcali iz tirih vogalov prostora kot nogometno ogo. V celico nazaj so ga za pete privlekli vsak dan nezavestnega. Sozaporniki so ga po dve uri osveali. To se je ponavljalo vsak dan. Dnevna hrana je bila voda in ne vsak dan rezina kruha. Rezultat hrane in brutalnega muenja je bil omenjeni skelet. Pripominjam, da oe ni bil sojen in tudi pozneje ni bilo nobene obravnave. Vzrok njegove alostne usode je bilo premoenje, ki je bilo tudi takoj zaplenjeno, preminine pa tudi oropane in pokradene. Rad bi e povedal, da so morilci in roparji, bodisi nacisti, faisti ali komunisti, vsi enaki, ki morajo biti v vsaki pravni dravi zasledovani in kaznovani. Naj e omenim razliko, da Nemci priznavajo, zasledujejo in obsojajo zloine svojih prednikov, medtem ko jih pri nas nekateri ljudje ne elijo priznati, e manj pa odkrivati. To je zelo alostno. Opisoval sem samo eno, oetovo alostno usodo med mnogimi nepojasnjenimi, krutimi nelovekimi zloini. Lepo Vas pozdravljam in Vas vzpodbujam k Vaemu nadaljnjemu delu v tej smeri. Maribor, 11.3.1999 Frank Martin
Zbornik 2
Stran 634
UZD-SD
POZABLJENI GROBOVI KURIRKOV

V koncentracijskem taboriu v terntalu so zaporniki umirali mnoino. ivljenjski pogoji so bili v taboriu nemogoi. Vsak dan so prihajali novi transporti zapornikov iz vse Slovenije. Maltretiranje jetnikov in slaba prehrana so bili pogoji, da so prieli umirati otroci in stareji ljudje. Okoli 50 umrlih so do 5.8.1945 pripeljali na vako pokopalie Sv. Lovrenc. (Na pokopalie so pripeljali le tiste, ki so umrli 'naravne smrti' zaradi oslabelosti. Temu so rekli naravna smrt). upnik v Lovrencu je od Ozne zahteval, da na vakem pokopaliu dovoli pokop umrlih pod pogojem, da mu dostavijo seznam za mrliko knjigo. Pogoj je Ozni postavil vaki upnik g. pindler. OZNA prine poiljati umrle 5. 8. 1945 in zadnji dopis, pravzaprav seznam, dostavijo 15.8.1945. Po seznamu, ki ga OZNA dostavi v upnie, je bilo pokopanih 12 otrok, 15 ensk in 26 mokih. Bruni Hilda je bila pria tovrstnemu pokopu na vakem pokopaliu in pove: Videla sem, kako je ena krsta, pravzaprav zaboj, padel na tla in se razletel. V tem zaboju sta bili dve enski in ena je imela dojenka v naroju. Prizora ne morem pozabiti!
text slika
Nekdanje opueno vojako pokopalie (v gozdu v ozadju so grobovi).
Zbornik 2
Stran 635
UZD-SD

To dokazuje, da so oznovci lano poiljali dejansko tevilo umrlih za pokop. Takratni komandant taboria 'Tine' po 15. avgustu preneha poiljati umrle na pokopalie. Odloijo, da od tega dne dalje pokopavajo umrle na nekdanjem vojakem pokopaliu iz prve svetovne vojne. Umrle prinejo pokopavati izven ograje tega pokopalia. To delo morajo opravljati zaporniki. Domaini iz okolikih vasi so vedeli koga pokopava OZNA na tem obmoju, zato se neznani krajani odloijo, da postavijo male krie nad umrlimi in tako zaznamujejo grobove neznanim rtvam.
2325 Kidrievo ul. B.K. t 7. tel: (62) 796-157 SLOVENIJA Dne 01.02.1999 SPOTOVANI! Prejmite prav lepe pozdrave in v tej poiljki vam dostavljam nekaj resninih pripovedi ljudi, ki so morali doivljati in trpeti komunistino enoumlje. Sedaj e akam na nekoliko ugodneje vreme in takoj, ko bo sneg izginil bom poslikal nekaj dokaznega gradiva, ki neizpodbitno dokazuje, da so e lei.a pod katerimi so zakopana neteta trupla rtev, ki jih je leta 1945 in 1946 zakopali morilci, ki e danes uivajo sadove svojega dela za katera jih sedanji Kuanov reim nagrajuje. Sedaj pripravljam in dokonujem izjave strojnika buldoerista, ki je pri svojem delu neteto krat naletel na mnoine grobove in kako se je ta4cratna oblast prizadevala, da bi vsa odkopana grobia zakrila. Vedeli so da so okostja sad njihovih ideolokih vodij zato so vse to opravljali strogo pod nadzorom, da bi ostalo im bolj zakrito. e bi to bili grobovi, ki bi jih napravili nacisti, bi tovrstna grobia obesili na najveji zvon. Nadalje bom e poslal toen nart iz katastrskega urada o grobnicah v katerih so zakopani otroci iz druge rtve po tistem asu to je po 15. avgustu 1945, ko so prenehali poiljati umrle na LOVREKO POKOPALIE. Za te grobove so nekateri prebivalci postavili male lesene krie. olniki in politiki takratne ptujske obine krie niso hoteli odstraniti ampak so lansirali med narod novico, da so na tem bili pokopani kurirki iz asa NOB. Zato so vsako leto ob dnevu mrtvih morali otroci iz ole katere so vodili uitelji priigati sveke in to na spomin na padle kurirke. To so poenjali toliko asa dokler niso postavili spomenik KIDRIU: Na padle kurirke pa so v tem trenutku pozabili. Danes je te grobove kurikov zarastla trava in kar je nelogino, da so te grobove POZABILI. Lep pozdrav (podpis)
Zbornik 2
Stran 636
UZD-SD
text slika
Nekdanja uenka osnovne ole (imenko Franka) iz Kidrievega pove: Vidite, v tem gozdu so nam rekli, da so pokopani partizanski kurirki in smo priigali sveke. e takrat nam je bilo pripovedovanje uiteljev zelo sumljivo, da je na tem mestu toliko padlih partizanskih kurirkov.
text slika
Leta 1997 po anonimnem klicu policija ugotovi grobove, ki so razlono vidni na posnetku. Obinska komisija prizna, da je grobie ugreznjeno od 30 do 40 cm. Ker so vedeli, kaj bi nali, se iskanja sploh niso lotili.
Zbornik 2
Stran 637
UZD-SD

Za grobove postreljenih in zverinsko ubitih zapornikov koristijo mnoine grobove, ki so raztroeni za ino ograjo sedanje tovarne aluminija. Na grobovih, ki so oznaeni, neznanci redno priigajo svee. Lokalni oblastniki pod vodstvom KPS zaigrajo umazano igro. Grobove umrlih proglasijo za grobove padlih kurirkov NOB. Tako so nova oblast in olniki prieli voditi taktiko zavajanja in lai. oloobvezni otroci so vsako leto na dan mrtvih nekaj let redno priigali sveke padlim kurirkom NOB. oloobvezni otroci so to poenjali pod skrbnim nadzorom uiteljev in krajevnih oblastnikov, ki so skrbeli za ponemuljanje prebivalstva, ki se je naseljevalo v tem delavskem naselju. Po poimenovanju kraja po soustanovitelju najvejega koncentracijskega taboria v Sloveniji dobi kraj novo ime Kidrievo, ki e danes, leta 1999, nosi to ime. Komunisti postavijo svojemu idolu Borisu Kidriu veliasten spomenik. Ob postavitvi spomenika pa preusmerijo vse dejavnosti ob dnevu mrtvih. oloobvezni otroci v enakih sprevodih zanejo z obredom priiganja svek pred spomenikom Borisa Kidria. Danes se tu in tam e najde kakna sveka v zaraenem nekdanjem mnoinem grobiu pozabljenih kurirkov iz NOB. Leta 1997 se je anonimno oglasil, predstavil se je kot nekdanji knojevec, paznik v tem taboriu groze, in povedal priblino lokacijo teh'pozabljenih' grobov. V izpovedi je e dodal, da so morali zaporniki poleg umrlih zakopati tudi osem sodov DDT, ki so jih dobili od mednarodnega rdeega kria, da bi zatrli ui, ki so v taboriu marljivo raznaale tifus. Knojevec je e pripomnil, da so tako naroili efi. Rekli so, zakaj bi ui pobijali, ko pa so one na najbolji zaveznik. Ko je bila anonimna prijava obelodanjena, se je sproil poseben obinski stroj, ki bi naj raziskal prostor in odstranil strup iz okolice. Epilog raziskave se je konal z besedami 'zakaj bi izkopavali kosti'. Zagovorniki so vztrajali in e vedno vztrajajo, da nimajo namena izkopavati in iskati sodov DDT-ja. To utemeljujejo, da jih je nekdo, ki pozna razmere, hotel napeljati, da bi kopali med kostmi. Tisti, ki so rekli ne, tono vedo, kaj je na tem mestu pokopano in noejo, da bi njihovo genocidno poetje bilo kadar koli obelodanjeno. Opomba: To besedilo dokazuje, da gre v tem primeru za zamolane grobove in pokopan strup DDT, ki bi naj unieval ui in prepreil irjenje nalezljive bolezni, ki je razsajala v tem taboriu.
Zbornik 2
Stran 638
UZD-SD
IN MEMORIAM
slika Vlade erca
VLADO ERC - Kidrievo, roj. 19.9.1924, umrl 3.10.1999. Deloval je na kulturnem podroju, v novinarstvu, gledaliu in na televiziji. Bil je povezan z Drutvom za ureditev zamolanih grobov. V tej knjigi so tudi njegovi prispevki. O prvem zloinu, ki ga je storil lovek, pie Sveto pismo. IN KAJN UBIJE SVOJEGA BRATA. Za to poetje ga Bog hudo kaznuje in zaznamuje za vene ase. Generacija sedanjega asa se e spominja, kako so prili KAJNI S KLJUKASTIMI KRII in KAJNI Z RDEIMI ZVEZDAMI. Ti store hude zloine nad svojimi brati. Prve od teh morilcev lovetvo hudo kaznuje. Drugim podele pozlaene kolajne. Zla vest teh zloincev je edina kazen, ki jim bo ostala zapisana na dui: TUDI JAZ SEM BIL KAJN. V.. Opomba: Zgornje besedilo je bilo povedano v dokumentarnem filmu, ki je bil leta 1996 objavljen na nacionalni televiziji v oddaji Dosje. Dokumentarec je delo pokojnega Vlada erca.
Zbornik 2
Stran 639
UZD-SD
Z BULDOERJEM SEM ODPIRAL GROBIA

To je pripoved upokojenega buldoerista Mirka Petrovia: Takoj po vojni so v terntal zaprli moja oba stara. Bila sta kriva, ker ju Nemci niso izselili. Oba sta imela 'beli' osebni izkaznici in status nezanesljivih dravljanov Nemije 'Schuzangeherige'. Po dobrem mesecu so jih izpustili na svobodo in oba sta sodelovala pri izgradnji tovarne aluminija. 1949 se je vsa druina preselila v terntal. Ko sem bil sposoben za delo, so me zaposlili v tej tovarni, ki je bila v polnem zamahu izgradnje. Zaposlil sem se kot buldoerist na tekem stroju. Izkopaval sem gramoz, ki so ga pri gradnji tovarne potrebovali za betoniranje. Povedati moram, verjeli ali ne, kjer koli smo z rovaem zarezali gornjo plast rue, smo vedno naleteli na loveke kosti. Prizori so bili srhljivi. Veje koliine grobov smo izkopali pri sedanji baraki unega centra v sami tovarni. Nae delo je bilo zelo ovirano, ko smo morali prijavljati, da smo naleteli na loveke ostanke. Ob taki prilonosti sem nekemu miliniku povedal, da tu nima ve smisla kopati, ko pa na vsakem koraku naletimo na loveke kosti. Milinik mi je zaugal in me opomnil, da imam predolg jezik. Da bi se taknemu izognil, sem zahteval, da me sprejmejo kot buldoerista pri Gradisu. To je bilo leta 1975. Podjetje Gradis nas je ponovno poslalo v okolje, v katerem sem delal e prej. Tako so me poslali s strojem na 'gisverk' gramoznico in na Haldo, na katero so odvaali rdee blato iz tovarne glinice. Ponovno se je priela stara zgodba. Ko sem dvignil zajemalko, so se iz nje usule (pred stroj) loveke kosti, za katere se nihe ve ni zmenil. Delo smo morali opraviti, e smo hoteli dobiti plao. Domaini, ki so hodili gledat nae poetje, so samo zmajevali z glavami in nam rekli, nikar se ne nervirajte, tega boste nali e ve. Pokazali so nam e gozdiek, ki je na tretji kapiji. Osamljen gozdiek, v katerega nihe ne zahaja niti po steljo niti po podrta drevesa za kurjavo. Gozdiek je mono zaraen, vanj si nihe ne upa stopiti, e da so notri okostja pri okostju pobitih po letu 1945, ko je na tem obmoju e bilo taborie Ozne. Leta 1985 so se v tovarni odloili izgraditi skladie za anodne bloke. Buldoeristi smo zaeli odstranjevati vrhnjo plast rue, da bi na tem mestu postavili temelje. Komaj zareemo gornjo plast, smo e izruli loveke kosti na povrje. Takoj smo ugotovili, da smo naleteli na mnoino grobnico. Po lobanjah, ki so imele e vse zobe, smo ugotovili, da gre predvsem za mlaje osebe. Iz evljev so e trlele kosti. Takoj smo prenehali z delom. Nekaj
Zbornik 2
Stran 640
UZD-SD

asa za tem so se pripeljali miliniki in 'nekakni' civilisti. Naglo so nas odgnali, stroje pa smo morali pustiti kar tam. Od dale smo opazovali, kako so pobirali kosti v nekakne zaboje in jih odpeljali v neznano smer. Leta 1982 je moan veter na Pohorju povzroil ogromno kodo, lomil je orjaka drevesa. e smo hoteli les spraviti v dolino, smo morali s tekimi stroji urezati cesto, saj le-teh na posesti andra ni bilo.. Ko sem pripeljal stroj, mi je domain povedal: Od tod naprej rei traso in konaj, ko pride do zadnje lobanje, ki je napiena na kolu. Takega trasiranje ceste si nisem mogel predstavljati niti v sanjah. Ko sem delo opravil, sem iz radovednosti pobaral domaina, od kod toliko lobanj in lovekih kosti. Izvedel sem, da so bili v tem gozdu pokonani tevilni ustai in etniki, ki so beali v Avstrijo. Povedal je, da so pobite pokopavali na veliko. Mrlie, ki so imeli opasae, smo okoli opasaa pripeli in z verigami zavlekli v grobie. Ostale, ki so e razpadali, pa smo s smrekovimi vejami pokrili in prepustili, da je narava opravila svoje. To so bile veji del vojake osebe, ki so se umikale partizanskim enotam. Kdo jih je likvidiral, nam ni bilo znano.
text slike Skrivnostnega gozdika pri tretji vratarnici Tovarne aluminija v Kidrievem se domaini e vedno izogibajo.
Zbornik 2
Stran 641
UZD-SD
SREKOVO PRIEVANJE O RESNICI IZ SLOVENSKE BISTRICE

Iz Hrvake so nas pripeljali okoli petdeset zapornikov, ki smo morali opravljati razlina dela pogrebnikov. Konno smo prispeli v Slovensko Bistrico. Doloili za delo. Odkopavati smo morali vhod v hrib. Drugi sojetniki so ta as postavljali ozkotirne tranice od zaklonia do tovarne. Po nekajdnevnem izkopavanju zaklonia, je pred nami zazijala odprtina, iz katere je zael izbijati dim raznih barv, ki je straansko zaudarjal. Zaradi smradu nismo mogli delati brez zaitnih mask. Ko smo vhod oistili, se je pred nami pojavil grozovit prizor, ki ga ne bom pozabil celo ivljenje. Zaklonie je bilo prepolno mrliev. Videli smo uniforme ustaev, domobrancev in civilistov. Videli smo tudi mater, ki je drala otroka v svojem naroju. Trupla e niso popolnoma razpadla. Ko pa je zrak priel do njih, so zaela naglo razpadati. Mrliev je bilo toliko, kot bi pogledal v katlo od vigalic. Takoj smo razumeli, zakaj so bile postavljene tranice od zaklonia do tovarne. Nepretrgoma so nas priganjali, naj delamo e hitreje. Eni izmed nas so razpadajoa trupla nalagali v vagonke. Posebna skupina je te vagonke vozila v tovarno, kjer so jih seigali v veliki pei. Mnogi med nami so zaradi neznosnega smradu padali v nezavest, tudi te so zmetali v pei. Pazniki so nam grozili, da se od nas nihe ne bo vrnil domov in da bomo vsi konali v tisti pei. Na mesto tistih, ki so konali v pei, so takoj prignali druge zapornike, Hrvate: Globlje, ko smo prodirali v tunel, bolj neznosen je postajal zadah. Niso nam pomagale niti plinske maske niti gumijaste rokavice. Z najvejo hitrostjo smo na vagonke nametali nekaj trupel in drveli ven, da zajamemo sveega zraka. Pazniki so nas s pukinimi kopiti takoj gnali nazaj. Ne dolgo za tem je bil tudi zunanji zrak nasien s plini razpadajoih trupel. Iz tovarnikega dimnika se je valil smrdei dim, ki se je iril po celem mestu. Nekega dne leta 1948 me pokliejo kot 18-letnega fanta na milico in mi reejo: Ti, bandit, mi te pustimo domov pod pogojem, da ne bo nobenemu povedal, kaj si pri nas videl in delal. Drugae bomo vso tvojo druino pobili in tebe tudi. Po izpustu sem el v kmeko slovensko hio in zaprosil za malo hrane. Bil sem popolnoma izrpan in unien od grozote, ki sem jo videl. Pri kmetu sem dobil -----------------------------*Celoten odlomek je povzet iz knjige Bleiburka, tragedija Hrvakega naroda, Zagreb 1995, strani 459 do 461
Zbornik 2
Stran 642
UZD-SD

kos kruha in jabolnik. Druge hrane itak sami niso imeli. Vedeli so, kakno delo sem opravljal, pa sem jih vpraal, kako je prilo do teh grozot, do pomora toliko ljudi. Domain je povedal, da so januarja 1946 pripeljali hrvako vojsko in med njimi je bilo nekaj civilistov, ensk in otrok. Tem so ukazali, naj se nastanijo v tunelu, kjer bodo prenoili, drugi dan pa bodo li naprej. Ko so zaklonie napolnili, so vhod minirali in zasuli. V tem tunelu so se vsi poduili. Domain je e povedal, da so v zaklonie natlaili okoli tiri tiso oseb od vojakov do otrok. Svoje doivetje je povedal Sreko Boli, rojen v eevici leta 1930.
IVI ZAKOPANI V ZAKLONIU

V Zgornji Bistrici so v asu druge svetovne vojne nemke oblasti zgradile protiletalsko zaklonie, ki bi varovalo delavce tovarne GRUBER (danes IMPOL). Zaklonie je imelo dva vhoda v neposredni bliini tovarnikega objekta. Po vojni so zaklonie opustili z namenom, da ga zasujejo. To se je tudi zgodilo. 14. januarja 1946. leta so v nonem asu iz raznih zaporov pripeljali zapornike, ki jih niso mogli sodno preganjati, in so jih pripadniki tedanje oblasti kar sami doloili za likvidacijo. Domaini pripovedujejo, da so omenjeno no s tovornjaki vozili ljudi in jih nasilno naganjali v to zaklonie. Vso okolico so mono zastraili, da ni nihe imel monosti pobegniti. Prebivalci so razlono sliali priganjanje paznikov, ki so preklinjali, da bi v najkrajem asu napolnili zaklonie. Domain dr. Joe Slaek pove, da se je to no zgodil straen zloin: Ko so zaklonie napolnili, so oba vhoda minirali. Eksplozija je oba vhoda zasula s tonami kamenja. Tisti, ki detonacije niso preiveli, so umrli strane smrti. Zaduili so se. Naa komisija pri obini, ki je zadolena za ugotavljanje povojnih pobojev, se je odloila, da odkoplje oba vhoda in ugotovi dejansko tevilo likvidiranih v Zgornji Bistrici. To delo bodo morali opraviti strokovnjaki. Takratni reim je dovolil strahoten zloin! Domain L.I. pripoveduje, da so tisto no vozili kot zmeani in pove: Ta no nam bo ostala globoko v spominu. Slutili smo, kaj se v grapi dogaja. Proti jutru nekdo potrka na naa vrata in vidimo, da je to uniformirana oboroena oseba. Ko smo odprli, nam je vojak ukazal, da odpremo vsa okna in vrata. Povedal je, da bo mono poilo. ez nekaj trenutkov se je
Zbornik 2
Stran 643
UZD-SD
slika
Med vojno Nemci zgradijo protiletalsko zaklonie v Zg. Bistrici. Leta 1946 v mesecu januarju v to zaklonie natlaijo in zaprejo okoli 160 ljudi in jih izvensodno doloijo za likvidacijo. Ko zaklonie napolnijo z ljudmi, oba vhoda zasujejo tako, da podstavijo eksploziv. Nekaj jih ubije eksplozija ostale rtve pa se zaduijo.
(P.S.: v poletju 2001 zaeli oopanje inureditev grobnice .D.)
Zbornik 2
Stran 644
UZD-SD

od eksplozije mono zatresla naa hia in nastal je nekaken veter, ki ga je povzroil moan pok. Straarji so grapo zapustili, kot da se ni ni zgodilo. V grapi je zopet nastopila morea tihota. Vedeli smo, kaj so morale rtve prestati predno so ugasnila njihova ivljenja. Mine e dobro leto po stranem mnoinem poboju. Nekega dne, ko je iz grape pihal ugoden veter, je zaelo v nai okolici mono smrdeti in zaudarjati po gnilem mesu. Nekaj vaanov je lo na ogled, od kod prihaja ta obupen smrad. Ugotovili so, da se je nad zakloniem vdrla luknja vejega premera, iz katere je obupno zaudarjalo. Domaini so se organizirali in so hoteli pogledati v notranjost zasutega zaklonia. Prinesli so nekaj lestev in jih zvezali eno nad drugo tako, da so dosegli dno. Moki, ki so se spustili v jamo, so si ez usta in nos zavezali rute, katere so predhodno namoili v kis, da bi laje dihali. Na oe je prinesel iz jame leseno nogo, ki bi naj pripadala sinu grofa Atemsa in Slovenske Bistrice. To leseno nogo je oe skril z namenom, da bi jo vrnil komu sorodnikom druine Atems. Ko je na oe umrl, smo protezo iskali in pretaknili vso okolico, pa je kljub prizadevanju nismo nali. Prebivalci so vedno bolj negodovali nad razpadajoimi trupli. Nastali plini so uhajali iz vdrtine. Nekega dne so prili delavci in miliniki, da so nasuli v jamo apno in odprtino zasuli. Obinska komisija za ugotavljanje in raziskovanje povojnih pobojev je ostala sredi poti. Zmanjkalo je denarja za strokovni odkop rtev, ki so bile izvensodno obsojene in likvidirane. Nekateri so e spregovorili in povedali, da so tisto no pripeljali zapornike in zapornice iz raznih zaporov, kot so iz terntala, Mariborskih zaporov in drugod. Sodia v asu enoumja niso imela pooblastil in premalo obremenilnih dokazov, da bi lahko te zapornike obsodila na smrt. Slovenska in svetovna javnost se vedno bolj sprauje, kdo je naroil lokalnim oblastem, da so opravila to gnusno dejanje, ki nikoli na'zastara pred pravnim zakonom Evrope in javnostjo sveta. To grobie je e eno izmed mnoinih grobov na tajerskem.
Zbornik 2
Stran 645
UZD-SD
POROILA OZNE
OZNA za Slovenijo Oddelek za okroje Celja Odseku za zaito naroda za Slovenijo Dodatno poroilo Iz Slovenj Gradca nam javljajo, da je veraj prispelo 1200 belogardistinih beguncev, ki so jih Anglei izroili naim oblastem. Tekom dananje noi se jih priakuje prav tolikno tevilo. Ker proga iz Slovenj Gradca e ni v teku, nam je transport naprej zaenkrat nemogo, ker za transport s kamioni ni goriva. Zato nam je odel na lice mesta tov. kapetan Turnher s tov. kapetanom vigljem, da organizirata zaasen logor, izbereta iz te mase (zraven so tudi enske in otroci) nevarneje tipe in jih dobro zastraita in poskrbita, da se bodo transportirali naprej. Seveda bomo, im bo dana monost, vse skupaj transportirali naprej. *** Oddelek zaite naroda za okroje Celja Oddelku zaite naroda za Slovenijo Poroilo o delu: 2. odsek: Tovarii iz odseka so se morali ob prvih dneh zadrevati po okrajih ter nuditi vso podporo okrajnim pooblaencem ter jim sproti dajati direktive. Tov. Gruljan je bil najprej na okraju Slovenske Konjice, kjer je izvril najpotrebneje aretacije in zaslievanja. Tam takrat e nismo imeli pooblaenca. Nato je bil tov. Gruljan poslan na Kozje, da tam primerno razporedi kader, ki nam je bil tam na razpolago. Z njim smo poslali tudi tov. Anico in tov. Toneta, katere je poslal za okraj marje. Tov. Gruljan je za silo uredil s kadrom na Kozjem in imel z njimi obirne konference o trenutnih nalogah ter tovariem na okrajih dajal sproti direktive. Tovari Ribi je takoj, ko je bil pripeljan na nae delo, bil dva dni na odseku, nato pa poslan za okraj Revirje, kamor je peljal za pomonika tov. Andreja. Tovari Ribi se je poleg aretacij bavil tudi s problemi rudnika in uvanjem tega pred vsemi mogoimi saboterji in petokolonci. Celje, 30. 5. 1945
29. 5. 1945
Zbornik 2
Stran 646
UZD-SD

Sam sem moral v glavnem biti na centru in sem si le vasih odtrgal kak as, da sem pregledal okraje, ki so najbliji centru, ter tam dal tekoe direktive. Poleg tega smo se morali lani iz odseka baviti z zaslianji, dokler nismo dobili dveh zaslievalcev, ki sedaj vrita to slubo. Kar je tejih primerov zasliuje po eden iz odseka. OKRAJ VRANSKO: Na tem okraju je.......... ..... niti polovica dela opravljenega. Na tem okraju je bilo strogo.....ef gestapa iz Braslov....., ki se pa ni znal izkoristiti ter ga je poslal k nam v Celje brez ...... ........ mi smo ga pa poslali k vam v Ljubljano, ker je omenjeni imel pregled ez delovanje gestapa v Mariboru. Na okraju Vransko je bilo: - aretiranih 80 oseb, - 21 poslanih v Celje, - 17 v koncentarcijska taboria, - 6 izpuenih, - 36 na mestu. OKRAJ TRBOVLJE: - aretiranih 216, - 112 poslanih v Celje, - 23 v koncentracijska taboria, - 21 izpuenih, - 56 likvidiranih, - na tem okraju so se e vrile aretacije in je e priblino 200 ljudi v tamkajnjih zaporih. Na tem okraju se nam je posreilo ujeti zloglasnega gestapovskega agenta Jaklia, ki ve za skoro za vso mreo gestapa v Revirjih in ga ..... tega e rabimo na tem terenu, da bomo oistili vso....... gestapa. OKRAJ OTANJ: - aretiranih 78, - 26 oseb poslanih v Celje, - 4 osebe likvidirane. Na tem okraju je tov-a. pooblaenka e aretirala 201 osebo, samih nemkih politinih funkcionarjev ter njihovih druin, ki so se mislili umakniti iz drugih okrajev na Koroko in so sedaj v koncetracijskem taboriu ter jih bomo pregledali in odposlali v zaslianje okrajnim pooblaencem. OKRAJ ZA SAVINJSKO DOLINO: - 42 aretiranih, - 6 v celjski zapor, - 8 izpuenih. Na tem okraju je bil aretiran tudi ef gestapa iz Gornjega Grada, ki pa je ostal e pri pooblaencu, da mu izpove vse svoje..... Prav tako se nam je posreilo dobiti znanega belogardista Drobea (Bakovski), politkomisarja Rovsove bande. Imamo ga v zaporih v
Zbornik 2
Stran 647
UZD-SD

Celju, kjer nam je izpovedal za vse podpornike bega v Savinjski dolini in nadaljujemo s ienjem slednjih. . OKRAJ BREICE: - 79 aretiranih, - 18 odposlanih v zapor v Celje, - ostalih 61 v Breice. Aretacije na tem sektorju se nadaljujejo. OKRAJ KRKO: - 32 aretiranih, - 19 poslanih v Celje, - ostalih 13 v Krko. Aretacije se e nadaljujejo. V glavnem so viji funkcionarji od tu pobegnili in so aretirani samo posamezni zaupniki gestapa. OKRAJ ALEC: - 82 aretiranih, - 20 poslanih v Celje, - 4 izpueni, - 58 na mestu. Na tem okraju so aretacije v glavnem izvrene. Kar je bilo vijih funkcionarjev, so pobegnili, vendar so bili nekateri od teh na poti v kakem drugem okraju aretirani. OKRAJ LAKO: - aretiranih 21 oseb, - poslanih v Celje 8, - na mestu 13. Na tem sektorju je bilo v glavnem nekaj gestapovskih agentov v Lakem, ki pa so pobegnili. Nekaj njihovih priganjaev se jim je posreilo uloviti. V glavnem pa smo usmerili svoje aktivnosti za ienje belogardistinih elementov. OKRAJ SLOVENSKE KONJICE: - aretiranih 93 oseb, - 6 izpuenih, - odp. okr. Trbovljah, - 2 v Celje, - ostalih 84. Na tem okraju je ostalo e toliko aretirancev, ker preje ni bilo naega organa, da bi jih zaslial in so prili ....... zaslianja ele pred par dnevi. im bodo zasliani, bodo tukaj razpodeljeni na mesta, kamor spadajo. OKRAJ MARJE: Aretiranih 97 ljudi, od katerih pa e ni bil nobeden transportiran, ker je tovariica, ki smo jo poslali za ta okraj, prila ele pred par dnevi in je sprva sama odredila aretacije in iskala podatke.
Zbornik 2
Stran 648
UZD-SD

OKRAJ CELJE OKOLICA: - aretiranih 103, - 29 odposlanih v Celje, - 10 v koncentracijska taboria, - 7 likvidiranih, - 56 ostalo, - eden naredil samomor. Na tem okraju ni bilo poklicnih gestapovcev, pa pa samo njihovi zaupniki in priganjai, ki so bili poveini aretirani. OKRAJ SLOVENJ GRADEC: - 63 aretiranih, - 13 poslanih v Celje, - 3 likvidirani, - 47 ostalo. Na tem sektorju so glavni funkcionarji pobegnili na Koroko, posreilo se nam je par tipov dobiti, med njimi dva gestapovska agenta, ki sta odkrila mreo, v kolikor jim je bila poznana. PREGLED EZ VSE OKROJE: - 1004 aretiranih, -v Celje poslanih 272, - v koncentracijska taboria 272, - 70 likvidiranih, - izpuenih 47 (?), - po priporih pri okr. poobl. ...... IZ CELJSKIH ZAPOROV: - likvidiranih 75, -v koncentracijska taboria 20, - v Ljubljano 9, Pomotoma je bilo v Ljubljano poslanih e 8 ljudi, ki so bili doloeni za koncetracijsko taborie. Od onih, ki so v koncentracijskih taboriih, jih je 25 v Hrastniku, ki se morajo transportirati v koncentracijske taborie na Teharjih pri Celju. Smrt faizmu - svoboda narodu! podpis Marko Selin
Poroilo o delu oddelka Ozne za okroje Celje oddelku Ozne za Slovenijo 29. 5. 1945 in dodatno poroilo 30. 5. 1945 sta bili odkriti leta 1995 z raznimi drugimi dokumenti v nepregledanem mikrofilmskem arhivu Sove na tefanovi ulici v Ljubljani.
Zbornik 2
Stran 649
UZD-SD

Navedeni poroili sta bili predoeni v dokaznem postopku komisije dravnega zbora za ugotavljanje povojnih pobojev, katerega so se udeleevali tudi zaslianci oz. prievalci o teh dogodkih. Poroilo 29.5.1945 je do sedaj edino, v katerem okroni oddelek Ozne navaja likvidacije po posameznih okrajih v maju 1945. Kot zaslianec - udeleenec na dokaznem postopku Punikove komisije je poroilo pridobil Zdenko Zavadlav.
Ljubljana, 16.januar 1998 Avtoriziral: Zdenko Zavadlav
Zbornik 2
Stran 650
UZD-SD
KAJ V RESNICI SKRIVAJO GROBIA

Fanika Lorber odgovarja Blau Kolarju iz Krkega (Dolenjski list, 15.4.1991) - Ne obtouje vseh partizanov, ampak le tiste, ki so pri pobojih sodelovali. Poroila o odkritju mnoinih povojnih pobojev v Krakovskem gozdu pri Kostanjevici ponujajo podoben zakljuek tudi glede drugih grobi v krki obini. Bla Kolar - eljko, verjetno borec, je zato elel seznaniti iri krog ljudi z dogajanji na tem obmoju med 8. in 15. majem 1945. S tem naj bi bila odkrita dokonna resnica o tem, kaj se je dogajalo med Savo in Krko v tem asu. Trdi, da so govorice o pobojih in grobiih verjetno le plod domiljije in nekritinosti posameznikov, najverjetneje pa temeljijo na pomnjenju okolikih ljudi, ki so sodelovali pri pokopu od 9. do 13. maja. Bla Kolar iz razpololjivih virov sklepa, da so v Krakovskem gozdu pokopani padli v bojih na obmoju Krkega polja ob zakljunih vojnih operacijah, vendar ni tako. Ne izkljuujem monosti bojev med umikajoimi se in jugoslovansko armado, vendar te v bliini Kostanjevice ni bilo. Ne vem, zakaj bi po toliko letih e vedno prikrivali resnico, da so v teh grobiih pokopani nasilno pomorjeni. S tem se je rad pohvalil tudi moev svak, ki je bil pri teh akcijah prisoten. Okrog 10. maja 1945 smo se s starimi stari kot begunci vraali iz Kostanjevice na svoj dom. Ko smo prispeli na most, smo na travniku onstran Krke pri transformatorju zagledali ogromno tevilo sedeih in mono zastraenih ujetnikov, med njimi tudi enske in otroke. Z vozom smo se peljali po cesti mimo njih, vendar ranjenih nismo opazili. Naslednji dan se je iz Krakovskega gozda zaslialo streljanje. Takoj smo pomislili, kaj se verjetno dogaja. Nekateri e danes ivi prebivalci Slinovc vedo povedati, kako so preko Krke s strahom opazovali ive verige ljudi, ki so se upirali, ko so jih med vpitjem vodili v gozd. Pozneje se je izvedelo, da so bile rtve likvidacij tudi enske, matere in mladoletniki.
Zbornik 2
Stran 651
UZD-SD

Mobilizirani pogrebnik je povedal, da zaradi prizora v Krakovskem gozdu teden dni ni mogel jesti. Prizadela so ga razmrcvarjena trupla, od katerih je e mono zaudarjalo. Povedal je tudi, da so bile vse rtve zvezane z ico. Ko je priel do otroka, se je razjokal. V prvem grobiu so trupla zvlekli na kupe, ob njih kopali jarke in nametavali zemljo. Dodal je, da je bila v globino dveh lopat sama kri. Vse to je jasen dokaz, da trupel niso pripeljali na kraj pokopa, kar lahko pojasnijo tudi nekateri Kostanjeviani. Da bi prikrili vso to grdobijo, so pred leti v jarke ob grobiih navozili ivalske kosti, v bliino pa tudi smeti. V obini Krko je e ve grobi, ki so ljudem znana, nekatera e tudi raziskana in tudi zaznamovana. Tudi samo Krko se lahko pohvali s tem, saj teniko igrie skriva 1.500 Hrvatov, ki so jih privedli iz Rade in nato pobili. V okolici Kostanjevice je tudi ve grobov pobitih domobrancev, ki so bili zaprti po kostanjevikih kleteh. Ni me sram povedati, da je bil med njimi tudi moj stric, ki je moral umreti muenike smrti, kar naj bo v premislek vsem tistim, ki so taka dejanja opravljali. Zloin, zaradi katerega je zasluil smrtno kazen, e danes ni pojasnjen. O tem naj spregovori njegov e ivei sodnik. Moj zapis ni izmiljotina, pa pa odkrita resnica, o kateri se je molalo celih 45 let. S tem ne mislim omadeevati partizanske vojske, v kateri je bilo veliko dobrih in potenih ljudi, tudi naih prijateljev. Obsojam samo tiste, ki so opravljali taka dejanja.
FANIKA LORBER Velike Malence 17 8262 Krka vas
Zbornik 2
Stran 652
UZD-SD
Zdenko Zavadlav: TRETJA ZGODBA GESTAPO IN POHORSKA ZADEVA

Za poznavanje zadeve Uro je potrebno poznati e druge dogodke v tem asu in poloaj ter organizacijo tako na strani NOG kot na strani okupatorja. Na strani okupatorja je predvsem pomembna organizacija gestapa v Mariboru, njegovo delo ter njegovi pridadniki. To stran dobro obravnava Karlo Forte v svoji knjigi, kjer e posebej obdela gestapovca Josefa Strohmeierja-Seppa, ki je uravnaval delo Uroa in drugih agentov (Dese, Hudarinove, Lovca in druge). O njem pravi Karlo Forte: Gestapovskim metodam v boju proti NOG je na tajerskem dajal poseben ton vodja referata IV A 1 SS Hauptsturmfuhrer Josef Strohmeier, imenovan Sepp... Posebej si je prizadeval spreobrniti in pridobiti ujete partizane... V svojem delovanju na tajerskem je bil brezobziren in prista hitrih akcij tudi za ceno kompromitiranja agentov... Ko mu agent Zorko ... ni bil ve potreben, ga je dal ustreliti... V nekaterih akcijah je nastopal kar s celo druino takih agentov... S taknim nainom dela je svojo agenturo... sproti odkrival... Poloaj in organizacija obveevalne slube na strani NOG, predvsem Ozne, nista posebno opisana ali osvetljena ne pri Milici Ostrovki ne pri Karlu Forteju. Za poznavanje tega poloaja je treba posei nazaj na konec leta 1943 in na zaetek leta 1944, to je v obdobje VOS kot predhodnice Ozne na Slovenskem, pri emer se pri VOS na tajerskem nujno naleti na pohorsko afero koncem leta 1943 in v zaetku leta 1994. ------------------------------*Iz knjige Z. Zavadlav: Partizani, obveevalci, jetniki; Ljubljana, 1996.
Zbornik 2
Stran 653
UZD-SD

O pohorski aferi Karlo Forte ni ne pie, nekaj malega pa Milica Ostrovka, predvsem o Duanu Spindlerju-Kovau in Maksu Gapariu-Jerneju, verjetno na podlagi njihovih izjav. V literaturi sploh ni bilo celovitih opisov o tej aferi. V njej so bili na eni strani kot obtoevalci pokrajinski politini in vojaki obveevalni organi NOG z vodstvom Pohorskega odreda kot izvriteljem, na drugi strani pa mariborska organizacija OF in KPS z od nje ustanovljenim Lackovim odredom kot obdolenci pripadnitva plavi gardi in Gestapu. Borba med NOG in okupatorjem se je za ta predel prenesla na borbo med obema skupinama navedenih forumov, organizacij in enot, kot izgleda bolj po neumnosti posameznikov v pokrajinskih forumih, vkljuno VOS, kot pa zaradi prizadevnosti Gestapa. Malo bolj obdeluje zadevo Metod Miku v knjigi PREGLED ZGODOVINE NOB V SLOVENIJI, kjer v IV. knjigi pravi (na podlagi navedb iz tedaj obstojeih dokumentov, op.Z.Z.): ...domnevni organizator plave garde je poroal 3. februarja... pie o zaslievanju osumljencev nad Ribnico..., da so nekateri zaeli dvomiti o pravilnosti naega pokreta... Poroilo PK VOS z dne 9. februarja... govori o zaslianjih..., da so vsi odkrito priznali, da so plavogardisti, da pa jih je poslal Gestapo... ohranjeno je tudi pismo pisatelja Ivana Potra, ki pravi, da je okrog 1. januarja 1944 partizanska skupina pri Ribnici likvidirala okrog osem ljudi kot belogardiste na docela neloveki nain in jih na nekem seniku zagala... med likvidiranimi je bil tudi en lan KPS. To je povzroilo zmedo med lani OF v Mariboru... (pismo Ivana Potra je po opombi Metoda Mikua v arhivu CK, KPS, op. Z.Z.) Pohorsko afero so razreili forumi na Dolenjskem predvsem po prizadevanju Duana Spindlerja-Kovaa in Maksa Gaparia-Jerneja. Na tajerskem pa je ostala po tej zadevi travma, ki je koristila Gestapu in seveda Urou, ki se je z napakami te afere celo branil. Mariborski teren je tudi ostal brez izkuenih aktivistov Duana Spindlerja-Kovaa in Maksa Gaparia-Jerneja, ki sta kljub rehabilitaciji bila premeena na drug teren. O pohorski aferi najizrpneje pie Mirko Fajdiga v knjigi Pohorski partizani 1943, v posebnem poglavju Zmota z vzroki in posledicami. Nosilca mnenja o nevarnosti irjenja plave garde na tajerskem sta bila po kapitulaciji Italije predvsem Centralna komisija VOS Slovenije in naelnik Pokrajinske VOS za Severno Slovenijo, Rudi Knez-Silas (ustreljen leta 1944 izven tajerske po nalogu iz Dolenjske zaradi vojvodstva, emur pa poznavalci
Zbornik 2
Stran 654
UZD-SD

oporekajo ter menijo, da je bila ustrelitev krivina, op. Z.Z.). O plavi gardi na tajerskem je prinesel Rudi Knez-Silas ustna navodila z Dolenjske, od koder so poslali tudi pisna navodila. VOS je tako odkrivala plavogardizem na tajerskem, ki pa sploh ni bilo ter med ostalim obtoila tudi vodstvo partijske organizacije v Mariboru. Najve so se s preiskavami proti plavi gardi ukvarjali organi Pokrajinske VOS ter taba Pohorskega odreda in Korokega odreda. Izvrni odbor OF za tajersko je izdal o vrivanju plave garde in Gestapa v vojake enote posebno brouro. Tako je prilo tudi do poboja plavogardistov pri Urbancu v Lehnu nad Ribnico 4. januarja 1944, kjer so bili navzoi funkcionarji IV. cone in Pohorskega odreda ter lan Pokrajinske VOS Ivan Tlaker-Luka. Prijeta je bila skupina, ki je po zvezi prila v partizane ter nekateri partizani iz odreda, ker so jih imeli za vrinjence, plavogardiste in gestapovce. Med njimi je bil tudi Maksimiljan Majhen, lan partije, ki je bil v Mariboru resda prijet od Gestapa in je obljubil; da bo izsledil Duana Spindlerja-Kovaa, kateremu pa je vse povedal in ga je prav ta poslal med partizane. Vsi so na zaslianju priznali, najbolj pa Vinko Vukovi-Guzej iz Male Nedelje. Ta je tudi obremenjeval, kot so mu narekovali, vso mariborsko terensko partijsko in OF organizacijo z Ivanom Nemcem-Vojkom in Duanom Spindlerjem-Kovaem na elu. Na kmetijo Urbancje tedaj prila novica o prihodu Nemcev, ki pa je bila lana. Tedaj so osem osumljenih pobili - eden je bil mrtev e pri zaslianju - in zagali v gospodarskem poslopju, dva pa sta ula. Eden od njiju je bil Vinko Vukovi-Guzej, ki je preel k Nemcem in nato res postal gestapovski agent ter je Gestapu v Mariboru poroa) o tem dogodku. Plavogardistina zadeva pohorska afera se je konala ele marca 1944 z intervencijo Ivana Nemca-Vojka in Duana Spindlerja-Kovaa pri centralnih partijskih, oefovskih in partizanskih forumih na Dolenjskem, ko so le-ti sprevideli, da plave garde ni ter so tako na tajerskem tudi ukrepali. Vendar je bila tedaj ocena Edvarda Kardelja, kar je tudi sporoil na tajersko, da je to podtaknil Gestapo. Natarineje in verjetno najobirneje je tragien dogodek in njegovi udeleenci pri Urbancu v Lehnu opisan v posebni raziskavi pohorske zadeve, izvreni od Udbe za Slovenijo leta 1951. Enote Pohorskega odreda so se januarja 1944 zbrale nad Ribnico na Pohorju, da bi tam ustanovili brigado Miloa Zidanka. Zato so v tab Pohorskega odreda prili Mitja Ribii - Ciril in Boris imek - Bor, vija oficirja iz taba IV. operativne cone, ter Ivan Tlaker - Luka iz PK VOS za Severno Slovenijo. Pred prihodom v tab, ki se je nahajal na kmetiji Urbanc v Lehnu,
Zbornik 2
Stran 655
UZD-SD

so se mudili pri tabu Korokega odreda. Tam so izvrili zaslianje in likvidacijo dveh partizanov, osumljenih plavogardizma. Ta dva sta med drugim priznala, da bo prila v tab skupina plavogardistov, ki bo izvedla udar in tab predala Nemcem. Po prihodu omenjene skupine oficirjev v tab Pohorskega odreda 4. januarja, je kurir Vinko Vukovi - Guzej privedel skupino novih mobilizirancev iz Slovenskih Goric. Viji oficirji iz taba IV. cone so skupaj prili z oficirji taba odreda (namestnik komandanta Janko Vincenc Harkov, komandant odreda Drago Poglajen, pooblaenec VOS v odredu Bogdan Horvat Puklasti Miha, namestnik komisarja Aleksander Vojinovi - Vojin) osumili mobilizirance, da so to tisti predvideni plavogardisti. Skupaj s e nekaj plavogardizma osumljenimi borci v odredu so aretirali in zaslievali enajst borcev. Zaslievala sta v glavnem Vojin in Luka. Eden od zasliencev Alojz Dunaj - Jastreb, je med muenjem pri zaslievanju umrl. Drugi zaslianec, kurir Vinko Vukovi - Guzej pa je vse obtobe zase in za druge priznal. e v mraku je politkomisar prvega bataljona Maks epi - Iztok v naglici obvestil, da prihajajo Nemci. V nastali zmedi sta Janez Lupa Danilo in Vinko Vukovi - Guzej pobegnila. Vojin je zaslianca Martina tuhca-Prleka takoj ustrelil, nakar je v sosednji sobi, izgleda, skupaj z Luko postrelil e ostale zasliance. Ko se je zmeda polegla in Nemci niso prili, so mrtvece v blinjem seniku zagali, domai pa so morali poistiti krvave prostore v hii. Maksa epia - Iztoka so nekaj tednov zatem zaradi tega likvidirali kot gestapovskega agenta. Janez Lupa - Danilo je pobegnil v Maribor in se tam skrival, pozneje pa so ga Nemci mobilizirali v vojsko. Vinko Vukovi-Guzej pa se je javil na nemki oroniki postaji ter tam in na Gestapu vse izpovedal. Postal je gestapovski agent. Od njega je rnariborski Gestapo pravzaprav izvedel, kako se zaradi plavogardizma in gestapovstva partizani med seboj pobijajo. To dejstvo je Gestapo uspeno uporabljal pri nadaljnjem unievanju partizanov, predvsem terenske organizacije. Ta raziskava je navedena tudi v knjigi Nemaka obavetajna sluba, katere soavtor je tudi Karlo Forte. Zanimivo je, da je hotel Maksimilijanov brat Vlado Majhen - Rafael, naelnik ozne v Mariboru, e leta 1946 zadevo raziskati ter je napisal o tem poroilo, v katerem pa je zmotno trdil, da je Duan Spindler - Kova
Zbornik 2
Stran 656
UZD-SD

njegovega brata namerno poslal ustreliti na Pohorje. Preiskava tedaj kljub zahtevi drugih poznavalcev zadeve na Ozni ni bila izvedena. Tedaj tudi ni bila opravljena preiskava o Urou in celotni zadevi, ki so jo predlagali nekateri, tudi Zdene. Prevladalo je namre mnenje, naj to razie Karlo Forte kot soudeleenec medvojne preiskave proti Urou ter udeleenec njegovega zaslianja in likvidacije. Nihe tudi ni raziskal padca Okronega pooblaenstva Ozne za Maribor na Gradiu nad Framom, pri emer je vztrajal predvsem Zdene, kar pa so tedaj pripisovali Uroevi zadevi.
PREISKAVA POVOJNIH POBOJEV

18.5.1945 je okrog 10. ure zveer pozvonilo. Mo je ravnokar legel k poitku. la sem odpret. Pred vrati je stal partizan z naperjeno puko in rekel: V imenu jugoslovanske vojske ste aretirani. Bila sem zelo preseneena, saj sem imela tri leta dva brata v Dachavu (eden se ni nikoli vrnil) in tako komaj akala svobode. Partizan je stopil za mano v sobo in rekel, da naj greva oba. Prestraila sem se, kam naj dava otroka. Herka je bila takrat stara tri leta, sin pa 22 mesecev. Sama sem bila takrat 8 mesecev nosea. No, pa naj gre samo on. el je z njim in nikoli ve ga nismo videli. iveli smo na Ravnah na Korokem. Strpali so jih v zapore na gradu Turnu, okrog 400 do 500 iz vse regije, veliko pa tudi iz avstrijske Koroke. Za Titov rojstni dan in e tri dni potem smo sliali cele noi streljanje. Na vpraanja; kaj se dogaja, so odgovarjali, da hoejo ustai zapornike osvoboditi in zato napadajo grad. e dolgo po tistem sem do strae nosila kruh in perilo; takrat ga e davno ni bilo ve med ivimi. Vsi so mi obljubljali, da se bodo potegnili zanj, a e preden so se pozanimali, so ga ubili in tega e do danes niso priznali. Lagali so, da so jih poslali na prisilno delo. Pred praznikom vseh svetih, ko so iskali partizanske grobove, so naleteli nad Ravnami na mnoini grob z okrog 60 trupli in govorilo se je, da bo la obinska komisija preiskat, kdo je v njem. Zaelo se je uljati, da so nai mogoe izginili. Takrat sem bila stara 23 let. Naivna sem la k upanu vpraat, e lahko grem s komisijo in se tako prepriam, da niso nai. upan me je potolail, da so grob e preiskali in da so v njem sami nemki vojaki, ki so bili pobiti
Zbornik 2
Stran 657
UZD-SD

med ofenzivo za Smrekovcem nad rno. Pa v tem ni bilo logike, saj je med rno in Ravnami gozd. Le zakaj bi mrtvece vozili 18 kilometrov dale in kdo bi jih znosil visoko na Navrki vrh nad Ravnami. Hotela sem se prepriati in s sestro sva li na tisti kraj in kopali. Na grobu je e lealo orodje in pokopani so bili isto plitvo. Izvlekla sem ensko roko, ovito z debelo ico in nato za gleenj e moko nogo. Videla sem dovolj. e en grob sem nala, dolg za 12 mojih korakov. Tam so si morali kopati jamo sami. Moj mo lei verjetno na Leah nad Prevaljami, kjer jih je ve kot sto. Trije tovornjaki. Vedela sem za tone datume, kdaj so jih vozili gor, tri dni zapored, vsak dan en tovornjak, in hodila gor na vsako obletnico smrti. Ostala sem sama s tremi otroki. Vzeli so mi tudi stanovanje. Stisnili so me v podstreno sobico, brez tedilnika, kjer sem kuhala na majhnem elektrinem kuhalniku, toplo vodo pa nosila iz pekarne na drugem koncu Raven, da sem lahko skopala otroke in oprala perilo. Ko sem prosila za delo, so na seji razpravljali, ali bi mi ga dali ali ne. Tako mene kot nao druino so vsi dobro poznali kot zelo zavedno, vendar smo bili vsi cerkveni pevci in jim tako nismo bili po godu. e se pie zgodovina, naj se ljudje seznanijo tudi s tem, eprav je v primerjavi z ogromnimi rtvami v Koevskem Rogu malenkost. GABRIELA HANDLER Holijeva 2, Breice
DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLANIH GROBOV LJUBLJANA

Na va dopis z dne 2.12.1997 vam po svoji moi odgovarjam, sicer pa dobro poznate tovrstne probleme, ki se reujejo pol stoletja. Vseeno bom poskusil: 1. Na podroju Gorjancev so partizani zaeli pobijati e meseca junija 1942. Veino grobov so svojci nali in trupla prekopali na pokopalia, e vedno pa se ne ve za 14 rtev (leto 1942: 11; leto 1944: 2; leto 1946: 1). 2. Pri vasi Sela je oboroen partizan prignal mokega v civilu in ga ob potoku ustrelil. To se je zgodilo leta 1945. Vaani so ubitega pokopali na pokopalie v marju. e tri rtve so bile pri vasi Roje.
Zbornik 2
Stran 658
UZD-SD

3. Ob potoku Radulja oz. njegovem rokavu, imenovanem Mlaka, v smeri proti toku okrog 60 metrov od magistralne ceste Ljubljana-Zagreb, so na levem bregu delavci Vodnogospodarskega podjetja Novo mesto pred nekaj leti pri urejanju breine nali loveke kosti. Domaini iz Dobruke vasi so povedali, da so v asu od 8. do 15. maja 1945 imeli vojaki jugoslovanske vojske v kleteh zaprte hrvake begunce; bilo jih je 60. Neko no so jih zvezane odpeljali proti omenjenemu potoku in jih tam pobili. Da bi v temi to laje opravili, so zagali kozolec - toplar - ki jim je svetil. Kljub temu sta jim dva Hrvata ula. Eden, po imenu Anto Josi, ki sedaj ivi v Bosni, se je letos (1997) javil L. H. v kocjanu in obljubil, da bo priel v Slovenijo, ker bi rad videl kraj svoje nesojene smrti. Grobie ni oznaeno, nahaja pa se v obini kocjan. 4. Za 5 ljudi iz obine entjernej se z gotovostjo predvideva, da so konali na hrvakih Soicah, v jami Jazovka. Maja 1945 so bili zajeti v Radeah, od tod pa odvedeni na Hrvako, kjer so jih znanci e zadnjikrat videli. Prilagam karto 1 : 50.000 iz Atlasa Slovenije z vrisanimi lokacijami in del pisma, ki se nanaa na grobie v Dobruki vasi, omenjeno pod toko 3. Lepo vas pozdravljam in vam elim vse lepo! Silvester Golob Kotarjeva 3, 8310 entjernej
ZGODBA O MOSTECU
Mostec je naselje ob cesti Breice-Dobova, nadmorska viina 142 metrov, 212 prebivalcev (Krajevni leksikon LRS, 1954, Atlas Slovenije, 156/A3). Da se tam nahaja grobie pobitih po konani drugi svetovni vojni, vedo domaini e vse od leta 1945, ko so se kot begunci vrnili na prazne domaije, s katerih so maja 1945 zbeali Koevarji. Domaini so mi (po letu 1968) pripovedovali o transportih ljudi, ki so jih leta 1945 vse do 15. oktobra vozili po eleznici (zlasti civiliste iz Zagreba), in to ponoi do Dobove, od tam pa pe do protitankovskega jarka, potem pa po grabnu do mesta, kjer so bili pobiti (od Save v dolini priblino 100-120 metrov proti cesti Breice-Dobova).
Zbornik 2
Stran 659
UZD-SD

O teh dogodkih je pisal Dolenjski list (verjetno l. 1991), novinarjem pa je dal podatke domain iz Mosteca Ivan Gaperin (Mostec 19). 10.3.1992 sem se na Mostecu sestal z Joetom Peterkoem (Mostec 24) in z e omenjenim Ivanom Gaperinom. Skupaj smo odli proti Savi vse do Velike Topole, kjer je grobie. To mesto je od poti, ki pelje ob cesti v Mostecu do nekdanjega broda ez Savo, oddaljeno priblino 800 metrov nizvodno na levem bregu Save. Protitankovski jarek so skopali Nemci kot morebitno oviro pri prodiranju nasprotnikov z vzhoda. V cik cak liniji je bil skopan od Save proti cesti, irok priblino 10 metrov, globok priblino 2 metra. Na mestu, kjer so zakopana trupla, to je na dolini priblino 120 metrov, lei celoten jarek na njivi, ki je last Antona Toporiia, Mostec 15. Lastnik sosednje parcele proti zahodu je Agraria Breice, parcele proti vzhodu pa Joe Peterko iz Mosteca. Gaperin, ki je lastnik njive takoj ob parceli, ki jo ima v lasti Agraria Breice, je povedal, da je po vojni pri sekanju grmovja na tem mestu nael potni list Kraljevine Jugoslavije na ime nekega zdravnika iz Celja. Spominja se, da je bil na fotografiji stareji pleasti gospod. al se je dokument ob podiranju stare hie izgubil. Na njivi je nael tudi kose telefonske ice, s katero so bile rtve zvezane. Po tleh so bili razmetani tudi obleka in evlji. Boljo obleko in evlje so morali odpeljati. V tistem asu je bilo to podroje, prav tako pa tudi naselje Mostec, vekrat poplavljeno. Po sredi polja je potekal delno zaraen jarek (depresija). V tem jarku so nali loveko okostje iz tistega asa, odkrila ga je voda. e dolgo po koncu vojne je bil protitankovski jarek samo napol zasut in njiva neobdelana. ele kasneje, ko so se pojavili stroji, morda deset let po vojni, so jarek zasuli in teren izravnali. Ljudje so govorili, da je zemlja dobro pognojena (!), zato je bil pridelek izredno obilen. e sedaj se, zlasti zgodaj spomladi, ko zane odganjati trava, pozna, kod je jarek potekal. Ivo ajdela v svoji knjigi Koevski Rog na strani 99 pie, kar mu je povedal o Mostecu F.M., ki je bil po vojni voznik tovornjaka. Kot ofer tovornjaka pri Knoju, je neke noi v koloni 9 ali 10 tovornjakov, bilo je v zaetku junija 1945, peljal tudi transport ujetnikov - domobrancev s Teharij v Mostec. ofer je tono opisal pot iz Teharij do Breic in dalje do moria pri Mostecu, kjer naj bi tisto no pobili 800 do 1000 ljudi. Pri gradnji levobrenega savskega obrambnega nasipa (proti poplavam), ki ga je v etapah ve let gradilo podjetje za vodno gospodarstvo iz Novega mesta, je leta 1986 pri gradnji VI.etape del tega nasipa skupaj z odtonim jarkom prekal e vekrat omenjeni
Zbornik 2
Stran 660
UZD-SD

protitankovski jarek. e ob zbiranju potrebne dokumentacije so lastniki prizadetih parcel opozarjali na monost, da bi pri gradnji naleteli na trupla rtev. Obinski uradniki so na taka opozorila odgovarjali, da se uradno o tem ni ne ve, zato pa tudi niso potrebna nobena soglasja. Ko pa je pri izkopu odtonega jarka (po katerem sedaj tee preostanek vode potoka Gabrnica, ki ne gre v regulirano Gabrnico) prilo do odkritja okostij, je bilo takoj sporoeno ustreznim organom. Iz obinskoga urada je prila petlanska komisija. Baje so bili lani obinske uprave za notranje zadeve, dalje iz pokrajinskega muzeja in morda e iz Obine. Investitorjev in izvajalcev del niso vabili. Kosti so delavci VGP Novo mesto spotljivo e prej zloili na kup. lani komisije so posmrtne ostanke fotografirali, v enem od e ohranjenih evljev nali (baje ustako) medaljo in odli. Na vpraanje delovodja, kaj naj z okostjem storijo, so odgovorili, da je treba sporoiti komunali, ki naj poskrbi za odstranitev. To je izvajalec del tudi storil. Ker pa je bil zahtevek komunalne slube za to uslugo izredno visok, je izvajalec del na predlog nadzornega organa preostanek kosti (nekaj lobanj je zmanjkalo) zakopal nazaj, tja, kjer so bile najdene. Pogled na kup kosti je bil pretresljiv: lobanje so bile prestreljene (v tilniku), kosti rok so bile zvezane s pozelenelo (bakreno) ico. Zobje so bili zdravi (mladi). Stegnenic je bilo 23 torej od dvanajstih oseb. Verjetno je na tem grobiu poleg Slovencev pokopanih tudi veliko Hrvatov, po izjavah domainov predvsem ustakih druin iz Zagreba. Po vojni je bila vekrat prigana kakna sveka za vse svete pa tudi v novejem asu so se iz Zagreba e zanimali, kaj vemo Slovenci o tam pokopanih rtvah. Vaani Mosteca vedo povedati o eleznikih transportih leta 1946 vse do jeseni. Ko Hrvaka e ni bila v vojni, se je oglasilo Hrvako drutvo politinih zapornikov (Zagreb, Kreimirov trg 3), in sicer gospod Branko Vidaek, ki bi rad kaj ve vedel o tem grobiu. Mono je tudi, da ima to drutvo nam neznane podatke. Od vseh mnoinih grobi v Sloveniji je to pri Mostecu e najbolj primerno, da se na njem opravi ekshumacija - izkop vseh tam pokopanih rtev. Teren je lahko dostopen, dovolj oddaljen od naselja, zemljie je mivkasto, lahko se izpira, mona je ograditev, obseg je zlahka dololjiv. Konno je e as, da se poskrbi za kranski, civiliziran prekop in pokop tudi zato, da bodo neverni Tomai spoznali, da se je res zgodilo...
Zbornik 2
Stran 661
UZD-SD
BREIKO POLJE
Slovenska ubijalska polja so v Breicah, toneje izven Breic; tam, kjer se je v zgodovini prelilo e dovolj slovenske krvi. Spomenik tem svetim rtvam je le atomska centrala: ernobil, ki e spi. Doma sem bil v bliini, v vasi Zdole. V letih 1944-1945 so Nemci preko breikih in krkih polj skopali protitankovske jarke. Ti so po razpadu tretjega rajha ostali nerabljeni in nezagrnjeni. Te jarke so partizani pod poveljstvom srbskih komisarjev in Ozne izrabili za mnoina grobia za preko 10.000 ljudi, med katerimi je bilo veliko slovenskih domobrancev. Z nemko vojsko so se iz Breic, Krkega in drugih okolikih krajev umaknili tudi Koevarji. Nai izseljenci pa so se iz lezije zaeli vraati ele konec junija ter julija. Ti kraji so bili torej precej asa izpraznjeni, polja prazna in jarki na njih kot nala pripravljeni za pokole. Iz Avstrije, kjer sem moral preiveti vojna leta, sem se vrnil domov 25. maja 1945. V Celju sem izstopil, se prijavil na elezniko direkcijo, od koder sem bil dodeljen na domao elezniko postajo Videm-Krko za prometnika. Tam so konec (?) junija iz Ljubljane najavili tovorni vlak, ki naj bi vozil le dva tedna, vsak veer okrog 21.30. Ta vlak, ki je peljal samo do Breic, se je na postaji Videm-Krko ustavil samo enkrat. Sestavljen je bil iz okrog 20 ivinskih vagonov, zastraen, iz lin je bilo videti le glave mo. Takrat sem si mislil: vojatvo. V Breicah so ga postavili na slepi tir. Tam je e akalo okrog 20 kamionov, ki so ta ivi tovor prevaali na polja izven Breic. Bil sem v slubi le vsako tretjo no, vendar so me e takrat obhajale zle slutnje... Mesece pozneje sem slial, da so kmetje med oranjem pogosto izorali kakno kost ali lobanjo. To se je dogajalo na tevilnih krajih, na poljih ali v gozdovih. Lisice so se mnoile. Na Miklavev veer 1948 sem preko t. Petra na Krasu pobegnil v Trst. Tam sem se spoznal z mladim Slovencem, doma nekje z Gorenjske. Temu so bile Breice znane, e bolj pa polja tam okrog. Kot mlad knojevec je namre na tistih vlakih strail... Pripovedoval mi je, da so bile poletne noi 1945 mesene, da so se morali belogardisti slei do golega in odstraniti svetinjice in prstane. Razvrstili so jih na rob jarkov in postrelili. Tista bela, drhtea in molea telesa! Teh mladeni ni mogel pozabiti.
Zbornik 2
Stran 662
UZD-SD

...Je Ljubljana na polja moritve pri Breicah pozabila? Zakaj le Koevski Rog?! Znanost ima na razpolago rentgenske arke, ki lahko odkrijejo kosti v zemlji (primer iz Kambode). Do te pisave so me prisilile due teh ljudi. Vest mi ne dopua, da bi se breika polja pozabila. Anton Pavli Nova Zelandija (22. avgusta)
Zbornik 2
Stran 663
UZD-SD
DRUTVO ZA ZAMOLANE GROBOVE IN STRANKE SLOVENSKE POMLADI (KOMENTAR)

V asopisu Naa skupnost t. 7., z dne 27. septembra 1994, obmona organizacija ZB in NOV Ljubljana Moste-Polje podaja stalia o muzejski zbirki na spominskem kompleksu Urh. Drutvo za zamolane grobove in stranke slovenske pomladi ne sprejemajo stali in argumentov, ki jih ZB in NOV navaja v lanku, saj so enostranska in zavajajoa, nastopajo z argumenti izpred 45 let, kot da bi bili v najbolji dobi samoupravnega socializma, ko je bilo e vnaprej doloeno, kako mora biti. Podpisniki te izjave priznavamo rtve na Urhu in imamo pieteto do njih, ne priznavamo pa tee te muzejske zbirke, saj vemo, da je bila cinino postavljena prav v cerkvi in prikazana tako, da je zbujala sovratvo do vsega desniarskega, zlasti pa do Cerkve. Kot taka je bila ozadje ideolokega boja proti Cerkvi, ne pa prikaz realnosti, ki je bila na Sv. Urhu dokaj drugana. Zakaj stroka, na katero se tako sklicujeta, na Sv. Urha ni uvrstila tistih, ki so bili julija 1945 pobiti s strani Ozne v entpavlu in nato skrivoma prineseni v tukajnje gozdove, in ostalih, za katere po ohranjenih telesih, ki so bila izkopana, lahko z gotovostjo sklepamo, da so bili pobiti v asu od maja do oktobra 1945. Tudi tiste, ki so bili partizani ali prisilno mobilizirani mladi in otroci z Lavrice in Rudnika, pobite 18. septembra 1943, ste enostavno priteli k urhovskim rtvam, ne pa k padlim v boju pod nesposobnim vodstvom (19 fantov je padlo 18. septembra 1943). Izgovor, da je Sv. Urh zaiten kompleks, je sarkazem brez primere, saj je oblast, ki je z nacionalizacijo (krajo) prila do tega kompleksa, opravila prekvalifikacijo v muzejski kompleks in ga zakonsko zaitila. Torej je krajo spremenilo v legalno pravico samo nekaterih. Kar zadeva sporazum, ki naj bi ga podpisali v letih 1991/92 s tedanjim upnikom, patrom Vidom Jungom, pa tole: Ta sporazum je bil podpisan v upanju, da se bodo vsi podpisniki zavzemali za imprejnjo vrnitev kompleksa prejnjim lastnikom in da se bo uredila tudi muzejska zbirka. V resnici pa so ZB, ZLSD in LDS zavlaevali na vse mogoe naine, da se to ne bi zgodilo. Izgovor, da so za vrnitev kompleksa, a le v zakonskih okvirih, pa je jasno kazal status quo, ne pa resen pristop k dogovoru.
Zbornik 2
Stran 664
UZD-SD

Samo ena stran ni bila obvezna drati se dogovora, saj ga tudi druga ni spotovala. Navsezadnje pa so se dejstva od leta 1991/92 do danes popolnoma spremenila in to morajo podpisniki izjave z dne 27. septembra 1994 tudi upotevati. Izhajajo iz sprememb, ki na novo vrednotijo tako delovanje NOB kot Cerkve in tistih, ki so bili 45 let kruto preganjani, menimo, da bi bilo za spravo, za katero se zavzemajo tudi podpisniki izjave, in za umiritev strasti koristneje, da ne obujamo spomina z muzejem, temve preseemo ideologijo Sv. Urha, ki naj postane spomenik sprave in molitve, ne pa ponovnega odpiranja ran.
DONESEK K NARODNI SPRAVI ALI ZAVESTNO PAENJE RESNICE?

Prispevek anonimnega poiljatelja 28. junija je predsednik drave Slovenije govoril v kraju Preloz je pri Metliki na proslavi 55. obletnice prihoda zaveznike vojake misije k slovenskim partizanom v Belo Krajino. Ob tej priliki je predsednik med drugim povedal tudi tole: Res je, da so zmagovalci po 9. maju 1945 v opoju zmagoslavja in nerazumnega maevanja zloinsko ubijali v Koevskem Rogu in drugod po Sloveniji, esar ni mogoe z niemer opraviiti. V tem stavku je skrita hinavina slovenske postkomunistine politike. Nihe od navzoih borcev NOB ni dvignil glasu v znak protesta, ker je predsednik zvito naprtil povojne poboje njim samim. In zakaj? Povojne izvensodne poboje slovenskih domobrancev je zaukazal pokojni maral Josip Broz Tito, v funkciji vrhovnega poveljnika Jugoslovanske armade in generalnega sekretarja CK ZKJ. Ukaz za poboje je bil zavesten in premiljen politini akt, sprejet z edinim namenom, da se slovenskim stalinistom omogoi nemoten prevzem absolutne oblasti v osvobojeni Sloveniji. Istoasno je maral Tito slovenskim stalinistom obesil okrog vratu mlinski kamen bratomora in jih nato naredil za poslune vazale svoje politike. Ali kot je dejala neka e ivea stalinistka in revolucijonarka: Slovenski domobranci so morali umreti iz razloga, da bi mlada Titova Jugoslavija lahko zaivela? Kar povsem ustreza resnici. Na alost! Druga stvar pa je predsednikova trditev, da so bili poboji zloinsko dejanje, e bi predsednik to izjavil v asu, ko je bil e predsednik CK ZKS, potem bi lovek lahko dejal, da je imel predsednik takrat civilni pogum. Danes pa ta izjava pomeni isto sprenevedanje. Zakaj? Nihe ni v imenu zahodne demokracije
Zbornik 2
Stran 665
UZD-SD

do sedaj ukaza marala Tita obsodil za zloinsko dejanje. Tega niso storili niti Zdrueni narodi, e toliko manj pa tudi druge mednarodne institucije. In vsi so tono vedeli, koliko je ura! Lipnica, 26.7.1998 Zapisal: podpis neitljiv
BILO JE PREMALO ZEMLJE IN PREVE MRTVIH

V asu, ko v Sloveniji in sosednji Hrvaki odkrivamo mnoine grobove, hoe resnico odkriti tudi Krakovski gozd. Ravninskega in zamovirjenega sveta, ki lei med Dobruko vasjo in Krkim, se kmetje izogibajo, saj je z vozovi mogoe tja le v hudi zimi, ko je zemlja zmrznjena, ali v sui. Ves povojni as je ljudi iz teh krajev od Krakovskega gozda odvraala e ena stvar. Posebej so se izogibali dela gozda, ki meji na Kostanjevico ter lei ob glavni cesti in vodi do Kriaja in Podboja. Prve dni svobode se je tu zgodil velik pokol in v zamovirjeni zemlji je za vedno ostalo najmanj 4500 ustaev, njihovih ena in otrok. Vseh petintirideset let se je o tem pokolu kaj malo govorilo. Le vasih je kateri od starejih Kostanjevianov bolj na uho povedal komu to ali ono o pokolu, da stvar ni la povsem v pozabo. Zadnje ase se je ob odkrivanju grobi v Koevskem Rogu in Jazovke zaelo na glas govoriti tudi o Krakovskem gozdu. Kostanjevian Slavko Sinti se je resno zavzel, da bi govoricam in ugibanjem na svojo pest naredil konec. Nekajkrat je odel med stare hraste in bukve, vendar pravega mesta ni nael. Spraeval je ljudi, vendar ni nihe vedel ali pa ni hotel izdati natannega kraja, kjer je la tiste dni nepregledna mnoica ljudi na svojo zadnjo pot. Na koncu se je obrnil e na Lojzeta Komljanca iz Kriaja, ki je to mesto najbolj natanno opisal. Po tej informaciji grobi ni bilo teko odkriti. Za Ponikvarjevo domaijo v Sajevcih je bilo treba stopiti le nekaj korakov v hosto. Ko si bil zraven, grobi ni bilo potrebno iskati in odkopavati ostankov umorjenih: bilo je premalo zemlje in preve mrtvih. Marsikje so bile loveke kosti kar na povrini. Prizor je bil straen. Dvignil sem star okovan evelj, v njem so bile e vse kosti. V enem od mnoinih grobi je bila skopana jama; mislim, da je bilo to delo lisic. Orumenele golenice so bile zloene, kot bi nekdo pripravil taborni ogenj, vmes pa je bilo polno evljev. Kot kae, so v to grobie rtve pokladali z glavo navzdol, opisuje prvo sreanje z grobii v Sajevcih Slavko Sinti.
Zbornik 2
Stran 666
UZD-SD

Minuli teden smo se tudi sami lahko prepriali o tem. Na povrini 200 kvadratnih metrov je deset velikih grobov, ki so e danes dobro vidni. Kae, da so s streli, pukinimi kopiti in noi pomorjene kar na povrini zloili kot drva v skladovnico, dolgo 15 metrov, in nanje nametali nekaj lopat zemlje. Slavko Sinti, ki se mu je kasneje pri odkrivanju pridruil e Andrej Gazvoda, ni potreboval ne lopate ne krampa, zadostoval je e epni no. Kjerkoli na gomili je odgrnil nekaj centimetrov zemlje, se je pokazala kost. Sinti nam je pokazal tudi kovinski gumb z napisom NDH, ki ga je nael e med prejnjim obiskom. Toliko kosti na kupu, da kar nisem mogel verjeti, da so vse loveke. Eno sem odnesel nai medicinski sestri in potrdila mi je, da nisem v zmoti, pripoveduje Slavko. Drugo grobie je 500 metrov dale v Colarievi hosti. Osem grobov je lepo vidnih in Andrej je prvo gomilo odkril kar z rokami. Pokazali sta e podlahtnici, zvezani z ico. Ko je brskal naprej, je ica dvignila e dve kosti, kar pomeni, da so bile, rtve zvezane med seboj. Danes, po toliko letih, Kostanjeviani e vedno neradi govorijo o dogodkih v Krakovskem gozdu. Pa ne, da so pozabili na dneve grozote, temve kar ne morejo verjeti, da lahko svobodno spregovorijo. Sinti ni taknega mnenja: Sedaj je as, da si povemo, kar nas je toliko let tialo. Tudi sam se dogodkov e dobro spominjam. Tisoe ljudi je bilo na hribu Cizlju nad Kostanjevico. Prila je partizanska brigada in jih nagnala na velik travnik za Krko. Tu so jih pregledovali, potem so jih zvezali s telefonsko ico in jih pognali v hosto. Domaini si nismo upali blizu. Ve dni so regljale strojnice. Bilo je veliko krianja in vpitja. Kasneje smo videli, kako so iz hoste odpeljali nekaj voz ustakih kap. Spominjam se, da so na hribu Cizlju otroci e dolgo po odhodu ustaev in njihovih spremljevalcev nali v zemlji zakopane ure in druge drobnarije. Levko Colari, ki je lastnik gozda na drugem grobiu, je pred petnajstimi leti s smrekicami elel oznaiti posamezne gomile, pa so mu to prepovedali tako gozdarji kot miliniki. O odkrivanju mnoinih grobov Judita Podgornik, konzervatorka in zgodovinarka pri Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediine v Novem mestu, meni, naj bi ljudje po teh jamah in grobiih ne stikali e zaradi pietete do mrtvih. Najprej bi bilo potrebno dokazati, igavi ostanki so tam, saj povsod le ne gre za domobrance, ustae, etnike in druge, ki so v zadnji vojni sodelovali z okupatorjem. Do sedaj ni nobena zakonodaja opredeljevala teh grobov, saj jih praktino ni bilo. Zakon o pokopaliih pa je doslej prepovedoval oznaevanje grobov domaih
Zbornik 2
Stran 667
UZD-SD

izdajalcev. e kdor koli najde loveke kosti ali druge loveke ostanke, mora to prijaviti postaji milice. Na zavod je predlagal, da se za kulturnozgodovinska spomenika zaasno razglasita dve jami na obmoju krajevne skupnosti Dolenjske Toplice. Prva je dvojno brezno pri Cinkovem kriu in druga jama v (Rogerskih) Rugarskih klancih. Menimo, da je obe potrebno raziskati in dokazati, da so ostanki v njih resnino iz asov streljanja domobrancev in drugih v Koevskem Rogu. Podobno bi morali storiti tudi z drugimi grobii, pred obiskovalci pa bi bilo potrebno te prostore primerno zaititi in tako prepreiti brskanje po njih, je povedala Judita Podgornik. Silvo Mojstrovi se nerad spominja tistih dni. Videl sem vse rno ljudi med transformatorjem in Krko. Potem je bilo nekaj dni sliati pokanje. ez nekaj dni so prili iz krajevnega urada in nas trideset odpeljali v Krakovski gozd. V Colarievi hosti je bilo polno krvi, fotografij in drugih dokumentov. Dali so nam lopate in nam ukazali, naj na gomile mrtvih nameemo zemlje. Mono je zaudarjalo; zato so nekateri bruhali in odli domov, drugi smo zdrali tudi s pomojo mojega soseda, ki je z neko tekoino blail smrad. Nekaj trupel so res zmetali v strelske jarke, poveini pa so bili mrtvi zloeni kar na povrini in prekriti z zemljo. IZJAVE PRI: (umrl) Silvo Mojstrovi: Zemlje za zasipavanje trupel ni bilo. Slavko Sinti: Hotel sem in se za to tudi trudil, da rtve iz Krakovskega gozda ne bi bile pozabljene. Grobove smo nali, kako pa naprej? JANEZ PAVLIN
-------------------------------------
LAJE: TEMELJNI KAMEN ZA SVETIE

V nedeljo so bile na sedmih krajih spominske slovesnosti Po Stini in Globodolu (o tem smo poroali veraj) so v nedeljo 25. 9. 1994 blagoslovili spominske ploe tudi na Grosupljem. Pritrdili sojih na steno cerkve, na njih pa je zapisanih 67 imen' (od tega sedem rtev bombardiranja 20. 4. 1945). Oznaene so z jedrnatim napisom rtvam komunistinega nasilja 1941-1947. Kot prvo rtev so partizani novembra 1941 ustrelili Antona Kneza s Perovega, vratarja v tovarni Motvoz in platno. Alojza emeta s Spodnjega Blata so leta 1942 ustrelili vprio ene, ko sta na travniku suila seno. Avgusta 1942 so na poti z Zgornje Slivnice ugrabili Antona Krimana in Antona Cimpermana ter ju ubili nekje pri Polici. Najveji krvni davek je dala druina Bajelj iz Stranske vasi: oeta in tiri sinove (dva ubita ob turjaki tragediji leta 1943).
Zbornik 2
Stran 668
UZD-SD

Mao je vodil stiki opat dr Anton Nadrah, govor pa je imel Rudi Rome, predsednik skupine obine Grosuplje. Navedel je nekaj podatkov za grosupeljsko obino. Doslej so odkrili 16 znamenj (manjka le e tisto v Vinji Gori). Vojna in revolucija sta zahtevali 1610 rtev na proti komunistini strani (na komunistini strani 826). Od tega jih je bilo leta 1942 ubitih kar 150, od leta 1942 do konca vojne 160 vojakov in civilistov, po koncu vojne pa 1302. V Dolenjem Logatcu je na spominskih ploah 79 imen (pri petih so zaradi nestrinjanja sorodnikov vklesali le letnice rojstva in smrti), .od tega jih je bilo po vojni ubitih kar 75. Zadnja leta se je precej pisalo o domobrancih, ki se po koncu vojne niso umaknili na Koroko, poleti 1945 pa so se li prijavit novim oblastem v Logatcu. Za veliko veino je izginila vsaka sled. Govorilo se je o Korenanovi klavnici, komandi mesta, ki jo je vodil Joe Jerin, o nekaterih breznih, kjer naj bi ubijali domobrance, ter o tem, da so jih veino odpeljali v Ljubljano. Med vojno (14.1.1943) so partizani ubili dimnikarja Joeta Kralja, potem ko so ga ugrabili na Ravniku. Ivan Musec, Anton Urbas in Stanislav Zdovc so pred koncem vojne zapustili logake domobrance, terenka V T. pa jih je potem spravila na Planinsko goro k partizanom, kjer je za njimi izginila vsaka sled. Milan Kobal je s prijatelji v zaetku aprila 1945 odel k domobrancem v Postojno, ti pa so ga poslali v Trst. Tam so ga partizani kot ranjenca dobili v bolninici, nato pa neznano kje ubili. Mao je vodil arhidiakon Ivan Merlak, govore pa sta imela Pavel Kogej (Nova slovenska zaveza) in domain Franc Maek, upnik v Triu. V Logu pri Vipavi so ob tamkajnji cerkvi postavili spomenik z napisom Zamolanim rtvam vojnega in povojnega nasilja na Vipavskem ter Mati domovina Bog. Imen niso vklesali, ker jih e zbirajo in bodo to storili kasneje. Govori se o kosteh, ki so jih nali ob melioraciji pri Lokavcu... Mao je vodil koprski kof Metod Pirih, govor pa je imel Justin Stanovnik (NSZ). Na Lajah nad Cerknim je koprski kof Metod Pirih blagoslovil temeljni kamen za kapelico, ki bo tam stala v spomin pobitim 3. 2. 1944: cerkljanskima kaplanoma Ladu Piancu in Ludviku Slugi ter dvanajstim drugim Cerkljancem (na smrt so jih obsodili petnajst, vendar se je enemu uspelo reiti iz brezna). Projekt za svetie je izdelal arhitekt Milan Boi, predsednik idrijskega izvrnega sveta. V temeljni kamen so vzidali listino, ki jo je podpisal tudi navzoi predsednik skupine obine Idrija Janez Podobnik. Svetie bo v obliki svisli, saj tam e stojijo ostanki svisli, kjer naj bi obsojenci prebili zadnjo no. V notranjosti bo bel oltar, znamenje nedolnosti. Proti breznu bodo vodile stopnice s krievim potom, na zaetku poti bo simbolino leei kri, na koncu pa pokonni (vstali). V nedeljo je bila spominska maa (kot e nekaj let zapored) tudi ob Krimski jami nad Borovnico. Odkritje novih spominskih plo (stare so neznanci 22. 8. 1993 razbili) v Zagradcu je bilo zaradi zapletov pri kamnoseku zadnji trenutek prestavljeno na prihodnjo nedeljo.
OBJAVLJENO V ASOPISU SLOVENEC, 5.10.1994
Zbornik 2
Stran 669
UZD-SD

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLANIH GROBOV Ob Ljubljanici 42, Ljubljana ODBOR GROSUPLJE Taborska 2, Grosuplje Datum: 11.10.1996 UREDNITVO GROSUPELJSKIH ODMEVOV p. p. 10 1290 Grosuplje 6. 10. 1996 ob 15.00 uri je bil v Stehanu ob cesti Grosuplje - Vinja Gora postavljen in blagoslovljen kri za obelebo smrti mnogih ljudi na tem podroju med vojno in v povojnem asu. Kri je postavilo Drutvo za ureditev zamolanih grobov, odbor Grosuplje, in stoji na mestu, kjer je kri stal e od leta 1860, bil v letu 1942 prvi podrt, ponovno postavljen in v letu 1943 ponovno unien, tako da ga lastnik, na igar parceli je stal, ni upal ve obnoviti. Odbor Grosupljeje podatke o grobiih zbral po prievanjih ljudi in jih bo ob priliki objavil v posebni knjigi. Novi kri je blagoslovil grosupeljski upnik Franci Novak ob prisotnosti velikega tevila obanov Grosupljega, daljnje ter blinje okolice. Kulturni program je bil kratek, pretresljiva pa je bila izpoved herke nedale od kria ubitega oeta, ki je z ivo besedo in prievanjem izpovedala, kako so nali grob njenega oeta. Na koncu se je odbor zahvalil vsem sodelujoim in tudi vsem donatorjem, ki so s svojim prispevkom pomagali pri realizaciji postavitve tega kria. S postavitvijo tega obeleja smo doloili kraj, kjer lahko vsi, ki imajo rtve na tem podroju, ob obletnicah njihove smrti in ob drugih praznikih prigejo sveo svojim dragim v spomin. Pretresljiva je izpoved gospe, ki je prila v Stehan iz daljnjega Trsta, sicer pa je domainka s Krke pri Grosupljem, ko je prebrala lanek v asopisu Slovenec, da bo kri postavljen v Stehanu. e v soboto je prila v Stehan in prva prigala tri svee pod kri za svoje tri pobite brate na podroju Stehana. Ostala je do nedelje, ko se je udeleila tudi blagoslovitve kria in se vsem prisrno zahvaljevala za njegovo postavitev, kot je dejala, 'da bom vedela, kam nositi in kje prigati svee'. Na kriu je napis: SPREJMI, GOSPOD, NAE RANE TEBI V SMRTNI URI DAROVANE. GROBOVI TEH NISO PO TVOJI VOLJI, GOSPOD, IN NJIH SMRT NI PO TVOJI ZAMISLI. al so ti grobovi po volji in zamisli loveka. Naj vsi poivajo v miru. ZA ODBOR GROSUPLJE Anton itnik
Zbornik 2
Stran 670
UZD-SD
PROSLAVA V VELENJU
V pismu pod tem naslovom ste, g. Ivan Verzolak, 2. julija zapisali: Gospod dr. Kmecl, v govoru ste omenili partizana kmeta arha in njegove sinove, ki so padli v Pohorskem bataljonu. Vam je gotovo znano, da so bataljon izdali takratni partijski voditelji. Ta trditev se vedno bolj pojavlja v javnosti. Dejstvo je, da so bili partizan arh in njegovi borci zavedni Slovenci, domoljubi in jim je bila ideologija komunizma tuja. Predsednik Kuan je omenil povojne 'zmote', vi jih niste. Zakaj nasedate taknim govoricam? In jih tudi sami razirjate? Takne navedbe, ki so politine pekulacije na raun padlih borcev, globoko alijo padle in nas, preivele borce legendarnega Pohorskega bataljona in njihove svojce. Zgodovinar France Filipi je ve kot dvajset let raziskoval zgodovino Pohorskega bataljona - od nastajanja prvih partizanskih enot na tajerskem do poslednjega boja. V obseni monografiji Pohorski bataljon, ki temelji na izvirnih dokumentih okupatorjeve zapuine, najdene v domaih in tujih arhivih, in prievanjih dovolj argumentirano pojasnjujejo: kako, na kakni osnovi so nemka vojaka in policijska vodstva na tajerskem pripravljala napad na ta bataljon. Med drugim ne manjkajo niti imena in priimki vohunov, ki so delovali z gestapom, in kaj so ti poroali o svojih ugotovitvah pa tudi potrdila o izplaanih nagradah za njihovo delo. Polovica borcev in bork smo bili lani SKOJ in KPS, med temi vsi lani taba bataljona. Komandant bataljona je bil Rudolf Mede - Groga in komisar Joe Menih - Rajko. Alfonza arha so domaini poznali e izpred vojnih let kot zavednega Slovenca in upornega protifaista, znanega po pokonni dri e za rajnke cesarske Avstrije. Z odlono besedo in impozantno pojavo je vzbujal pozornost med prebivalci in ti so bataljon med seboj poimenovali arhov bataljon. V poslednjem boju so padli vsi - komunisti in nekomunisti, ki so bili tega dne na poloajih. Preiveli smo le tisti, ki nas je tab bataljona pred tem poslal na teren na politino delo ali druge dolnosti. K.L. DELO, rubrika Pisma bralcev
ODKRILI SPOMENIK STANETU POTOARJU-LAZARJU

Akademik gospod Ciril Zlobec je kot slavnostni govornik pri odkritju spomenika generalpolkovniku Stanetu Potoarju - Lazarju v nedeljo, 5. decembra, v spominski vei talcev v Novem mestu med drugim dejal: Kdor dvomi o vrednotah tega boja, naj si skua predstavljati, kako bi se pogovarjali z drugimi narodi danes, ko naj bi postali del enakovredne Evrope, e bi bila v slovenskem narodu med 1941 in 1945 praznina ali samo kolaboracija
Zbornik 2
Stran 671
UZD-SD

... Tisti, ki danes ponovno obujajo takratne sovrane delitve za domae politine potrebe, vodi nezadoenost, da zgodovinsko niso bili na pravi strani ... Ne oporekam prispevku NOB pri osvobajanju slovenskega naroda izpod faistinonacistinega jarma, ne strinjam pa se z zgoraj omenjeno trditvijo akademika Cirila Zlobca in menim, da z njo zavaja slovensko javnost. Nekaj dejstev: 1. Danska, Belgija in Nizozemska so danes v Evropski zvezi in Natu, eprav je bila pri njih med okupacijo praznina, t.j. ni bilo oboroenega odpora (bil je le odpor v obliki sabota). 2. panija in Portugalska sta bili faistini dravi. (panija je celo poslala svojo vojsko na pomo Hitlerju na vzhodno fronto.) Danes sta obe dravi v EZ in Natu. 3. Madarska je 6. 4. 1941 skupaj z Nemijo in Italijo napadla Jugoslavijo in zasedla precejen del ozemlja. 21.8.1968 je skupaj s SZ, NDR in Poljsko napadla SSR in pomagala zaduiti eko pomlad. Madarska je danes lanica Nata in vstopa v EZ. 4. Ko je Hitler zasedel eko, je Slovaka marca 1939 postala faistina (kvizlinka) drava in je poiljala svoje vojake na rusko fronto v pomo Nemcem ele potem, ko so Slovaki zamenjali Meiarjev neokomunistini reim, je Slovaka postala kandidatka za EZ in Nato. 5. Srbija seje med drugo svetovno vojno borila proti nacizmu. Po logiki akademika Cirila Zlobca bi morala biti vsaj kandidatka, e e ne lanica Nata, saj je bila na pravi strani. Namesto sprejema v mednarodno elito pa je Nato nad njo poslal letala! Danes ni pomembno, kako so bile drave med letoma 1941 in 1945 opredeljene, pa pa, kako imajo urejen politini in ekonomski sistem. Bolj kot udelebo v drugi svetovni vojni danes napredni svet vrednoti prizadevanja za vzpostavitev demokratinega sistema. Do odkritja spomenika v Novem mestu sem bil preprian, da je pesnik z akademskim naslovom s temi dejstvi seznanjen. elim, da bi v prihodnje gospod Ciril Zlobec v svoje leporeje vnesel tudi tista zgodovinska dejstva, ki dananji slovenski oblasti niso najbolj povei. Neresnine in zavajajoe trditve akademiku ne morejo biti v ast. Ive A. Stani Delo, 10.12.1999
Zbornik 2
Stran 672
UZD-SD
MATI, DOMOVINA, BOG

Razstava in zbornik o domobranstvu na Slovenskem Muzej noveje zgodovine je v Cekinovem gradu v Ljubljani pripravil razstavo Mati, domovina, Bog, ki se prvi pri nas po naelih muzealske stroke loteva celovitejega razkrivanja enega kljunih poglavij slovenske polpretekle zgodovine - pojava domobranstva na Slovenskem. Razstavo - odprta je bila v sredo 20. oktobra, ogledati pa si jo je bilo mogoe do januarja 2000 - spremlja tudi zbornik z istim naslovom, ki se osrednja na prikaz razvoja domobranstva in kljunih dogodkov od jeseni 1943 do maja 1945. Namen projekta, ki je plod dveletnega strokovnega dela in ga je denarno podprlo ministrstvo za kulturo, je, kot je v uvodu zbornika zapisala avtorica razstave Monika Kokalj Koevar, dati predvsem iroko vedenje, da bi skuali razumeti dogajanje med drugo svetovno vojno. Ta cilj eli dosei z vizualno uinkovito predstavitvijo nekaterih dokumentov, fotografij, filmskega gradiva, predmetov in uniform. Zbiranje gradiva za razstavo - njen naslov je povzet po geslu z domobranskih proti komunistinih zborovanj - je teklo tudi na terenu, vendar pa so se snovalci razstave pri tem sreevali z nekaterimi teavami. Po besedah avtorice je pri ljudeh zelo malo ohranjenih stvari, ki bi spominjale na sodelovanje pri domobrancih, saj so jih iz strahu uniili, uniforme pa so pogosto prebarvali in predelali za civilno uporabo. V taknih okoliinah je velika dragocenost e vsaka fotografija, saj tudi teh ni veliko (med delom na terenu so jih zbrali okoli 250). Toliko veje preseneenje so muzealci doiveli, ko so na podlagi v domaem in tujem tisku objavljenega vabila za sodelovanje pri razstavi iz Argentine dobili odlino ohranjeno uniformo generala Leona Rupnika, iz ZDA pa je priel prav tako zelo dobro ohranjen domobranski pla. Pri postavitvi razstave je sodeloval tudi Ale Nose, lastnik zasebne zbirke uniform. Tudi pri zbiranju prievanj se zgodovinarji sreujejo s teavami, saj so ljudje pogosto nezaupljivi in neradi govorijo o dogodkih iz preteklosti. Tako je zelo teko priti do zvonih zapisov prievanj (avtorica razstave je pri veletnem delu lahko posnela le eno pripoved!) oziroma avtoriziranih pisnih prievanj. Ob predstavitvi razstave in zbornika je bilo postavljeno vpraanje, ali je ta projekt morda odgovor Muzeja za novejo zgodovino na razstavo Temna stran meseca, ki jo je decembra lani pripravila skupina razumnikov ob publicistu Dragu Janarju in zgodovinarju
Zbornik 2
Stran 673
UZD-SD

Vasku Simonitiju. Direktor muzeja dr. Iztok Durjava je to odlono zanikal, e da je razstava Mati, domovina, Bog postavljena po popolnoma drugani logiki kot Temna stran meseca. Kakna je torej ta logika? Razstava je postavljena v tirih sobah, ki ponujajo razline poglede na proti komunistini upor. Prvo sobo bi lahko imenovali domobranska, saj predstavlja pogled na medvojne dogodke iz domobranskega zornega kota. asovna toka, na kateri obiskovalec vstopa v ta razstavni prostor, je leto 1943, kar lahko vzbuja doloene pomisleke, saj se razstava tako zavestno odpoveduje predstavitvi tirih okoliin, ki so privedle do ustanovitve domobranstev v posameznih slovenskih pokrajinah. Prostor obvladujeta figuri nemkega oficirja in domobranca - prvi podeljuje drugemu (nemko) odlikovanje, kar da je vtis, da je za postavljalce razstave prav (podrejeno) razmerje do Nemcev najpomembneja prvina domobranstva. Med drugim si je tudi mogoe ogledati filmske posnetke parade domobrancev, proti komunistinega zborovanja in domobranske prisege, pismo ljubljanskega kofa Gregorija Romana, v katerem svari pred komunistino nevarnostjo, propagandne letake in plakate, uniforme slovenskih domobrancev ter fotografije, ki pripovedujejo domobransko zgodbo, do umika iz domovine leta 1945 in tragine vrnitve. V drugi sobi je prikazana identina tematska zgodba, vendar skozi partizanske dokumente. Osrednje mesto v njej zavzema bunker Edvarda Kocbeka, ki ga snovalci razstave razumejo in predstavljajo kot loveka, ki je s svojo individualno izkunjo nagradil spopad in mu dal viji smisel ter dokazal, da je edino skozi izkunjo posameznika mogoe doiveti temeljno izkunjo dobrega in zla. Partizanski pogled na domobranstvo se iztee v seznam usmrenih gorenjskih domobrancev (to sicer lahko izvemo ele iz spremnega gradiva razstave), ki zapolnjuje celotno steno sobe. Seznam je rezultat tudijskega dela Monike Kokalj Koevar, na njem pa je trenutno 665 imen (avtorica predvideva, da je bilo vseh pobitih gorenjskih domobrancev okoli 800). Tretja soba eli pokazati nekatere kljune elemente, ki so spremljali domobranstvo po vojni - to pa so zlasti izrinjenost iz javnega spomina in ujetost v zasebnost tirih domaih sten, strah in nostalgija. Osrednje mesto zavzema v leei vitrini (krsti?) razstavljena uniforma generala Leona Rupnika, ob njej pa je tudi Rupnikov kip, delo kiparja Franceta
Zbornik 2
Stran 674
UZD-SD

Goreta. Za zvono kuliso so uporabljene pesmi domobranskega pevskega zbora. Zadnja soba obiskovalca popelje v na as, ki ga med drugim zaznamujejo morija na slovenskih cestah, vojne po svetu, unievanje okolja - pa tudi neraziena vpraanja preteklosti, na kar opozarjajo posnetki mae za ubitimi na Teharjah in odkritja spominske ploe v Ljubljani. e nekaj besed o zborniku - prinaa tri prispevke Borisa Mlakarja, v katerih predstavlja vake strae in prostovoljne protikomunistine milice, slovensko domobranstvo v Ljubljanski pokrajini in primorsko domobranstvo. Monika Kokalj Koevar objavlja prispevek o gorenjski samozaiti, kustos Muzeja noveje zgodovine Vanja Martini v zapisu z naslovom Z ramo ob rami/Schulteram Schulter predstavlja uniforme, pokrivala, obutev, opremo, znake, ine, odlikovanja in oboroitev slovenskega domobranstva, Gregor Tomc izrisuje socioloki in psiholoki portret domobranca, zbornik pa se iztee v dnevniki zapis Francija Goloba iz Dolenje vasi pri entjerneju, ki je vstopil k domobrancem januarja 1944, po vojni pa je, star le nekaj dni ve kot osemnajst let, doivel tragino usodo tisoe soborcev. Bogomir tefani ml. Razstavo v Cekinovem gradu si je ogledal tudi slovenski rojak iz Argentine Boidar Fink, ki se je v svojih zapisih in javnih nastopih veliko ukvarjal z vpraanjem domobranstva na Slovenskem. Kaken je njegov pogled na delo muzealcev? Ob odprtju razstave Mati, domovina, Bog je bilo reeno, da je to sad napornega strokovnega dela. lo naj bi za zgodovinski prikaz travmatinega obdobja nae blinje preteklosti, po katerem bi se bilo mogoe priblievati objektivni resnici. Zgodovinska resnica pa ni samo v loenih dejstvih in njihovih nakljunih pritikah, ampak morajo biti dejstva vpeta v splet dogajanj irega obsega. Gre namre tudi za vzroke in posledice zgodovinskih pojavov, ki jih je le v takem prikazu mogoe v celoti razumeti. Tega sem na razstavi pogreal. Imel sem obutek, da stojim pred skromno zbirko - drugana menda ni mogla biti - muzejskih eksponatov, ki so za razumevanje in opravievanje malo povedni. Niesar ni o vzrokih in namenih domobranstva, razen kolikor je to mogoe razbrati iz nekaterih bolj ali manj propagandnih besedil. e manj je o zloinsko-tragini usodi domobrancev, ki je za dolgo zaznamovala kolektivno zavest slovenske drube.
Zbornik 2
Stran 675
UZD-SD

eprav bo razstava morda uinkovala kot pristopanje k odkrivanju zgodovinske resnice o namenih prirediteljev si ne upam soditi - domnevam, da bo nekaj razstavljenega gradiva delovalo propagandno in celo zavajajoe. Mislim na predimenzionirani figuri domobranca in Nemca pri podeljevanju odlikovanja, na leeo vitrino v obliki krste, v kateri je Rupnikova uniformna, na celo stran imen v partizanski sobi brez pojasnila pod njimi, posebno pa na fotografijo vrnjencev, ko odhajajo s kranjskega kolodvora. Uniformiranci in civilisti, med njimi enske, gredo z vso prtljago mimo nekaj partizanov, ki stojijo ob poti, kot da bi bili redarji. Ob sliki je velik odlok o amnestiji, s tem pa je zakrito, da so li ti ljudje v trpljenje in smrt. Naelno ne zavraam prikazov vseh zgodovinskih dejstev, tudi e bi bila neprijetna. A prikaze je treba dajati tako, da je dejstva mogoe razumeti v zvezi z okoliinami, ne pa da se prepuajo vnaprejnjemu obsojanju. Razstava vzbuja vtis, da pritiska domobranstvu peat kolaborantstva in ga torej obsoja kot sramoten pojav. To pa bi bilo nezgodovinsko in skregano z logiko. Za celoviteje spoznavanje tistega obdobja bo treba e druganih pristopov kot je ta razstava in deloma tudi spremljajoi zbornik.
DOMOBRANSKA PRISEGA LEGITIMNA

Rosenner je (od domobrancev prisego) zahteval, in sicer v obliki, kakrna je bila v nemki vojski in je vsebovala tudi izjavo zvestobe Hitlerju oziroma nemki dravi. Ko je Rupnik dobil prisego v roke, mu je zabrusil: tega nai ne bodo prisegli. In so jo spremenili. Je edina prisega, ki ne obljublja zvestobe Hitlerju in nemki dravi. To poudarjam, ker haaka konvencija iz leta 1907 natanno doloa, da okupator sme zahtevati prisege lojalnosti, ne pa zvestobe. Se pravi, domobranska prisega je bila v mejah dovoljenega... MAG , 20. oktobra 1999 Dr. Peter Urbanc
IZDAJA
Dr. Aleksander Bajt, Bermanov dosje (str. 944, 945): Nasilne podreditve slovenskega naroda komunistini partiji in njegovo skrenje na objekt partijske samovolje (kar so komunisti storili z odloitvijo za nasilno uvedbo boljevizma z revolucijo), dejansko izvajanje te od loitve in konno njeno uresnienje ne moremo oznaiti drugae kot zloin nad slovenskim narodom.
Zbornik 2
Stran 676
UZD-SD

Nai komunisti so storili ta zloin v asu sovrane, zasedbe. Z zvijao, toneje, s prevaro so pridobili pod krinko osvobodilnega boja za revolucijo velike dele slovenskega prebivalstva. To je gotovo nekaj najpodlejega in najbolj zavrenega, kar lahko kdo zagrei nad svojim narodom. Nartno izkorianje osvobodilnega boja za izvedbo boljevike revolucije je brez dvoma izvirni greh izdaje slovenskega naroda. Ko je bil storjen izvirni greh, so si protiljudski zloini komunistov sledili z logiko, s katero se domine podirajo same od sebe. Druina, 31.10.1999
MATI, DOMOVINA, BOG

Ogledal sem si razstavo o domobranstvu in opazil nekaj dejstev. l. Za tako obirno in obutljivo razstavo je e to, da je do nje prilo, prva stopnica k narodni spravi. 2. Zgodovinska stroka je pokazala vso svojo bojazen in lojalnost dnevni politiki in predstavila strokovno zelo dvomljivo, predvsem pa pomanjkljivo razstavo. 3. Mediji, kot da se bojijo dnevne politike. Nobene prave polemike oz. iskanja novih dejstev o nai zgodovini, kot so: - komunizem je propadel in propada kot drubeni sistem v celotni svetovni sferi; - vsi enaki, vsi enakopravni se ni in se ne bo nikoli doseglo; - skupna in dravna lastnina je propadla; - proletarci vseh deel, zdruite se, tudi propadla parola; - tudi osvobodilni boj zaradi svojih spletk proti lastnemu narodu izgublja svoj pomen in vlogo; - zdruena Evropa in svetovna globalizacija bo smisel tega boja e zelo relativizirala itd. Kdo je moralni zmagovalec? Torej ostane sedanji generaciji v bistvu trojni slogan domobranstva: Mati - kot narodovjezik, otroci, Domovina - kot prostor narodovega jezika in Bog - kot vena moralna avtoriteta, . kot smisel odpuanja, sprave in odreenja za vse, kar se krivinega in groznega na zemlji in v ivljenju ljudi dogaja. Mislim, da se bo morala zgodovinska stroka lotiti e druge bolee teme: zloini in poboji NOB in po njem z naslovom: Tudi mi smo padli za domovino!
Zbornik 2
Stran 677
UZD-SD

Pa ve koraje zgodovinarji, drugae vas bodo prehiteli volonterji in Resnica, ki prihaja. eprav mukoma sama, po filozofski abstrakciji lovekega uma je vena, kot filozofski pogled smisla ivljenja na zemlji. Delo, 14. 12. 1999 Anton itnik
BLAGOSLOVITEV KRIA NA STEHANU PRI GROSUPLJEM

Po dolgem asu bomo spet pria pietetnemu dejanju skupine ljudi, ki je zamolanim rtvam postavila spominsko obeleje. Postavljen je kri ob stari cesti, ki pelje od Grosuplja proti Vinji Gori. Ob tej cesti se razteza levo in desno gozd Stehan. Pred petimi leti se je zaelo javno govoriti, da smo Slovenci zamolali ve kot 20 tiso ljudi, da nimajo mrlikih listov, da niso pokopani, da nimajo ne grobov ne spominskega obeleja, hoteli smo jih kratko malo zamolati in izbrisati iz zgodovine. Omenjati se je zael Koevski Rog, razni protitankovski jarki, Stari Hrastnik, Barbarin rov in e in e. Poleg teh krajev je bil vekrat omenjen gozd Stehan in se e vedno omenja. Koliko je v tem gozdu skupinskih in posameznih grobov, se ne bo nikoli zvedelo. as je zabrisal sledi, krvniki pa se niesar ve ne spominjajo. Ve se, da so bili skupinski in posamezni pokoli v oktobru 1943 in po 9. maju 1945. Samo primer: sredi maja 1945 je bilo iz zaporov v Koakovi vili zveer odpeljanih nekaj starejih mokih. Govorili so jim, da gredo razminirat most proti Vinji Gori, katerega so zaminirali belki pri begu. Vrnili se niso ve. Med temi rtvami je bil tudi kmet iz Ponove vasi. Ko seje zaelo uljati, da so jih pobili v Stehanu, ga je druina zaela skrivaj iskati in ga po nekaj dnevih nala v skupinskem grobu. Skrivaj gaje pripeljala v lojtrnem vozu, obloenim s senom, in ga skrivaj pokopala v svoj grob na entjurijskem pokopaliu. Ostali pa e danes poivajo na Stehariu. Po amnestiji 7. avgusta 1945 je nekaj amnestirancev lo domov ez Stehan, domov pa niso prili nikoli. Ne samo gozd nad Rakekom in Pijavo Gorico, tudi Stehan je poiral premikajoe okostnjake v veno domovanje. rtve v Stehanu bodo dobile pokop in mirno spanje. Vendar je to ele prvo grobie rtev v obini Grosuplje, kjer bodo grobovi oznaeni. Kdaj bodo grobovi oznaeni na hribu nad marjem - Sapom, na Koakovem hribu nad Grosupljem, grob v gozdu nad Brvacami in grob druine za vasjo Velike Lipljene? Slovenski lovek nima ve splonocivilizacijskih vrednot. Petdesetletno enoumje mu je pustilo na dui globoke rane. Ta kri naj ne bi bil zadnji.
Zbornik 2
Stran 678
UZD-SD

slika
Spodbudi naj v slovenskem loveku zopet pieteto do mrtvih, da bi zael postavljati obeleja vsaj na vejih mnoinih grobiih in tako izpolnil svoj dolg do mrtvih in zamolanih muenikov. Ta kri pa naj bo v spomin Abelu in v veni opomin Kajnu.
Objavljeno v asopisu Slovenec, 2.10.1996
FRANC PERME
Zbornik 2
Stran 679
UZD-SD
OB 27. APRILU - DNEVU LAI

Drutvo za ureditev zamolanih grobov v Sloveniji je nedavno objavilo doslej zamolevano, v Sloveniji nikoli objavljeno pismo Solenicina: NE IVITE OD LAI! Naslovil ga je Rusom, namenjeno pa je vsem, ki s tem, da sprejemajo la za resnico, nosijo krivdo sodelovanja pri lastnem iznievanju! Gre za kljuna Solenicinova spoznanja, do katerih se je dokopal potem, ko je spoznal, v em je bistvo nedemokratinih reimov. Pozval je vse ljudi, naj premagajo strah in naj vsaj nehajo sodelovati pri irjenju lai in njenem pretvarjanju v Resnico, e se ji e ne morejo upreti! Pri tem je imel v mislih najhuje izmed vseh lai, namre tiste, ki jih prevaranti kukavije podtaknejo dobro vernim in jih tudi zanikajo, se jim celo navidez zaasno odreejo, se naredijo mrtve ali se potuhnejo do takrat, ko njihova la in njeni otroci prilaii lahko pokaejo zobe in se ob tem posmehujejo prevaranim in hkrati ponianim rtvam, ki so la pomagale rediti in je niso zavrgle, dokler je bil as. Zoper la seveda ni mogoe storiti ni drugega kot ugotavljati nesporna dejstva. Povedati stvari kot so in tako; kot so se dogodile; sklepanje, ocenjevanje in tolmaenje njihovih posledic pa prepustiti drugim. To je namre njihova pravica, kot je pravica vsakogar, da te razume tako, kot on razume. Osebno se ob tem spominjam besed mojega pokojnega oeta, preprostega mizarskega mojstra, Bog mu daj nebesa, ki je na podlagi njemu znanih dejstev sklepal in trdil, da so komunisti takni in tolikni lanivci, da so sposobni iz svojih rtev skuhati ajfo, si s to ajfo umiti roke in jih nato pokazati belemu svetu, e, glejte kako iste roke imamo ... To je bilo seveda njegovo osebno mnenje, pa tudi komunistov pri nas baje nimamo ve. elim si verjeti, da je bil v zmoti in da dananje rehabilitacije z obnovami postopkov, ki
Zbornik 2
Stran 680
UZD-SD

nekdanjim rtvam ne da jejo ni, ampak jim le jemljejo dostojanstvo, ali dananji predlog zakona o grobiih, ki pod krinko skrbi za njihovo ureditev, omogoa nadaljnje prikrivanje zloinov in jemanje pravice do groba pomorjencem, ne pomenijo tega, kar je imel v mislih ostareli mizarski mojster. Da pa bi takno nevarnost prepreili, bo g. Drobni storil prav, e ne bo ve razglaal svojih politinih pogledov, ampak v skladu s svojimi pooblastili uvedel kazenski postopek zoper ga. Zdenko Kidri, efico VOS-a in e zoper nekatere njene sotovarie in to na podlagi zbranih dejstev, zajetih v obtonici, ki jo pripravljajo nekateri dravljani. Vse te pa v skladu s Solenicinovim pismom, s katerim tudi nas roti, naj vendar ne ivimo od lai, saj le resnica osvobaja, zaradi esar bi tudi Delo storilo prav, e bi to pismo predstavilo svojim bralcem, da bodo tudi oni dojeli pomen upora zoper la! Glede praznovanja 27. aprila, o katerem se prepira toliko uenih in razgretih glav, pa predlagam, da ga preimenujejo v PRAZNIK UPORA ZOPER LA, medtem ko je za praznovanje upora zoper okupatorja primeren datum 13. maj, v spomin na dan, ko je 13. maja 1941 v dejanskem oboroenem boju zoper okupatorja pri Ribnici na Dolenjskem izgubil ivljenje slovenski narodni junak, tigrovec Zelen, in to brez ideolokih raunov, ampak preprosto zato, ker se je zares uprl okupatorju in zares branil svoj narod in njegovo in svojo svobodo! V Ljubljani, 1. junija 1998 M.D.
Zbornik 2
Stran 681
UZD-SD
RTVE BLEIBURGA I ZRTVE KRIZNOG PUTA

tovane gospode i gospoo zastupnici Hrvatskog sabora, cijenjeni gosti i uzvanici. O bleiburkoj tragediji i golgotskom Krinom putu hrvatskih vojnikih postrojbi te o nekoliko stotina tisua izbjeglih hrvatskih graana, staraca, ena i djece, izruenih principjelno i strateki 15. svibnja 1945. bez ikakvih meunarodnih garancija i osuenih na torturu okrutnog nasilja na logore smrti, na muenja, zlostavljanja, stratita i zloinake likvidacije, utjelo se desetljeima. Taj in ratnog umorstva, proveden u znaku takozvanih meunarodnih konvencja o ratnim zarobljenicima, ostao je dugo hermetiki zatvorenom politikom tajnom. Ta tragina stvarnost ostala je u cijelom poslijeratnom razdoblju nepoznata i prikrivena naslagama pseudopovijesnih, protuslovnih fraza i rasprava. Pa i onda kada se iz mranog depoa slubene dravnopartijske cenzure probijao glas o bleiburkoj tragediji, tome traginome ratnom umorstvu i kriminalnom zloinu koji su poinili srbokomunistiki bataljuni I. i II. jugoslavenske armije, desetljeima se nije pridavala na europskome povijesnom poligonu 11. svjetskog rata ni najmanja formalna pozornost. Drim, da smo povijesnom i moralnom obvezom duni iznijeti istinu o dramatskom zbivanju bleiburke tragedije te s objektivnim i irokim rasponom razumijevanja spoznati stvarnu traginu sudbinu toga demonskog dogaanja. Poklanjajui pozornost iskljuivo stanju injenica, potrebno je prisjetiti se tih svibanjskih traginih dana i toga hrvatskog Diesie, koji je u ----------Govor odran 15. svibnja 1995. u Saboru Republike Hrvatske na Komemorativnoj sjednici hrvatskim rtvama Bleiburga i Krinog puta
Zbornik 2
Stran 682
UZD-SD

svome bijesu progutao na stotine tisua hrvatskih zarobljenika i nesretnika. Potrebno je temeljito faktografski retuirati sve one tendenciozno iskrivljene politike, ideoloke interpretacije partijskog tiska, svjesno izvr tanje istine
slika
i povijesno uobliavanje neke nerazgovjetne statistike zamaskirane laima. Isto tako je potrebno s bleiburke stvarnosti ukloniti i sve one povijesne naslage patetinog kulta naciorialne tragedije koji bi nas mogao zavesti da se izgubimo u nekim emocionalnim nacionalno-romantinim izletima u davno ve mrtve iluzije. Treba otvoreno i s matematikim dokazima odgrnuti zastor nad bleiburkom alosnom politikom pozornicom, da bi se tragini dogaaji jasno osvijetlili na povijesnoj pozadini krvave i stravine stvarnosti. Na kon totalne povijesne zbrke
Zbornik 2
Stran 683
UZD-SD

pojmova historiografskog fraziranja po raznim katedrama, institutima i ideolokim skupovima, kada se, putem difamacije, sustavno provodilo moralno umorstvo cijeloga hrvatskog naroda, mora se konano skinuti maska s tog kriminalnog vremena, da se cjelokupna ratna i poslijeratna tragedija o kojoj svjedoi demografski pad hrvatskog puanstva prikae istinito i zbiljski. Dok se primjerice bleiburka tragedija uporno i sustavno preuivala, dotle se na grafikonu rtava Jasenovca gomilala i multiplicirala upravo perverzna hiperbolika umnoavanja rtava. Neka hrvatska povijest s punom objektivnou prosudi sva naa dramatino tragina zbivanja, da bi se ova povijesna promibena srbokomunistika maglutina, koja je desetljeima lebdjela nad Bleiburgom i kalvarijskim Krinim putom hrvatskih zarobljenika digla i rasplinula pred punim povijesnim osvjetljenjem istine i injenica. U tome smislu bleiburka tragedija eka svoga objektivnog tumaa i povjesnika. Bleiburg i posljedice Bleiburga su postali i simbolom cijeloga jednog dugog poslijeratnog vremena u kojem se javljaju masovna uhienja i rtve politikog terora. U totalitarnom sustavu, koji je progutao itave narataje estitih intelektualaca, seljaka i radnika, odrauje se to mrano stanje kao simbol Bleiburga. Koliko je samo u eri komunistikog ideolokog nasilja i dravnopartijske diktature nestalo politikih zatvorenika, nacionalnih romantika, entuzijasta, iluzionista, idealista, neukrotivih zanesenjaka i disidenata te raznih politikih grupacija s hrvatskim predznakom i generacija s romantinim nacionalnim iluzijama koje se nisu mogle pretvoriti u stvarnost? U krvavu simboliku hrvatskoga golgotskog Krinog puta ukljuuju se i sva ona nasilna uhienja, deportacije, politiki monstre procesi, osude, sramotna ponienja, muenja, logori, skapavanja po tamnicama i samicama, strijeljanja, martiriji Lepoglave, Jasenovca, Stare Gradike, Srijemske Mitrovice i robijanica jadranskih Golih otoka. U obiljeavanju Bleiburga, mi ne elimo kako nam to predbacuju ultralijevi epodi politikih skandala da samo jedne rtve pamtimo. Naprotiv, jednakim pijetetom izraavamo poast i suut svim rtvama terora, koje su stradale u bezumnom deliriju ideolokog i rasistikog nasilja. Bleiburg i rtve Krinog puta bili su jedno golemo muenitvo hrvatskog naroda, i povijesno gledajui hrvatstvo i hrvatska drava sagraeni su na temeljima vjekovnih nacionalnih muenitva. Moramo utvrditi da se i ovo bleiburko muenitvo i neduna stradanja nalaze u temelji ma ovoga naega sadanjeg
Zbornik 2
Stran 684
UZD-SD

nacionalnog preporoda. Iz te rtve razvio se golemi kvantitet hrvatske prometejske snage, nepokolebljive volje i tenje za slobodom, za svojom suverenom dravom. Tako hrvatska nacionalna muenika smrt postaje poetak jednoga novog naconalnog ivota i nove budunosti. Gospoe i gospodo, Danas kada smo ostvarili misao i tenje svih hrvatskih narataja koji su se borili za svoju samostalnu i suverenu dravu Hrvatsku, ne smijemo dopustiti da nam bilo kakve podjele narue jedinstvo na crti temeljne hrvatske dravotvorne misli. Moramo odbaciti sve one uske malogradanske, anarhoindividualistiki razorne i provincijalne sheme svijesti, koje bi nam u obliku politike narkoze zasjenile horizonte stvarnosti sadanjega nacionalnog jedinstva to smo ga ostvarili u ovome Domovinskom oslobodilakom ratu. Razmatrajui svu traginost naega povijesnog nacionalnog i politikog nejedinstva i kobnih podjela, dr. Franjo Tuman je kao povjesnik i dravnik sintetiki istakao i upozorio na fatalnu stoljetnu gravitaciju hrvatske nesloge koja nas je uvijek odvukla u kaos samounitenja: Hrvatski narod je spoznao da je u svojoj povijesti, proloj i sadanjoj, pretrpio goleme gubitke ba zato to je bio raspolovljen u svome nacionalnom biu i to su vladale u njemu meusobno nepomirljive ideje (Dr. Franjo Tuman: Govor na sveanoj sjednici priredenoj u Drutvu hrvatsklh knjievnlka u povodu 70. obljetnice njegova ivota - 5. lipnja 1992, Zna se, str. 42, Zagreb, 1993). U ovoj kobnoj rotaciji meunarodne politike koja se danas javlja u obliku teza o sablasnoj uspostavi neke nove aveti tree jugoslavije, u ovome protuslovnom zapadno europskom preocjenjivanju vrijednosti i nametanju politikih shema, potrebno je odbadti svaku pojavu esencijalnog nejedinstva koje bi razbijalo sintezu nae temeljne,nacionalne misli o hrvatskoj suverenosti, neovisnosti i dravnom integritetu. Potrebno je na temelju vtastitih iskustava shvatiti svu traginost naih partikularizama uvjetovanih okolnostima prologa mrtvogvremena i recidivima postojanja stranih okupacija i tuctih suvereniteta, koji bi nam svojom sitniavom kratkovidnou suzili horizonte i nametnuli ponaanje iz arsenala provincijalnoga i uskog kampanilistikog politikantskog razmiljanja. Sve to je narodnosno i dravotvorno treba potvrditi kao pozitivno, kao afirmaciju koja uzdie i proiruje nau politiku samosvijest, bez obzira
Zbornik 2
Stran 685
UZD-SD

na to kako se tko stranaki po svojoj savjesti, uvjerenju i politikom programu opredijelio. U uspostavljanju novih politikih spoznaja ugradimo esencijalnu svijest da na promatranje nae stvarnosti djeluje dublja logika afirmacije pragmatinoga narodnosnog i dravotvornog naela, koje smo ostvarili u uspostavi Drave Hrvatske. Temeljna misao u obiljeavanju ovih dviju obljetnica: Pedesete obljetnice pobjede antifaistike koalicije u Europi i svijetu i ove Komemorativne sjednice hrvatskim rtvama Blelburga i Krinog puta, bila je prevladavanje bilo kakvih podjela. U najveoj mjeri smo nastojali provoditi temeljnu misao politikog razbora poglavara drave Hrvatske dr. Franje Tumana o sveopoj nacionalnoj pomirbi i da u toj pomirbi oitujemo visoku moralnu snagu politike svijesti. Demokratska zbivanja 1990. obiljeavali su poticaji srca i pokreti volje. Sadanje ponaanje mora oznaavati aksiom politike mudrosti s pragmatinim i elastinim demokratskim politikim koncepcijama. Jer samo u zdravoj i mudroj pragmatinoj primjeni povijesnog promatranja injenica lei snaga politike dijalektike. Ono to nas sjedinjuje, a to je misao Hrvatske i sudbina njezine sadanjosti i budunosti mora biti mnogo snanije i vee od onoga to nas u pluralistikom politikom pristupu razdvaja. Trebamo zapravo potvrditi jedinstvo koje ve postoji, a potvrdio ga je ovaj na Domovinski rat, koji je mnogo pridonio u sazrijevanju nae politike nacionalne svijesti. injenica, da smo se do svoga politikog i nacionalnog suvereniteta probili vlastitim snagama, rasprava sav onaj iluzionistiki dim nekih novih luckastih junoslavenskih kombinacija, koji bi nam na ovim garitima mogao zamagliti snalaenje u mranim politikim labirintima meunarodnih razmjera. Sadanja dramatina hrvatska stvarnost i rtve koje su pale za oivotvorenje ideje ostvarenja suverene Hrvatske drave, moralno i imperativno nas obvezuju na princip provedbe apsolutne i nepovredive dravne neovisnosti i suverenosti. Gospoe i gospodo zastupnici, Logino je da osjeamo veliku politiku, moralnu, emocionalnu i intelektualnu osjetljivost prema rtvama Bleiburga i Krinog puta. I drim da nema domoljubno usmjerenog hrvatskog ovjeka koji ne bi u sebi duboko osjetio svu tragiku toga posljednjeg kriminalnog ina hrvatske ratne drame nakon zavretka II. svjetskog rata. Mi ne moemo ostati beutni nad brutalnou ratnog umorstva svih onih stotina tisua bez sudskog procesa na smrt osuctenih mladih vojnih zarobljenika, izbjeglica, bjegunaca, prognanika, iznemoglih staraca, ispaenih
Zbornik 2
Stran 686
UZD-SD

udovica, majki i bolesne izgladnjele djece, koji su u paninom strahu bjeali sa srijemskih i slavonskih prostora pred smrtnim pogubljenjem to su ih u svome osvetnikom ratnom pohodu provodili srbojugoslavenski komunistiki bataljuni komandanata Prve i Druge armije. Potrebno je da se ta tragedija kriminalnoga masovnog likvidiranja po stratitima Koevskog Roga, Maribora, Celja, Macelja, Jazovke, po sabirnim logorima smrti zagrebakog Kanala, Maksimir i tada jo uvijek aktivnog Jasenovca, te 460 drugih evidentiranih masovnih gubilita na temelju injenica povijesno obradi. Ali u isto vrijeme mi moramo u tome okrutnom golgotskom robijakom krvavom kretanju prema likvidaciji i smrti prevladati sve traume povijesne i psiholoke naravi te prihvatiti jedan pristup na viem stupnju politike i moralne svijesti. Bleiburka tragedlja e nesumnjivo ostati u komemoraciji naih. povijesnih traginih zbivanja trajan memento. No taj holokaust hrvatskih muenika,koji su rtvovali svoj ivot za ideal hrvatske dravnosti, i taj simbol hrvatskog stradanja koji u naoj politikoj svijesti ima svoju specifinu teu moramo moralno oduhoviti i uzvisiti na jedan vii smisao nae narodne tragedije. Dovoljno smo snani i dovoljno razboriti da se naa hrvatska stvarnost uzdigne na viu razinu politikog i moralnog ponaanja. Stoga se u poruci pratanja, pomirenja i hrvatskog jedinstva uzvisimo iznad ove tune i mrane povijesne zbilje, iznad svih onih ponora besmisla i.ideolokog fanatizma, i u svome istom humanistikom smislu uzdignimo se do najviih krugova zvjezdanih spirala ljudskog dostojanstva uzvieno i ponosno. Dr. Nedjeljko Mihanovi
Zbornik 2
Stran 687
UZD-SD
VOLKERMARKT-LAVAMUND-DRAVOGRAD-MARIBOR
Daljnjom vonjom niz rijeku Dravu prema Mariboru dolazi se u podruje poetka Kriih puteva hrvatske vojske gdje su se slijevale nepregledne kolone i poela partizanska zlodjela nad razoruanim vojnicima i to u razdoblju poslije zavretka rata. Teko je prebrojiti sve rtve koje su pale uz Dravu tih dana, a od kojih su dobar dio bile i ene i djeca, a taj put se nastavlja daleko sve do istonih granica tadanje drave.
karta
Iz knjige Meunarodni znanstveni skup Bleiburg 1945 do 1995 in po opisu 2. kolone smrti, najvaniji putevi od Avstrije do Romunije, kolone BleiburgMaribor Ptuj-Varadin, Bleiburg-Celje-Krapina, je na tem potovanju nalo smrt, brez ostalih krajev Slovenije, okoli 144 500 Hrvatov. Ob teh poteh ni bilo jame ali peskokopa, ki ne bi bil(a) napolnjen(a) s trupli Hrvatov. F.P.; D..
Zbornik 2
Stran 688
UZD-SD
O POKOLJU HRVATSKJH ZAROBLJENIKA KOD LJUBLJANE 1 KOEVSKOG ROGA

ZAPISNIK Pristupa nepozvan IVAN GUGI, sin Ivana i pok. Jake Cetini, roen u Veloj Luci dne 26.08.1925. Ja sam svrio etiri razreda gradanske kole u Veloj Luci te sam boravio kod kue, kod svojih roditelja, sve dok me partizani nisu prisilno mobilizirali 10.9.1943. Bio sarn u 26.
Zbornik 2
Stran 689
UZD-SD

partizanskoj diviziji, dalmatinskoj, te sam bio prisiljen na rad u engleskoj bolnici na Visu radi moje malodobnosti. U oujku 1945. bio sam prikljucn XI. dalmatinskoj brigadi kod Gospia, nakon njegova pada. Odatle sam poao u borbe kod Trsta te, nakon njegova pada, dalje uz soansku dolinu sve do sela Kranjske Gore, gdje smo stigli 15. ili 16.5.1945. Ostao sam sa svojom jedinicom jedan dan, dok se nisu predale neke njemake ete (Vlasovci u njemakim uniformama) na sedlu prema Korukoj. U Korukoj sam ostao 6 dana, bio u Klagenfurtu i okolici. Tu sam bio prisutan kad su engleske ete predale hrvatske vojnike, koji su im se na vjeru bili predali, te ih izruivali naoruanim titovcima. Nakon toga poslani smo vlakom u Jugoslaviju, kroz tunel u Jesenice, jer nam saveznici nisu vie doputali ostati u Korukoj. Nakon jednog dana ostanka prebacili smo se pjeke u Kranj (oko 24. ili 25.5.1945). U Kranju, i to tonije u Primskovu preko mosta, ostali smo opetjedan dan. Tada je stiglo narectenje od taba 26. divizije tabu XI. dalmatinske brigade da se izaberu iz cijele brigade (imala je 4 bataljona) najpouzdaniji komunisti, kako asnici tako i vojnici, za neki povjerljivi zadatak, od kojih bi stvorili posebnu etu. Odmah mi je tada povjerljivo saopio moj mjetanin Daniel Jokovi, potporunik, da su ljudi izabrani za ubijanje zarobljene hrvatske, slovenske i njemake vojske. Moja trea eta, i ja osobno, bili smo odreeni za pratnju i osiguranje ove novoformirane jedinice koja je brojala 6070 ljudi: zapovijedao im je kapetan Nikola Marsi iz okolice Makarske, nekad zamjenik komandanta 2. bataljona, komesar ete bio je Ivica Boke Crnogorac, a glavni komandant bio je major Simo Dubaji iz Like' naelnik taba IV. armije, Operativni odsjek. Sutradan, t.j. 25. ili 26.5.1945, krenulaje ova ubijalaka eta praena od 3. ete 3. bataljona u Ljubljanu. Iskrcani smo iz kamiona u logor pred Ljubljanom s drvenim barakama, gdje je bila masa zarobljenika, vojnika i civila, dapae i ena i cijelih familija. Doznao sam da se logor zove t. Vid, gdje je bila biskupska gimnazija, a ogracten je bio icom. Nama nisu dali pristupiti mectu logorae, ali je ona izabrana eta ubijalaca ulazila u logor i pljakala satove, naliv-pera, prstenje, zlato itd. Mi smo stigli tamo oko 5 sati naveer kamionom i prenoili u barakama. Sutradan, oko 6 ujutro, po svoj prilici 27.5.1945 poaojejedan kamion ubojica i 4 zatvorena kamiona (crna marica) sa zarobljenicima. Mi smo znali da ih vode na ubijanje. Nau treu etu povezla su dva kamiona oko 10 sati istog dana radi kupljenja i otpreme robe poubijanih zarobljenika. Vozili su nas
Zbornik 2
Stran 690
UZD-SD

4-5 km Trakom cestom, koja ide u pravcu Trsta. Ili smo najprije natrag prema Ljubljani 1 i pol km te smo onda skrenuli desno, irim poljskim putem, i ili oko 3 km. Tu smo doli do seljake kue u vonjaku, iza koje je bila umica i njiva te neka jama oko 100 m daleko od kue. Doavi tamo vidio sam grupu zarobljenika, oko 50 ljudi, koje skidaju i veu icom za ruke po dva i dva, za miicu, te su ih opet u parovima povezali i izmectu sebe icom. One, koji su padali od iznemogi ili straha, natovarili bi izmedu dvojice jaih da ih nose do jame i tukli ih. Zapovijedali su im da pjevali:: Sjeno-slama, kua-jama. Skidali su i vezali zarobljenike oni koji su ih i ubijali. Ljude su prevozili kamioni s pratnjom slovenske kurirske jedinice pod komandom nekog visokog plavokosog kapetana Slovenca, sa spomenicom borca od 1941. Kamionima je stizala svaki sat otprilike jedna tura i to cijeli dan, ukupno oko 40 kamiona. Naveer su se hvalili da su ubili 800-1000 ljudi. Da se slabije uje pucanje, metali su na cijevi engleskih runih strojnica od 20 metaka tzv. glunik. Ubijanje je vreno na jami i to uglavnom metkom u zatiljak, a neki su i ivi skakali u jamu, duboku bar 50 m. Mnogi nisu bili izdahnuli, nego strano jaukali u jami, na to su partizani od vremena do vremena bacili englesku bombu u jamu. Te rtve su bili najvie Slovenci te neto Hrvati, i to svi mukarci. Ja sam se oko 11 sati dovukao do jame i pogledao u nju, ali se nije nita vidjelo. Na to su mi Boke i Mari udarili po amar i ja sam pao okrvavljen u nesvijest, jer naoj prateoj eti nije bilo slobodno to gledati. Tu smo ostali do veeri i pakovali robu ubijenih ljudi (neke zelenkaste uniforme i drugo). Vratili smo se uko 8 sati naveer u logor t. Vid. Te veeri stiglo je nareenje majora Sime Dubajevia da se ubijanje vie ne vri kraj grada, jer narod moe tako saznati tajnu. Govorilo se da e jamu prengovati zajedno sa mrtvacima, da se tako s njima pokopa i tajna. Za vrijeme ubijanja posipali su ivim vapnom krv oko jarne, da se muhe ne kupe i krv ne zaudara. Kre je donio neki seljak. (prisutni svjedoci vele, da se to mjesto zove Podgora kraj Podutika). Sutradan smo poli vlakom u Koevje koje je bilo jako razrueno. Mi smo se naselili u neku polurazruenu kasarnu, uko 800 m izvan grada, gdje su nekad bile njemake ete. Ubilaka eta bila je stigla prije nas, ali je nismo vie vidjeli. Oni su po pripovijedanju drugova bili otili u umu, daleko dva-tri sata hoda, ali ja to tono ne znam. Znarn samo da su tamo bili --------------------------1
Rije je o Simi Dubajiu kojeg je davatelj iskaza Ivan Gagi spominjao kao Simu Dubojeva
Zbornik 2
Stran 691
UZD-SD

partizanski logori za vrijeme rata. Ta uma se zvala Koevski Rog. Zadatak moje ete bilo je da najprije u kasarnu primimo one koji su dopratili slovenski kurirski odredi, koji su ujedno u sobama s njih skidali robu, traili oruje i zlato. (Bilo je na taj nain nakupljeno 5-6 kg zlata, a za dragocjenosti je bio odgovoran komesar 3. ete Ljubo Barbari Hvaranin). Mi smo slagali robu u bale i odvozili je na elj. stanicu kamionom. Rekli su nam da e se roba prerac~ivati u vojnika odijela. Mi smo trebali uvati zarobljenike do dolaska kamiona i tovariti ih na kamione. Zapovjednik ete bio je Peljeanin Ivo Frankovi. Bili smo punih osam dana u Koevju. Stizalo je dnevno po 10 i vie vlakova sa plombiranim, zatvorenim vagonima, uvijek najmanje 10 a gdjekad i po 20. Te su ljude dovozili iz Ljubljane, a moda i iz drugih krajeva. Skoro svi su bili vojnici-mukarci, ali i nekoliko ena, koje su silovali kod jame prije strijeljanja. Bilo je neto i nedoraslih mladia od 15 do 16 godina; te znam za sluaj da je kapetan, plavokosi Slovenac, sprijeio strijeljanje jednog takvog djeaka, valjda jer ga je poznavao. Od onih, koji su proii kroz moje ruke, bilo je vie Hrvata negoli Slovenaca, ali je bilo i neto srpskih etnika. Ne znam koje su ete tu bile ubijene. Sve ubijene odveli su na dvije jame - bilo ih je 30 do 40.000 u 8 dana. Kada su ubojice polazile na Bled na odmor, nakon osam dana, bila je upravo nedjelja. Uoi toga je, u subotu, bio prireen neki ples za njih sa enama. Na plesu su se hvalili kako su likvidiraii 30-40.000 neprijatelja u 8 dana. - Prema odijelima, koja smo spremali iz Koevja, bilo je preko 30.000 ubijenih. Mi smo poslali iz Koevja preko 20 vagona robe, a dnevno smo slali 2 ili 3 vagona robe. Glede ena mogu izjaviti da sam ih vidio 10-15, ali i kako sam ja vidio za vrijeme svoje slube tek jedan dio tih nesretnih zarobljenika sigurno je tih ena bilo vie negoli 15. Njih nisu skidali kod nae kasarne, nego su ih do gubilita vodili obuene; njih su silovali kod jama i kasnije se tim djelom hvalili, napose neki Hvaranin Kai Boo, po inu Titov zastavnik. ene su posebno jadno izgledale i neprestano su plakale, a bile su rastavijene od svojih mueva koji su bili hrv. asnici i kod Koevja ubijeni. S njima nije bilo ni jedno dijete. ene su bile obino obuene u gradska odijela, a neke su nosile vojnike hlae i izme, i to valjda radi lakeg putovanja. Nama uope nisu dali doi blizu enama, jer su oito imali s njima svoje namjere. Osim ena, vidio sam moda do 200 djeaka od 14-16 godina koji su nosili uniformu. Mislim, ustake mladei. Njih su potukli sve, osim prije spomenutog djeaka, spaenog od kapetana Slovenca. Svi su govorili da su nevini i da nisu nista uinili, a mnogi su i plakali... Ivan Grugi
Zbornik 2
Stran 692
UZD-SD
slika
POZDRAV NAD GROBOM

STRIJELE KAD MI SRCE POLOME NAD GROBOM JEKNE GORKI PLA, DOK LEI IZMEDJU PLOA GOLEMIH SRCE MI PARA GOLEMI MA. TU POIVA MAJICE MILA SA BRATOM I SA SESTRICE DVI, DUMANI VAS USTRIJELIPE TADA DOK NEVINE RTVE BILI STE VI. DONIM VAM RUE CRVENE BOJE KITEI NJIMA VA VJENI DOM, DOK NIZ LICE POTEKOE SUZE U SRCU VAS VJENO NOSIM SVOM.
MAMINA SUZA
MAMA! JA SAM GLADAN, I NETO BIH POD ZUB. ALI MAMA SUZU PUSTI, GLEDAJUI HALJINE RUB. MAMA! ZATO PLAE? NE HRANI ME SUZOM SVOM, MAMA ZNAM, RAT J E I PROBLEM JE U TOM. MAMA, NE PLAI, GLADAN NISAM VIE JA, NE DOZVOLI DA ME HRANI TVOJA SUZA NAEG ZLA. BOJAN KOZICA
slika
Zbornik 2
Stran 693
UZD-SD
IZPOVED IZ DRUZINSKE KRONIKE DRUZINE BARTOL HRIB 12, LOKI POTOK LETI 1939 in 1940
To leto smo dobili mojstra apneniarja, ki je s svojimi ljudmi gal apno na Travni gori. Ivan, e mlad, ga-je vsem razvozil. Pri elektriki je bilo vse gotovo; ljudje so jo mrzlino napeljevali po hiah. Vse je akalo ta dogodek, ki mu ni bilo para v nai fari. Nai mogotci Rusi in njim enaki niso hoteli e do zadnjih dni napeljati intalacije. Prav, smo rekli, naj si pa s petrolejem svetijo. Tik preden je zagorela, pa so jo v naglici napeljevali. Ko je zveer zagorela, je bilo veselje. Vabili smo le tiste, ki so pripomogli, da se je to sploh moglo uresniiti. Sumila sem, da je bil tajnik dosti kriv, da se je toliko zavlaevalo. Bil je navezan na nasprotno stan, toda atu tega suma nisem hotela razodeti, saj bi ga preve ranilo. V tem letu smo Stanko poslali v kmetijsko-gospodinjsko olo v Malo Loko, zdaj je bila v estnajstem letu. Ko je ona konala, je la e Mimi. Ta se je namesto domov zatekla na Vrhniko k bratu. Tam je la v slubo v usnjarno. Tudi Frenk je konal svojo uno dobo pa smo rekli, naj e pomoniko pri njem dela. Priel je domov, ko se je prielo to udno vrenje. Nismo razumeli, kaj naj bi to pomenilo. 9. septembra smo dobili e eno punko, ta je bila ez vse zabeljena. Vasih sva se pogovarjala, bila je po tirih fantih prva punka, da bo preve obremenjena, ker bodo prve here odle in bi bilo dobro, e bi imeli e eno. Bili smo usliani. Ta as sem bila tudi na operaciji gole. V osmih dneh sem bila e dobra in se vrnila domov.
LETI 1941 in 1942

V ve obinah so pobili upane, zdaj si grem tudi jaz podpisat smrtno obsodbo. Kako se mi je smilil, pa nisem mogla ni pomagati. Prili so, pa mu niso ni alega napravili.
Zbornik 2
Stran 694
UZD-SD

Sem in tja je bilo videti udne ljudi, bili so zaraeni in slabo obleeni. Nekdo je rekel, da sekajo brzojavne drogove in spraujejo, e je tu kaj dosti belih. Mi si nismo mogli predstavljati, kaj naj bi to pomenilo. Tudi taki so bili vmes, ki so jih nekateri poznali. Tilerjev Ludvik je rekel, da so to poveini tisti tihotapci, ki so gonili konje ez mejo v Italijo. Nekaj je bilo tudi bajtarjev, e bolj pa jih je spoznal nekoliko kasneje, ko so ga v mraku naskrivaj odpeljali nekam v kolaneke. Kurili so ogenj in ga nagnali hoditi po erjavici, dokler mu niso rekli nehati. Strogo pa so mu zabiali, da e bo komu kaj povedal, ga bodo e dobili v roke in ga ubili. Eden ga je spremljal domov, da se je nanj opiral, saj drugae ne bi priel. Ko bo tega konec, e bom doakal, bom na tistem mestu dal postaviti kapelico! Pa ni doakal tega, saj je bil ubit v Jelendolu ... Nekako v tem asu so padle prve rtve s strani partizanov v Lokem Potoku: PrimoevJanez Debeljak in neki Dalmatinec Tonek, ki je e ve let v Lokem Potoku prodajal razno kramo. Tonka so ubili nekje v Jazbini in se za grob ne ve. Debeljaka pa na domu pri Belih Vodah. Ko so ga pokopavali, so partizani streljani z blinjega gria in ogromna mnoica pogrebcev se je hitro razla. Sliati je bilo, da mislijo zagati pri Tabru. Zbralo se je dvanajst fantov, za kar nismo ni vedeli, na je bil tudi zraven. Bili so v zvoniku. S im naj se borijo, e ni oroja? Ti so navalili gori, zagali zvonik in fantje so prieli zvoniti z navkom. Kako naj jim pomagamo in s im? Vdali so se in odpeljali so jih v Jazbino, kjer so se zbirali in imeli glavno komando. Govorilo se je, da je bil komandant Smeli doma nekje iz Loa. Zaslievali so jih, jim naredili pridigo in rekli, da e hoe kdo ostati pri njih, ga radi sprejmejo. Vsi so obljubili, da pridejo nazaj, ko se preobleejo in vzamejo s seboj, kar bodo rabili, saj nobeden ni bil siguren, kaj bo z njim, e ostane doma. Takoj drugi dan so iskali kapitana, pa se je e umaknil in el ez hribe. Smeli, so rekli, je bil dober in je dobil strogi ukor, ker je pustil kaplanu, da jim je uel. Govorilo se je, da so ga nekje zahrbtno ubili, ker je bil preve dober. Koliko je bilo resnice na tem, ne vemo. 30. julija 1942 je bila velika italijanska ofenziva. Partizani so se razbeali. Nai fantje so prili vsi iz gozdov domov in se javili Italijanom. V Travniku je bilo mnogo hi, kjer mokih ni bilo doma, in taki so dobili opozorilo: kjer mokega do drugega dne ne bo nazaj, bo hia pogana. Nad Travnikom je bila cesta na prevalu prekopana. Medtem ko je vojska zaspala, je iz gozda prila partizanka in ustrelila enega oficirja. Dobili so jo in jo takoj ubili, kasneje pa so ji partizani peli slavo, e kako je bila pogumna. Niso pa povedali, koliko talcev je lo zaradi ene babe (52), ampak so krivdo vraali na druge nedolne ljudi. Na vrtu pri Opaldarju so zbrali vse moke iz
Zbornik 2
Stran 695
UZD-SD

Travnika, vsakega desetega (ali petega, ne vem natanno) so poklicali iz vrste in ti so bili talci, ki so jih postrelil v Sodolu. Potem so pa govorili, da so upnik, upan in tajnik izbirali talce. e bi jih kdo izbiral, gotovo ne bi bili pobiti mladi fantje pri sedemnajstih ali osemnajstih, medtem ko so partizanski, za katere je vsak dobro vede!, ostali ivi. Zveer 31. julija so zagali hie, kakor so obetali, namesto nekaj hi je zgorela skoraj cela vas, saj je bilo vetrovno in ni nihe gasil. Naslednji dan so zopet prili italijanski oficirji, vzeli Otovo in Frenkovo legitimacijo ter jih strpali - poleg drugih - v tovornjake in odpeljali v Grarice, kjer so imeli glavno komando. Namestili so jih v hleve, po dva in dva speta v elezju. Dolgo, ve dni nismo niesar vedeli o njih. Enkrat pa pripeljejo Frenka in e par zraven, ga spravijo iz tovornjaka in poenejo naravnost h gnojnini jami. Tam je izvlekel puko in jo dal Italijanom. Mirica ga je zagledala, stekla je k njemu in se ga oklenila tako, da je ni bilo mogoe odtrgati od njega. V bliini je bilo nekaj vojakov in videla sem, da je imel eden solzne oi. Mirica pa je, kadar je videla kak avto, vsakemu pretila: Ti, ti, ato, Fenka pelou! Ata so pripeljali nekako po desetih dneh. Zdelo se mi je, kot da nima ve ivljenja v sebi. Koliko sem trpel, ko mi je sin ob jami stal. Vojaki kurat je e opravil z njim, on pa je klical: Ata, ata, pomagajte! Pa nekdo od fantov zavpije: Povej, Frenk, mi smo jih e vsi dali! Ko so li od partizanov, so se domenili, da puke nobeden ne da. Tega se je dral, ko pa je slial te besede, je rekel, da jo gre iskat. Pripeljali so ga domov, da jo je vzel iz gnojnine jame.
LETI 1941 in 1944

Partizani so vedno vpadali in kamor so prili, so pobrali vse do ivanke. Po odhodu Italijanov smo ostali sami, sicer pa tudi z njimi ni bilo dosti koristi: ko so bili e tukaj in nai fantje na Tabru, so partizani kradli na Malem vrhu pri lebarjevih. Mo je slial eno, ki je klicala na pomo, a italijanski komandant ni pustil niti enkrat ustreliti. Govorilo se je, da so partizani akali v egovi vasi italijanski komandant pa jim je poiljal oroje in municijo. Ko so nai fantje prili domov, so s tistimi, ki so bili doma, ustanovili vako strao, da je branila narod pred opustoenjem. Naredili so bunkerje na vijih tokah in opozarjali, e so se bliali neprijatelji. Vendarle smo nekoliko mirneje zaspali. Prila je novica, da je Italija kapitulirala, in vaka straa se je umikala proti Blokam. Slialo se je, da partizani zelo grdo delajo z
Zbornik 2
Stran 696
UZD-SD

druinami vakih straarjev. Nekje pri Koevju naj bi poklali vso druino z otroki vred. Jaz nisem bila za to, da bi beali, toda vse je prosilo, pojdimo. Naloili smo na voz, kar se je dalo, in li na Bloke, v Novo vas, in se nastanili v upniu. Vaka staa je ostala na Blokah. Mi smo se vrnili domov in partizani so me spraevali, zakaj smo beali. Povedala sem, kakne novice so se irile, pa so rekli, da to ni ni res. Vako strao so na Blokah prijeli. Kje pa je Birtkova svinja? je vpraal eden od Krumpljevih oficirjev, ne vem ali Ivan ali France, ker se do tedaj e ni javil. Prijavili so se vsi, saj so jih imeli vse na spisku, tiste, ki so jih imeli za glavne, so povezali z bratom tako trdo, da jim je kri la izza nohtov, in jih pometali na tovornjake. V Koevju so jih strpali v Marijin dom in jih stradali, tako je vsaj povedal kriov Joe. Z naim Frenkom sta leala skupaj in je rekel Frenk, da je bila italijanska internacija gostija proti tej. Joe je pravil: So ga enkrat klicali in nazaj je priel ves oznojen, grizel si je ustnice in govoril, da ga bodo ustrelili. Neko no so prili in jih vzeli est iz sobe: dva bogoslovca, enega upnika, dva iz Koevja in Frenka, od takrat nisem ve slial zanj. To je Joe pripovedoval, ko je bil e domobranec; partizanom je namre uel iz Makovca. Sicer se ni nihe reil, e prej ne, je priel po vojni na vrsto. Iz Koevja so ostale prepeljali v ribniko vojanico in ko so utili, da se jim bliajo nasprotniki, so hiteli in jih v Jelendolu pomorili. Nekaj glavnih pa so oblekli v cunje in jih gnali pe v Makov gozd ter jih tam pobili s pukinimi kopiti. To je videl Pavlov poba, ki ga je komandant, ki so mu rekli Ris, hotel imeti za pura. Spodaj je bilo nekaj ravnice, v bregu so bili partizani s harmoniko, na ravnici pa ujetniki z rablji. Zaeli so jih pobijati, ne streljati, ker so se bali, da bi se slialo. Bilo je tako krianje in rjovenje, da je bilo za oglueti, vmes pa harmonika. Pobijali so toliko asa, dokler se je kdo e gibal. Zopet je bilo ropotanje na vratih. Oblekla sem se za silo in la odpret, zdaj so pa hoteli praia in zahtevali, naj ga grem pokazat. la sem, imeli smo dva, pa sem rekla, naj vzamejo, katerega hoejo. Potem so vzeli e konja in voz in ga odpeljali. Konja smo dobili ele ez tri mesece, pa kakna! Praznega voza nista mogla peljati iz Travnika, e sama sta se komaj premikala. Pri hlevu je bil malo viji prag in smo ju z veliko teavo spravili V hlev, tako sta bila uniena. Med tem asom smo dobili nepodpisano pismo s sporoilom, naj se ata umakne, dokler je e as.
Zbornik 2
Stran 697
UZD-SD

Pa zakaj naj beim, komu sem kaj krivice naredil, ali nisem dovolj trpel e za asa Italijanov? je govoril in ni mogel ugotoviti, kaj naj bi to pomenilo. Torej, jaz naj odidem, vas bodo pa preganjali, e, seveda je kriv, zakaj pa je potem zbeal. Na noben nain vas ne zapustim pa naj pride kar koli. Bilo je 30. aprila 1944, pobrali so deset mladih ena in deklet (med njimi tudi Stanko), jih gnali v Mali Log, drugo jutro pa v loki grad. Prvega maja je v gredi zacvetela narcisa, ogledovala sem jo in jokala: Cvetje, ti ga pa ne vidi, pa tako teko si ga akala, akali smo vesti, pa so rekli, da so vse odpeljali v Belo Krajino. Ni se e polegla alost, ko je e prila druga, e huja. Ata je el z druino v Travno goro - so istili in gredo pripravljali drva. Otrokom sem dala juino in napravila e za ata. e pojedli niso, ko prideta dva partizana in pravita atu, naj se v imenu slovenskega naroda napravi, da gre z njima. Otroci so planili v jok, skoili so k njemu in se ga drali, jaz pa sem vpila: Ne boste ga odpeljali, raji nas vse pobijte! Eden od njiju je vzel puko z rame in naperil vame, jaz pa sem razpela e jopico in rekla: Le ustreli, in e nas vseh ne pobijete, prej ga ne odpeljete. Ata nas je zael miriti: Saj to je pomota, ker jaz se ne zavedam nobene krivde in vem, da bom kmalu doma. V kuhinji je eden pazil, drugi pa mu je bil zmeraj za hrbtom. V veliki sobi sva se poslovila za vedno. Ko sva se objela, mi je zaepetal: Moj srek! To so bile zadnje besede, ki sem jih sliala iz njegovih ust. Herko so odpeljali 30. aprila, ata 16. maja. Vedno smo gledali proti Ritjem, kdaj bo priel, a so prili partizani 20. maja e po mene, da grem za prio. Samo kakno uro sem bila pokonci, drugae pa v postelji. Rekli so, da gremo ez hrib. Iti ne morem drugae, kakor da me bosta nosila. Domenili smo se, da bodo napregli voziek. Konji so bili na pai. Otrokom sem rekla, naj dajo detelje, saj je pot do gradu precej dolga. Proti mraku je e lo, mrliu je zvonilo, ko sem sedla na voziek, potem pa je bil tak jok, da so ljudje kar drli po vasi doli. Pognali so, otroci so se prijeli za voziek in se drali in kriali, partizani pa s pukinimi kopiti tolkli nazaj, da so kar padali po cesti. Meni pa, sem mislila, da mi bo srce poilo. Ko smo se peljali proti Bloku, se je razbesnela nevihta, bliskalo se je in grmelo tako, kot bi bilo konec sveta. Bili smo premraeni, zato so ustavili v Novi vasi in dali konje v hlev, mene pa v neko hio, v kateri so mi dali suho perilo. Zjutraj so zopet
Zbornik 2
Stran 698
UZD-SD

napregli in odpeljali smo se proti gradu v Kozariah. Tam so me pustili, da sem se nekoliko odpoila, nato pa so me prili iskat in me peljali pred zaslievalca. Tvoja hia in tvoja druina je kakor svetilnik, ki sveti dale naokrog. Koliko dobrega bi lahko storila za nao stvar! Jaz sem kar osupnila ob teh besedah in potem rekla: Pa kaj naj bi jaz naredila, sem mati dvanajstih otrok in imam velike skrbi in teave, da jih preivim in vzgajam. Za politiko naj se brigajo tisti, ki so za to in nimajo drugega posla. Nato mi je rekel: Govorilo se je, da si ti upravljala upanske posle. Moj mo je bil est let upan in tukaj nekje imate obinskega tajnika pa ga vpraajte, e je mene kdaj videl, da sem prestopila prag obinske pisarne. Zakaj pa naj bi se vtikala v to, saj je bil tajnik in so bili tudi vplivni lani odbora, da so lahko vodili faro. Sliati je bilo, da si ti zakrivila smrt Lavri Karola, ki so ga Italijani ubili. Tega suma se pa zelo lahko oprostim, so ljudje, ki komaj akajo, da svojega blinjega spravijo ob dobro ime, etudi z lajo. Mojega sina in moa so Italijani odpeljali v Grarice kot e mnogo drugih. Pri sosedu so italijanski niji oficirji imeli svojo kuhinjo. Sosedov fantek je naim otrokom povedal, da so se pogovarjali, da je bil prejnji dan ubit potoki upan. Velik jok je nastal, jaz sem se skoraj zgrudila in so me dali na izbo v posteljo, od koder nisem vstala tri dni. Isti dan se je ta lovek javil Italijanom, ki so ga pridrali in drugi dan ustrelili. Kako naj bom jaz kriva njegove smrti? K meni ni bilo ves as, kar sem bila v postelji, nobenega loveka. Jaz ga e dobro poznala nisem, ker ni dosti hodil po gostilnah, je bil bolj miren fant. Samo to so mu zamerili, ker se je javil, ker so karabinjerji poznali skoraj vsakega loveka, saj so bili e celo leto tukaj. Skril naj bi se kot drugi! e je govoril naprej: Mi lahko naredimo, da za loveka ne ve nihe, izgine brez sledu. Truplo se lahko skrije, ampak dotina druina ga bo pogreala, e dobi truplo ali ne. Nazadnje mi je rekel, da sem prava diplomatka. Zakaj, saj sem govorila samo resnico. S tem je bilo mojega zaslievanja konec in so me poslati v partizansko bolnico v Stari trg. Spomnila sem se e, ko je govoril, da bi ljudje morali partizanom pomagati in jim dajati potrebno pomo, ne pa, da se pred njimi zapira in teko ivijo.
Zbornik 2
Stran 699
UZD-SD

Kar naravnost vam povem, da niso ravnali prav. Ni dolgo tega, ko so pri hii, ki nima niti enega fanta, le nekaj mirnih deklet, pobrali vse do ivanke, tudi lice so morali iti iskat k sosedu. Vsak bi raji nekaj dal, kot v strahu akal, kdaj bo izropan. Prielo se je drugo obdobje mojega ivljenja, odtrgano od doma, otrok in moa. Hodila sem kakor mesena, nisem ve razlikovala dneva od noi, bila sem popolnoma brez elja in misli. Po enem tednu je prila herka na obisk in potem sem se nekako ovedla in zaela premiljevati, kaj bo z otroki. Osem jih je doma in najstareja je komaj tirinajst let stara. Kdo jih bo hranil in zanje skrbel? Prosila sem zdravnika, naj me izpusti iz bolnice. Niste e zdravi, ali ni bolje, da ste tukaj, kakor e... Naprej ni rekel, vedela sem, kaj je hotel rei, zato sem dejala: Ne bom se prej pozdravila kot doma, e me pa ubijejo, vem, da me nimajo za kaj, pa naj me, ker to ivljenje je huje od smrti! ez nekaj dni me je zdravnik poklical in mi povedal, da me bo neki spremljevalec spremil na grad, e si upam hoditi. Bom pa vekrat poivala, sem odvrnila. Ta zdravnik je bil v Lokem Potoku s partizani, ko so nas za nekaj asa osvobodili, in je poznal nao druino in ata, ki mu je vekrat kakno uslugo naredil. Po vekratnem oddihu sva prila na grad. Peljal me je v veliko sobo, zdela se mi je kar grozljiva, vsa v rdeem ametu in tudi pohitvo je bilo obleeno v amet. Zaelo se je zaslievanje: ime in priimek, ime starev in take malenkosti. Konno je rekel: Tvoj mo je priznal precej stvari, ki ga bremenijo. To je nemogoe! Vem, da ni ni zagreil. e je pa kaj priznal, ni ve pri pravi pameti. Pri Italija ... Ustavil me je: Samo tisto odgovarjaj, kar si vpraana! Hotela sem povedati, koliko je pri Italijanih trpel in kaj ga sedaj ti obtoujejo. Zaeli so kar na kratko, da grem domov in naj za otroke skrbim, ne smem pa se nikjer ustaviti, ampak iti naravnost ez hrib, dali mi bodo vodnika, da me popelje ez vse vasi na pravo stezo. la sva kar takoj, jaz sem bila v skrbeh, kako bom hodila, ker sem bila e oslabela, e danes se udim svoji takratni moi, da sem zdrala. Ko je spremljevalec odel, sem se usedla in se zagledala v grad nizko pod menoj. Mislila sem na moa: O moja velika ljubezen, se vidiva e kdaj? Ali ve, da grem k otrokom domov? Vem, da bi mnogo laje prenaal to samoto, e bi vedel, da so me
Zbornik 2
Stran 700
UZD-SD

izpustili. Take misli so mi rojile po glavi in poasi sem se spravila na noge. Domislila sem se besed, da z njihovo pomojo lahko lovek izgine brez sledu. Oprezala sem po goi in priakovala strel. Toda vrnila sem se sreno in se razgledala po Zakotju. Zraven naih njiv so bili Roji, nekaj so vlaili. Pogrnili so mi deko in sem legla. Mi bomo kmalu gotovi, so rekli, potem te zapeljemo domov. Seveda je bilo veselje, ko sem prila domov. To je bilo v soboto, v ponedeljek pa smo e pripravili nekaj za v mlin v Gabru, saj tukaj niso ve mleli. Veja dva sta la s konji, da bosta poakala ez no, da bodo zmleli. Kar nas je bilo doma, smo odmolili roni venec in se spravljali k poitku, nakar zasliim trkanje na vena vrata. Nisem hotela iti takoj odpret. la sem pogledat skozi okno in videla ensko postavo iti po stopnicah proti trgovini. Poklicala sem jo in vpraala, ali je ona trkala. Ja, jaz sem, grem iz bolnice z otrokom, pa sem videla vaega strica, so gledali skozi okno in mi naroili, naj vam povem, da jim poljite kaj jesti in za preoblei. Zdaj se je vse umirilo in smo se ulegli, mene pa je nekaj zagrabilo in sem imela take boleine, da sem se kar valjala po postelji, potem zopet po hodniku. Ker nisem hotela vznemirjati otrok, sem se umaknila v drugo sobo. To je trpelo kakno uro, potem pa, kakor bi odrezal, je vse popustilo. Otroci so jokali, bili so prestraeni, da sem jih komaj potolaila. Sama se nisem mogla nauditi, kako naglo so me prijele smrtne boleine. Premiljevala sem: Stana pri partizanih, Ivan pri domobrancih, Mimi na Vrhniki, dva sta v ebru. Nanje sem mislila, na ata pa ni, ker je bila ravno prej pota za poiljko. Drugi dan sem la po dovoljenje, da bi mou nesla obleko in nekaj jestvin. Videla sem, da so se spogledali, in potem je eden rekel: Na kurir gre jutri tja, vse pripravite pa se bo oglasil pri vas in odnesel. Res je priel po paket, ne vem pa, ali ga je kam odnesel. ez nekaj dni se je domov vrnil Tasrednjih Joe, ki je bil obsojen na prisilno delo in sta z atom skupaj spala; Joe je delal, a na ata je bil vedno zaprt. Vpraala sem ga, ali kaj ve zanj. Ja, takole ti povem, po moje ga ni ve med ivimi. ena je rekla, morda so ga vlekli v Belo Krajino. Ne delaj si utvar; e se prej sprijazni s tem, prej bo potolaena. Bilo je tako. Nas so premaknili z gradu v Stari trg. V ponedeljek zveer, ko sem se odpravljal spat, jih pride nekaj v sobo in pravijo: Bartol, odpravi se, gre z nami! Tresel se je tako, da si ni mogel niti evljev obuti. Saj vem, je rekel, ubili me boste! In so ga odpeljali. Zjutraj grem po stopnicah na delo pa sream enega od sodnikov in mi pravi: Knavs, nocoj smo pa Bartola ubili; pa ga je koda, je bil dober lovek. Pa zakaj ste ga? Bi mu dali delo kot meni?! Pa je samo z ramami ganil: Pa kaj,
Zbornik 2
Stran 701
UZD-SD

ko so s terena prile takne zahteve! in od takrat ga nisem ve videl ne slial zanj. Torej je najbolje, da se sprijazni s tem, ker to je resnica. Primerjala sem vse to in prila do spoznanja., da se je vse to vrilo tisti veer in da sem jaz trpela z njim. Herko so vzeli 30. Aprila, ata 16. maja, mene pa 20. maja, spustili so me na soboto, 9. junija, moa ubili v noi od ponedeljka na torek, to je bilo z 11. na 12. junij. Za herko pa smo zvedeli, da e z drugimi dekleti pere in kuha partizanom. Bala sem se zanje, tako mlade, pa med takimi. Toda zvedela sem, da so tri skupaj in da jih zelo spotujejo in da so imele starejega partizana, da jih je pazil. V tistem asu, ko so mene vzeli, so tudi Batikovo in Zdulajnovo mamo imeli tam zaradi sinov. Kasneje mi je pravila Zdulajna mama, da je bila zaprta v isti sobi kot na ata. Pravil ji je, da je na hodniku, ko se je vraal z zaslianja, sreal Dolfetovo Pavlo in Malko, ki sta se e vraali, ob vstopu v sobo pa je zagledal starega Mika iz egave vasi, ki je izgovoril zadnji stavek: Odkar ga poznam, je bil belogardist. To se je gotovo nanaalo name in tudi Dolfeke so bile prie proti meni. Par dni po tistem, ko sem govorila z Joetom, so na koncu gredice obesili plakat in otroci so pritekli povedat, da pie nekaj od naega ata. la sem pogledat in videla, da je smrtna obsodba, saj je bil do takrat e ubit: Prva toka: je kriv, da so ob cesti gozd posekali; druga toka: je izdal kotel brzoparilnik Italijanom, da so kuhali v njem, tretja toka: je daroval za spomenik padlim 500 lir; etrta toka: je kriv, da je bil en Travnian poslan v internacijo; peta toka: ob vpraanju, kako bi se zadral, je rekel: kar sem bil, bom in ostanem. To so bili grehi, zaradi katerih so ga ubili, e bi bila vse to resnica, bi bil e tisti zapor prevelika kazen. Vsakega mora e zdrava pamet uiti, da je vse, kar je zapisano, samo potvorba in ne more sluiti za smrtno kazen, pa e bi bila vse resnica. Sliala pa sem, da je bila to velika zmeda za sodie. Morali so ga obsoditi na smrt, pa ni bilo nobenega vzroka. Poten lovek je bil zraven in je vse to videl; morda je bil v zaetku res ves njihov, sum imam, da je on poslal tisto pismo, saj je vedel, kaj napletajo. Ko so ga pripeljali, sploh niso vedeli, za kaj gre. Vpraali so na rajon, kaj naj storijo s tem lovekom. Odgovor se je glasil: odstraniti ga. Ponovno so iskali, kaj naj bi zagreil, in ker
Zbornik 2
Stran 702
UZD-SD

niso mogli ni dobiti, so ponovno poslali na rajon, naj povedo, kaj pravzaprav hoejo, saj oni ne morejo najti krivde. Ti pa so odgovorili: To ni na lovek, je preve priljubljen med ljudstvom in take moramo odstraniti, da nam pozneje, ko bomo mi na povrju, ne bodo delali preglavic. S tem je bila stvar zapeatena in obsojen je bil na smrt. Tudi ta lovek, ki je toliko vedel in bil razoaran nad njihovo podlostjo, ni dolgo ivel, so ga pri neki akciji zahrbtno ustrelili. Prilo pa je drugae. Bila je sreda popoldne pred malo mao in sem ravno prila z njive, kamor sem la nakopat malo krompirja. Pripravila sem si kaf in zaela pomivati pod, kar vstopita dva partizana in pravita, da se moramo odpraviti iz hie. Stala sem kot solnati steber, v eni roki s cunjo, z drugo sem se prijela stola. Nisem ga razumela, kaj je rekel. e enkrat je ponovil, da se moramo v desetih minutah spraviti od hie. Nisem sliala, v katerem imenu, in tudi ne, ali sama ali vsi. Potrdil je, da vsi, in ko sem jih hotela poklicati, mi je zastavil pot, me ni pustil nikamor. Moram jih vendar poklicati, ko ni nobenega? Zunaj sem videla eno punko in iz kuhinje sem ji velela, naj vse poklie, ker moramo iz hie. Zaeli so jokati, a jaz sem jih potolaila in rekla, naj se preobleejo in pojdemo vsi skupaj. Tudi jaz bi se rada preoblekla, a kaj, ko je eden od partizanov stal vedno ob meni. Najstareji Geli sem rekla, naj v deko stlai tuhno (pernico), zase sem vzela le pla. Lahko bi vzela e kakne obleke, pa sem bila prepriana, da nas bodo nekje pobili. Ko smo bili vsi zbrani v hii, so nas pognali v olo, tam jih je bilo nekaj iz imaric: Menarjeva, Miklavava, krijevi, Tasrednjih Joe z druino in Jakopeva Karolina z otroki. No, sem si mislila, vseh nas ne bodo pobili. Vsi smo bili skupaj, kar so jih mislili pregnati. li smo ez Travnik proti Prevalju in smo zapeli Marija, pomagaj nam vojskini as. V Travniku so posluali. Kasneje se je dostikrat Lovranek menil, da je bilo tako lepo petje, da je vse poslualo. V Dragi so nas pognali v prazen skedenj, ki je bil bolj od vasi, in smo se pripravljali za spanje, kakor je kdo vedel in znal. Pogrnila sem tuhno, spodaj pa smo dali deko. Z nami je bil tudi gorniki dekan, tako da smo odmolili roni venec. Potem smo spali, e je kdo mogel. Zjutraj so nas gnali pred olo, nas razvrstili, slikali in nam dali jesti neslanega ovsenega monika. Pa saj ga ni skoro nobeden jedel. De je padal in nastopili smo na kriev pot ez gozdove. Nalivalo je tako, da so bile grape in pota kot hudournik, smo marsikje kar gazili po njih, saj se jim ni dalo ogniti. li so e z enim vozom, kjer sta se peljala krlova oe in mati ter taki, ki niso mogli hoditi. Na vozu
Zbornik 2
Stran 703
UZD-SD

so imeli sekire, ago in ostalo orodje. Ika je hotela ponoreti: Poglejte, kaj imajo. S tem nas bodo pobijali! Menarjeva mama jo je kar spodila od sebe. Jaz sem rekla, da je velik Marijin praznik in e bi nas res pobili, bi kar gorki zleteli v nebesa. Pa se to ne bo zgodilo, ker nas je preve. Vekrat so nas ustavili ob kakni dolini in nas spravili skupaj, preteli in ez nekaj minut zopet pognali naprej. Konno smo prili v trdi noi na Moravo, tam so nas zopet spravili skupaj, nas preiskali in zagrozili, da ne sme nihe iti nazaj, ker bo vsak, ki ga dobijo, ustreljen. Pa se oglasi Jakopeva Karlina: Tovarii, kaj pa e bi pripeljala nekaj domobrancev, bi smeli priti? Vedeli so, da se noruje, pa ne vem, kaj so ji odgovorili, da je takoj utihnila. Zdaj smo ostali sami, tema, nismo vedeli ne kod ne kam. Poslali smo nekaj fantiev do ceste, e bodo dobili kaken kaipot. Ni niso nali, samo v daljavi so videli lu. li smo za to lujo in prili v talcer je, kjer so bili zelo dobri ljudje in so nas pustili v skedenj na seno. Zakopali smo se v seno e vsi mokri in se tam osuili. Dekana ni bilo ve pri nas, smo ga e v Dragi pogreili. Nismo vedeli, kam so ga odgnali. Namenili smo se v Koevje, ker je bila tam domobranska posadka. Seveda so se nas ustraili, nekaj jih je ostalo v Koevju, ostale pa so nas poslali v Ribnico. Mene so z otroki namestili pri Johanci v veliki sobi. Nai so zatrdili, da kolikor so oni naih pregnali, bodo sami njihovih; in so jih, da so dali nam prostor. Oni so zaeli pa naj se nadaljuje; mi smo bili prvi in zadnji pregnani, ker so videli, da s tem nikamor ne pridejo. Res pa je, da so od nas, kar nas je bilo pregnanih, dobili velikanske koristi. Po tednu dni so nalepili plakate, da kdor ima kaj zemlje, naj gre domov. Vsak naj se zglasi v okraju, kjer je, in bo dobil navodila, kako se ravnati. Jaz sem la v najblijo pisarno in povedala, da so mi ubili moa in sina, mene z druino pa izgnali in vse imetje zaplenili. Kam naj potem grem, e je vse zaplenjeno? Tisto ni ne dri, pojdite domov in glejte, da z druino obdelujete in jih ohranjate pri ivljenju. Tukaj imate vsa dovoljenja in pojdite im prej! Zloili smo vse skupaj in se pripravili za drugi dan, ko nas je Lojze s konji zapeljal na kolodvor. Ko smo prili na ribniki kolodvor, sem se zaudila, ker je bilo toliko Potoanov tam okoli, kofi bi bil cel Loki Potok v Ribnici. Nekateri so bili prijazni in nam pomagali pri prtljagi, druge pa sem videla, da se nekako zadrujejo. Najbolj je bolelo, ko sem videla prijatelja, ki je el brezbrino mimo mene, se ni niti ozrl. Razumela sem jih, saj so bili e vsi polni strahu zaradi preteklih asov. Nai fantje so li z nekimi vozniki v Loki Potok, jaz, Stanka in punke pa smo le k dr Oranu. Tam so se
Zbornik 2
Stran 704
UZD-SD

nastanile male. Rada bi bila dobila voznika, da bi nas in prtljago odpeljal v Loki Potok. So bili taki, ki bi takoj li: Samo dovoljenje e dobite zame, da se bom lahko vrnil nazaj. la sem po dovoljenje za voznika, pa so mi e mojega iz Ljubljane vzeli. Tam je bila neka Malnska Mica, ki so jo imeli za psa, je vsakega oblajala, kdor je priel po takem poslu. V Loki Potok bi radi, saj nimate ni tam. Nai so kri prelivali, pa bodo tudi nekaj zmogli. Mene so poslali domov iz Ljubljane, potem ne vem, ali je tu ve kot Ljubljana. Tudi nai so kri prelivali, pa e bi bili vsi taki kot moj mo in moj sin, ne bi bilo kaplje krvi prelite v Sloveniji. e enkrat poudarjam, ne bi bilo kaplje krvi prelite. Ko sem se ozrla, sem videla dva, ki sta stala vsak pri svojih vratih. Eden je bil takoj pri meni, popisal mene in druino ter me porinil v drugo sobo, v kateri je bil Miheli, drugi mo Moharice, na sosed. Rekla sem mu: Daj, e more kaj ukreniti, da bi dobila dovoljenje za voznika, da nas odpelje domov. Pri drugi mizi sta bila e dva pisarja in Miheli mi pravi: Ve, bi bilo treba prej za partizane gledati... e bi vsaka hia, ki toliko premore kot naa, dala toliko kot mi, bi imeli partizani vsega v izobilju! Zasliala sem od onih dveh, da je eden rekel drugemu: Ja, ta pa ima vpliv. Ustraila sem se, kajti v tistih asih, e si bil nasprotnik in imel kaj vpliva pri ljudeh, se ti ni dobro godilo. Rekli so mi, da moram poakati, in sem la na hodnik. Tam pa so norele po stopnicah in metale pasje bombice - najhuja med njimi je bila moja sovaanka - in to vse meni navkljub. Po hodniku je prila tudi Grgoretova Marica in me nagovorila. Bila je zelo prijazna. Konno sta prila dva partizana in mi velela iti z njima. Peljala sta me iz poslopja, kjer je zdaj banka, v sodnijsko poslopje. li smo po stopnicah v klet, tam je bil v majhnem prostoru jear, ki mi je vzel torbico in kljue ter me peljal po hodniku v zadnjo temnico. isto pod stropom je bila majhna luknja, da je le medlo svetilo od dneva, v kotu je bila gnila slama brez kakrnega koli pregrinjala, v drugem kibla, polna lovekih odpadkov. To je bilo torej moje stanovanje; do kdaj? Drugi dan ni bilo nikogar, tretji dan sem zasliala, kako so se odprla vrata, najbr pri prvi jei, uti je bilo kot neko vpraanje, nato pa ibanje in stokanje, isto se je ponavljalo pri drugih in tretjih vratih. Prili so tudi do mene, jear je krial name, naj vstanem, a jaz sem se oprijemala zidu, nisem se mogla tako hitro dvigniti.
Zbornik 2
Stran 705
UZD-SD

Pusti jo, kar sedi! mi je rekel glavni in potem se je zaelo spraevanje. Ti si ena potokega upana, pa zakaj so te zaprli? Ne vem, la sem iskat dovoljenje za voznika, da bi me z druino peljal v Loki Potok, prila sem iz Ljubljane, dovoljenje so mi vzeli in me dali v jeo. Ne vem, kaken vzrok so imeli. Otroci so pri dr. Oranu, tam je tudi herka, ki ez dan dela pri dr. Oranu, ona je e vedno pod partizansko kontrolo. ez nekaj dni bo e izvedela, kam pojde. akala sem zelo teko, nikogar ni bilo ve do mene, le jear me je vedno strahoval. Prisiliti me je hotel, da bi jedla, pa ne bi spravila griljaja doli, le stalno sem bila ejna. Kuhala me je vroina in nazadnje mi je prinesel steklenico vode. Leala sem na tisti gnilobi in e prve dni sem dobila na prsih u, ki je imela rde kri. Koliko je bilo pa e majhnih ui in bolh! Teh sploh nisem ve utila, ker sem bila e vsa otrpla, gledala sem v strop in bilo je neznansko lepo videti, vse se je blealo in migetalo kot prikazni, bila sem nekako srena. Naenkrat se je vse odmaknilo. Bila sem ejna, vode ni bilo ve. utila sem neko epetanje, pogledam v zamreeno okence v vratih in opazim polovico enskega obraza. enska se je naslajala nad mojim trpljenjem. Teko sem akala jearja, da bi mi prinesel vode. Stanje se mi je menjavalo, bila sem prisebna, pa so zopet iz svetlobe vstajale prikazni, zdelo se mi je, da vidim sina in moa, ki me vabita s seboj. Saj pridem kmalu za vama, ne bo ve dolgo trajalo! Neke noi, biti je moralo zelo pozno, zasliim trkanje v pritliju na vhodnih vratih. Jear je el odpret in so ropotali doli po stopnicah. Koga gredo iskat sredi noi? mi je inilo skozi glavo. Posluala sem, mimo prve so, e naprej gredo, mimo druge in e mimo tretje, nazadnje se zavrti klju v mojih vratih. Alo, vzemi svoje rei, gremo! Takoj sem se spomnila na moa, ki so ga tudi vzeli ponoi. Saj drugega nisem imela, samo evlje, noge so bile teke da sem jih komaj dvigala po stopnicah. Ko smo prili v pritlije, so me usmerili v veliko razsvetljeno prazno sobo in od tam e naprej v majhno brez lui, kjer me je strail partizan. Vpraala sem ga, ali kaj ve, e me bodo ubili, pa mi je samo odgovoril: Tiho bodi! Vrata so se zaprla in zaslialo se je ropotanje strojnic in puk. Straar je odprl vrata in nekdo je zakrial: Ne e! in straar je zopet zaprl. Jaz sem imela prstan in uhane v robec zavite in sem mu rekla, e bi hotel moji herki, ki je pri zdravniku, to izroiti, pa nisem
Zbornik 2
Stran 706
UZD-SD

drugega sliala od njega kot samo tiho bodi! Kmalu so se vrata odprla, v sobi je bilo vse tiho, nekdo je vstopil in mi velel sesti na nekaken zaboj, ki je bil vdelan v pod. Sedla sem in akala, od katere strani bo priel strel, ali skozi okno ali iz sobe, ali me bo ubila elektrika, napeljana skozi ta zaboj... Sedim in vse je bilo tiho. Kar naenkrat pa so pridrveli v sobo, rekli so mi, naj grem z njimi in straar me je odpeljal po cesti, ki pelje na kolodvor. Med potjo se je pripeljal eden s kolesom, na katerem je imel strojnico, ustavil se je in velel straarju: uri se za mano! Ko prideva na glavno cesto, me naravna po sredini. Vsak mora vedeti, kako je loveku v takem sluaju pri dui, ko samo aka, od kje bo zadrdralo vate. Ponavljala sem samo: Jezus, Marija, Joef, stojte mi na strani v zadnji uri! Zavila sva v predzadnjo stavbo blizu kolodvora. Povzpela sva se po visokih stopnicah do velike razsvetljene sobe, v kateri so se nahajali trije moje. Tam ima svojo tako, poglej, e je vse, kar si imela! Prespi lahko, kolikor je e noi, v prvi sobi, jutri pa pojdi v to in to pisarno in ti bodo povedali, kam gre z otroki. Joj, kaj ne grem v Loki Potok? Ne, ostane v Ribnici! Toliko let sem trpela, zdaj pa nimam, kamor bi na svoje glavo poloila! Nobeden ni ni ve rekel. Ostanek noi sem prebedela pri herki, ki je e bila prosta suenjstva in nastanjena pri dr. Oramu. Drugi dan sem la na urad, kamor so mi ukazali, in dobila naslov, kje bom ostala z otroki. To je bilo v Gorenji vasi pri Flajsovih. Dobili smo sobo in kuhinjo, vse prazno, ni bilo nobenih omar ne postelj. Vse, kar smo imeli, smo razvrstili po tleh. Spali smo na tleh kot kakni cigan je, le streho smo imeli nad glavo. Flajsovka je bila ena od naih in se je zelo bala partizanov. Enkrat so prili po moa in je la za njim poizvedovat pa so ji rekli, e e kdaj pride, bodo tudi njo zaprli. Moa so kmalu izpustili in potem se je zelo bala, jih. kaj omeniti. Drugae pa je bila Flajsovka zelo varna enska. Tam sem bila dva meseca, ko je priel brat z Vrhnike in mi rekel: Zakaj se tukaj pokori, pojdi domov in kdo ti more kaj, zdaj je bila amnestija in so bili vsi, ki so imeli po 20 let jee, pomiloeni! Kaj si pa ti komu kaj hudega naredila;? Res sem la pogledat s punkami v Loki Potok. Pri nas so ravno poprav ljali, da bo
Zbornik 2
Stran 707
UZD-SD

upnie, ker je bilo pri Tabru razdejano, in ko sem jaz prila, so se kar spogledali. Ni se ne bojte, ker jaz vam ne bom tren zmeala, upnie bo lahko, saj bom z druino na izbi. In smo se kar lepo pomenili. Tovornjaki so vozili les ez Loki Potok v Ribnico, a tja so li prazni. Prosila sem enega, e bi hotel odpeljati robo in nas v Loki potok, in sva se pogodila. Komaj je razloil in se odpeljal, so e prili miliarji in spraevali za dovoljenje. Imela sem ga iz Ljubljane, pa so mi ga v Ribnici vzeli. Pa bi ga morali iti iskat v Koevje, so rekli. Kje naj bi pustila otroke in s im naj hodim okrog? sem se obregnila. Menda je v Ljubljani veja oblast kot v Ribnici in Koevju, pa sem prila z druino iz Ljubljane, ki je tako zastraena, da ne bi mogla kmalu e mika ven. Zakaj ne bi smela domov z druino, ko je amnestija in so bili prosti e taki, ki so imeli po dvajset let jee. Jaz pa z otroki ne nosim najmanje krivde?! Prebrskali so vse, kar smo prinesli, in vzeli nekaj kosov herkinega padala pa cigarete ter odli. Cigarete je vsak mesec dobil Ivana, pa ni kadil, je vse meni prihranil, da sem v kaknem mlinu v Ribnici menjala za moko. Miliarji so odli in jih ni bilo ve. Pozneje sem izvedela, da je bil nek sovaan med njimi, jih je bilo veje tevilo, in je povedal, da so prile na postajo soseda in dve enski in je soseda rekla, e nas pustijo tukaj, se ona umakne. Mi smo ostali, ona pa se ni umaknila.
TU SE PRIENJA DRUGO POGLAVJE MOJEGA IVLJENJA

Ko sem hodila po izbi in sobah, so se mi vlile solze. Solz nisem pretakala niti, ko mi je smrt stala pred omi, zdaj sem jim dala prosto pot, da se izlijejo; v najhujih teavah mi je le srce jokalo. Preljubi moj, kje si, da bi me potolail, kot si znal samo ti? Obljubila sem ti veno zvestobo v ivljenju in smrti in ne bo se me dotaknila druga roka, ker to je bilo samo tvoje! ivela bom samo za najine otroke, za kar mi Bog pomagaj in ti z najinim sinom mi izprosi pri Bogu moi, da bom vse tako spolnjevala, kot sem obljubila. Ni ni bilo v sobah, prinesli so enkrat par puljev slame, da smo se polegli po njej. Drugi dan smo na podstreju dobili otroko in eno vejo posteljo, to se razume, da samo leseno ogrodje, pa saj je bilo dobro tudi to, da le nismo bili prav na podu; tedilnik je bil v mali sobi, kjer smo imeli prej kuhinjo. Moev bratje pripeljal nekaj odpadkov in lesenih tramiev, e nekoliko
Zbornik 2
Stran 708
UZD-SD

strohnelih, in smo tisto pospravili za zimo; tudi krompirja nam je pripeljal. Nikdar ne bom pozabila Pavlove matere, ki mi je poslala masti, surovega masla, mesa in jajc. Teko mi je pa bilo zaradi Banetove botre, ker je ni bilo ni blizu. Le dekla je vrnila proso, ki sem ga posodila, e preden so nas izgnali. Eno nedeljo popoldne se je odpravljala Tauskova Micka z okom v Ljubljano, bili so pod dvorano in akali tovornjak. Jaz sem na hodniku gledala skozi okno in mislila, da bo botra prila kaj pogledat. Toda ni je bilo. Ko so se odpeljali, je la tudi ona domov, utila sem se zelo poniano in sem se nekako bala vseh ljudi. Otroci so li v olo, Anton, Ljubo in Joica. Zamudili niso ni, eprav v Ljubljani niso hodili v olo do konca olskega leta. Delili so, kar so dobili od Rdeega kria, toda nai otroci niso dobili ni, so rekli, da Birtkovi otroci so obleeni, jim ni treba ni dati. Koprol Joe je bil predsednik Rdeega kria, je takoj odstopil, ko je slial, kaj so rekle tovariice. Pri nas je bilo upnie. Sem je bil dodeljen pater iz Nove tifte, ki je bil zelo gospodaren. Imeli so dve kravi in enega telika, so jim ga pripeljati iz Nove tifte. Ponudili so mi kravo v rejo: Dobite kje kaj sena, pa boste imeli mleko. la sem na Bloke z vozom in ga zapeljala k moji sestrini. Ker je bilo meni nerodno, je skoraj vse seno od darovalcev s koem znosila na voz sestrina. li smo skozi Novo vas in se ustavili na Studencu pri Storu. V tej vasi je bilo ve znancev in prijateljev mojega moa. Ko je Stor videl, da mi je nerodno hoditi po hiah, je ta posel v veini napravil namesto mene. la sem le k enim. Ko sem se vrnila, me je Stor hitro povpraal, kako sem opravila. Povedala sem mu, da je imel vrsto izgovorov. Stor mi je pa odgovoril, da si je kar mislil, da bo tako. V nesrei spozna prijatelja. Nekateri so imeli Stora za bolj robatega moa, ker je bil odkritosren ter brez vsake hinavine. To pa prenekateremu loveku izbolja videz znaaja. On mi je pripeljal cel voz sena za boji lon. Nikdar nisem pozabila. Zima je la h koncu in prielo se je normalno ivljenje. Klicana sem bila na obino, ker je prilo sodie in je bilo zbrano vse odloujoe motvo. Odloili so se, da dobimo nazaj vse, kar je bilo zaplenjenega z atovo smrtjo. Tako so bili primorani odloiti zaradi tevilne druine. Moram rei, da so bili vsi za nas. Samo travniki moje, najhuji so bili Matii, so spodbijali odlobo, e, tukaj ni bilo nobenega od druine in so jo imeli vedno v najemu. Sodie je upotevalo njih pritobo in dalo hio v prvotno stanje. Toda tudi s tem niso bili zadovoljni, rekli so, da hia brez zemlje ni ni
Zbornik 2
Stran 709
UZD-SD

vredna. eprav je komisija e odmerila zemljo, do kje pripada k hii, so ugodili njim. Zgubili smo trud celega naega skupnega ivljenja. Pustili so nam le imetje pri t. 58., kjer smo od sedaj iveli. Prihajati so zaeli otroci, kakor ptiki v stara gnezda. Ivan je bil spuen iz entvida po treh mesecih, potem je el na Primskovo k mojemu bratu in se zaposlil v neki tovarni v Kranju. Stana, Mima, Gela in Ika so prile domov, priakujo, da bomo obnovili gospodarstvo. Koprol je posodil 7000 din in je el Ivan po enega konja. Treba je bilo pripraviti voz z vsem, kar se rabi v gozdu: z verigami, kljukami, cepini, sekirami. Kje je pa e komat! Le to sem komaj akala, da bo opremljeno za v gozd. Dobila sem tesae za v Suje, ker smo rabili denar. V eni dolini so bile smreke tako na gosto raene, da je bila opoldne tema v njej. Mislili smo, da je v njej medvedji brlog. Ko bomo tukaj posekali, bomo za tisti denar kupili nekaj takega. kar se bo poznalo pri hii, je svoj as govoril ata. Lotili smo se drevja, dva para konj ga nista zmogla izvlei, je bilo treba e na kripec vlei. Les je bil zelo poceni in cela dolina krcljev je komaj zadostovala za enega konja. Kubini meter so plaevali na agi po 200 din. Sekali so e naprej. Kupiti smo morali e enega konja, kajti z enim se ni dalo dosti napraviti ne pri oranju ne v gozdu. Pri Tabru so popravili, upnie je bilo zdaj v prejnji menariji. Gospod pater je odel na Brezje, tukaj ga je nasledil drugi upnik, nam je pustil teliko. In e boste kaj odredili, boste e kaj dali, so rekli. Bila je krasna telica. Pri ivini ni bilo prva leta nobene sree, e dve kravi sta nam prili pre, konj je padel v gnojie, v njem se je nekaj pretrgalo in ga je bilo potrebno ubiti. Otroci so jokali drug ez drugega, pa sem jim rekla: Ne jokajte, bomo pa drugega kupili, e kaj hujega je bilo, pa smo mogli vse pretrpeti. Bomo pa tudi to. Odrli so ga v klavnici in razsekali, meso je bilo tako lepo kot meso mladega goveda. Nekdo je rekel, da v mesnici v abru kupijo vsako meso, ki ga kdo doma zakolje. Z Ljubom sva la sem pe ez Novi Kot v abar in se zmenila, po kakni ceni mi bodo plaali. Drugi dan smo dali na voziek obe stegni in polovico prvega dela pa sem peljala tja. Bili so zelo nesramni: za stegna so plaali dogovorjeno ceno, za ostalo pa so ponudili toliko, da jim nisem hotela pustiti preostalega mesa. Ga pa raji vrem v abranko, kot vam ga dam po taki ceni, saj ste e onega dobili dovolj poceni, zdaj naj vam pa e tega podarim. Ko so stegna obesili, sem la
Zbornik 2
Stran 710
UZD-SD

pogledat v mesnico. Tam je viselo e eno, ampak je bilo e vse rumeno in rno, nae paje izgledalo kot lepa mlada govedina. Saj konj je bil rejen in mlad. Zdaj se bo treba zopet ozreti za kakim konjem, saj iz gozda ne morejo voziti samo z enim. Dobila sem sklep iz sodia, da je posestvo na Hribu za druino, od vakega ena dvanajstina, v Travniku pa je dravno. V sklepu je bilo pisano, da je vsa preminina hina in se mora dobiti nazaj, nekje v Dragi sta bili obe kravi, a je bilo reeno, da so jih zaklali. S kom naj se preganjam, pustila sem vse skupaj. Miliarji so imeli zofo in tudi ogrodje ene postelje je bilo v tistem skednju. Kovakovi so imeli posnemalnik, pa je bil pokvarjen. Trafikarica je dejala: Ne boste ga ni popravili, ker je Kovakovka ene skledice nala stran vrgla, da ga ne boste mogli vi rabiti. Pa me ne smete izdati; da sem vam jaz to povedala. Seveda se nisem hotela z nikomer preganjati. Konji so bili v imaricah, vsak pri enem gospodarju. la sem do njiju, prvi je bil zelo osoren in je rekel, da ga ne da, e ne dobi od izvrnega odbora, da ga mora vrniti. Z drugim pa se je dalo vsaj pomeniti: Ja, dobili smo jih in nekaj dali zanje, jaz in oni drugi. Prinesite iz Koevja, da vam jih moramo dati, pa nam povrnete, kar smo dali zanje, in jih dobite. la sem v Koevje na izvrnega - prej se je reklo na glavarstvo - v sobi je bil Mati Franc, ves okovan s prstani in s cigaro v ustih, ter me vpraal, kaj bi rada. Rekel je, da se to ne da kar tako narediti, ker tega je dosti in kakna zmenjava bi bila, e bi hoteli vsem ustrei. Pojdi v ambulanto, tam so razlini konji, izberi si dva in ju odpelji. Res sem la in jih pregledala. Eni so bili taki revki, vsi garjavi in krastavi, drugi pa divji. Kaj naj s takimi konji? Ko sem prila nazaj, me je vpraal: No, kako je? Do zdaj imam zdrave otroke, za naprej pa noem kaknega kripeljna, e bi vzela kaknega konja od teh, sem mu odgovorila. Bom pa naredila nekaj takega, kar se nikomur ne zdi. Pa kaj misli narediti? Druge bom kupila, sem se odrezala. Nato sem la na sodie, o tem sem mnogo premiljevala in se odloila, da grem poizvedovat, kaken greh so mou zapisali za smrtno kazen. Naletela sem na predsednika sodia in e drugega sodnika. Prosim vas lepo, e bi mi povedali, kaken greh so zapisali mojemu mou, da so ga ubili, ker jaz vem, da ni imel ni nad seboj. Veste, za marsikaterega sem vpraal, ki je pisan kot ubiti, pa so za vsakega rekli: to je bil lump, ta je bil nivredne;
Zbornik 2
Stran 711
UZD-SD

ko sem pa vpraal za vaega moa, so rekli, tega je bilo koda, je bil poten lovek. Iskal je v knjigi in rekel: Tukaj pie, da je bil na smrt obsojen kot dezerter. Kje bo dezerter, ko je bil e 56 let star in ga ni vezala nobena vojaka sluba. Opoldne so ga vzeli iz hie, sem rekla. Mnogo napak se je storilo v vojski in to je bila napaka, ki se je ne da popraviti, je pripomnil sodnik. Jaz bi vas lepo prosila, e bi mi hoteli dati izpisek sodbe, da bi vsaj otroci videli in vedeli, ko bodo to brali. Marija Bartol
BREZNO MACESNOVA GORICA - V KOEVSKEM ROGU
slika Po Kriem, v breznu je poivalie slovenskih domobrancev. Pomorjeni od Kajna od 6. - 10. junija 1945 leta. Iz tega brezna so se reili prievalci, te strane slovenske Hiroime. Kri, postavljen 18. maja leta 2000 je zamenjava kria postavljenega od lanov drutva 1990 leta. Kri in postavitev je prostovoljno delo lanov drutva Ljubljana in odbora Grosuplje
Zbornik 2
Stran 712
UZD-SD

slika 1. Predsednik drutva za ureditev zamolanih grobov Franc Perme pred kriem Macesnove gorice 2. Tu, v mrzlem breznu, mi leimo. Ne spimo e, samo bedimo Antigona pokoplji nas, saj slovenski narod, pozabil je na nas!
Zbornik 2
Stran 713
UZD-SD
ENTJERNEJ NA DOLENJSKEM Odkritje najveje farne spominske ploe

Na cvetno nedeljo 16. aprila 2000, ob prelepem vremenu, se je v entjerneju zbralo preko tiso ljudi, da poastijo in simbolno pokopljejo 414 rtev komunistine revolucije padlih in pobitih med drugo svetovno vojno in e zlasti po konani vojni iz entjernejske upnije. Gradbeni odbor je imenoval Svet obine entjernej e 10. junija 1995, vendar so do prietka gradnje pretekla tiri leta, ker ni bilo mono izbrati primerne lokacije, dokler ni bil izdelan ureditveni nart za center entjerneja. Konno je bilo izdano gradbeno dovoljenje (projektant dr. Tatjana Capuder). Priblino polovico sredstev je prispevala Obina, polovico pa so darovali sorodniki in drugi dobrotniki iz cele Slovenije in iz tujine (ZDA, Kanada in Argentina).
slika
Zbornik 2
Stran 714
UZD-SD

Spomenik je, ustrezno tevilom rtev, velikih dimenzij - sarkofag je dolg 10 m, irok 3m in visok 1 m. Ob sarkofagu, ki je obenem kostnica, stoji tiri metre visok obelisk, na katerem je posvetilo. Na nasprotni strani sarkofaga stoji vena lu. Gradbeni nadzor, zvezo med Obino in NSZ ter med izvajalci je opravljal predsednik odbora Silvester Golob. Slovesnost ob odkritju se je priela z alno sveto mao, ki jo je ob somaevanju entjernejskega upnika in dekana g. Toneta Trpina in tevilnih duhovnikov, vodil ljubljanski kof g. Joef Kvas. Po konani sv. mai je procesija odla na entjernejsko pokopalie, kjer je za zaetek simbolnega pogreba moki cerkveni pevski zbor zapel prelepo pesem Oj, Doberdob. lani Odbora so v prazno kostnico poloili aro s posmrtnimi ostanki rtev iz Koevskega Roga, Teharij in moria pri Mostecu. Po konanem simbolnem pogrebu se je slovesnost nadaljevala z govorom upana g. Franca Hudoklina, predsednika odbora g. Silvestra Goloba in slavnostnega govora, ki ga je imel v imenu drutva NSZ g. Pavel Kogej. Vmes je nastopil e dekliki pevski zbor, 'Beli cvet' s pesmijo 'Pojdem u Rute', g: ing. Joe Simoni pa z deklamacijo pesmi Pavla Kogeja Zakaj o mati. Program je zakljuil moki pevski zbor s pesmijo Zasuta usta Franceta Balantia in himno Moja domovina, pri kateri so sodelovali tudi vsi prisotni. Za sodelovanje in udelebo na slovesnosti se vsem od srca zahvaljujemo! Silvester Golob
slika
Zbornik 2
Stran 715
UZD-SD
GOVOR PREDSEDNIKA ODBORA ZA POSTAVITEV SPOMENIKA - FARNE SPOMINSKE PLOE V ENTJERNEJU, SILVESTRA GOLOBA
V imenu Odbora za postavitev spomenika - farne spominske ploe v entjerneju, se najprej iskreno opraviujem vsem tistim, ki so imeli namen priti v entjernej na napovedano blagoslovitev 31. oktobra 1999, potem pa te ni bilo zaradi nedokonanih del. Vse, ki ste danes tukaj zbrani, lepo pozdravljam! V tako veliki mnoici je teko najti osebnosti, ki bi si zasluile, da se jih poimensko pozdravi, zato naj velja naa dobrodolica vsem predstavnikom oblasti, cerkve, NSZ in drugim drutvom ter ustanovam, vsem sorodnikom rtev, ki so napisane na tem spomeniku, darovalcem prispevkov iz domovine in tujine ter vsem, ki so kot projektanti in izvajalci prispevali svoj dele znanja in moi, da je zrasel ta veliastni spomenik. Posebno se zahvaljujemo za izdatne denarne prispevke! lani odbora smo sodelovali e pri zbiranju podatkov za knjiico RTVE DRUGE SVETOVNE VOJNE - UPNIJA ENTJERNEJ, ki je izla za Jernejevo 1995 in v kateri so zbrani podatki za vse rtve, ne glede na pripadnost. Tudi ploe, ki so bile postavljene pred to, ki jo danes blagoslavljamo, so nam bile ola za ta veliki projekt. Odbor je imenoval Obinski svet Obine entjernej 10. julija 1995, 2. marca 1998 odobril postavitev spomenika in 13. novembra 1998 izglasoval tudi izdatno finanno pomo. Minilo je torej dobro leto, odkar smo prieli z gradnjo. Na spomeniku je vpisanih 414 rtev. In katere rtve so to? 44 civilistov je bilo pobitih e leta 1942, ko se je zaela revolucija pod geslom rtve morajo biti, 93 je bilo med vojno padlih vojakov in 277 po vojni pomorjenih domobrancev pa tudi nekaj civilistov. Nekateri primeri so e posebno grozljivi: e leta 1942 iz ene druine ubiti nosea ena, njena sestra in mo. Sedemnajst druin, iz katerih so bili pobiti trije ali ve lanov. Pravijo: lonarstvo v entjernejski dolini izumira! Saj ni udno. Imamo kar dve lonarski druini; iz katerih so bili pobiti iz vsake po trije lonarji. Pol pobitih je bilo obrtnikov razlinih strok, ki bi lahko znatno pripomogli pri obnovi poruene in pogane domovine. Po vojni je bilo pobitih 109 fantov mlajih od 21 let; po tedanjih predpisih so to bili mladoletniki! In e bi lahko natevali. Razen redkih izjem se za te po vojni pobite niso izdajali mrliki listi! Nihe noe pove dati, kje so njihovi
Zbornik 2
Stran 716
UZD-SD

posmrtni ostanki, kostnice v naem spomeniku bodo tako ostale prazne. . V ta kenotaf bomo danes poloili edino aro z nekaj koicami iz Koevskega Roga, nekaj kamenkov iz Teharij.in tri zobe iz protitankovskega jarka pri Mostecu. Kaken alosten pogreb za stotine rtev v e deset let samostojni dravi Sloveniji! S tem zakljuujem! V imenu odbora izrekam iskreno soalje vsem morebitnim enam, sinovom in heram tukaj napisanih rtev. Enako tudi vnukom in vnukinjam, neakom in neakinjam. Matere in oetje so v svoji alosti in nemoi e davno zapustili ta na hudobni svet in se na onem svetu pridruili svojim sinovom. Nikoli ne pozabimo na te tako tevilne in nedolne rtve! Slava jim!
SPOMENIK - FARNE SPOMINSKE PLOE V ENTJERNEJU

Na novem delu pokopalia v entjerneju je e mono od dale videti tiri metre visok obelisk, na katerem pie: NA TEM MESTU JE ZAPISANIH IN ZA PRIHODNOST SHRANJENIH TIRISTO TIRINAJST IMEN MO, FANTOV, ENA IN DEKLET ENTJERNEJSKE FARE. NIKJER SE JIH NI TOLIKO DVIGNILO V BO) ZA VREDNOTE, KI SO ZAJETE V BESEDE BOG, NAROD, DOMOVINA: ZVEINE SO TO BILI VOJAKI SLOVENSKE DOMOBRANSKE VOJSKE VEIDEL NISO PADLI V BOJU, BILI SO IZDANI IN POMORJENI IN SE NE VE, KJE LEIJO. S SPOTOVANJEM IN BOLEINO JIM S TEM POMNIKOM PODELJUJE GROB DOMAA ENTJERNEJSKA ZEMLJA. SKLONI SE LOVEK
Zbornik 2
Stran 717
UZD-SD
NAD TA IMENA IN NE HODI DALJE DOKLER NE PREBERE VSEH, POTEM E POSTOJ IN POMOLI ZANJE IN ZA SLOVENSKI NAROD. V PRVEM LETU TRETJEGA TISOLETJA POSTAVILI FARANI IN OBANI ENTJERNEJA. slika
Zbornik 2
Stran 718
UZD-SD
GOVOR NA BLAGOSLOVITVI FARNE SPOMINSKE PLOE V ENTJERNEJU - PAVEL KOGEJ

Dragi entjernejski farani, dragi obiskovalci iz sosednjih in drugih far, spotovani gostje! V imenu NSZ vas vse prisrno pozdravljam in se vam zahvaljujem, da ste se prili poklonit spominu rtvam komunistinega nasilja. Na ploah tega sarkofaga je izpisanih 414 imen. To je ve, kot jih ima katera koli druga fara v Sloveniji. Tisti, ki niste iz teh krajev doma, se gotovo spraujete, kako da je entjernejska fara s postavitvijo teh plo tako pozna. Toda ni tako! Med prvimi je v svojih podrunicah zaela postavljati spominske ploe z imeni pobitih. e leta 1991 v Ledei vasi, leta 1992 v Dolenji Stari vasi (32 imen) in leta 1995 udovite ploe na prenovljeni cerkvi v marju. Sedaj pa je uresniena elja, da ima fara e svoje centralno spominsko obeleje. Toliko imen! Vsako ime predstavlja loveka, ki je bil poln ivljenja in priakovanja, vsak je imel svoje stare, sestre, brate in prijatelje. Danes si komaj predstavljamo, da bi jih, poloene v krste, prinesli na to pokopalie, saj v celi fari ne bi nali toliko fantov in mo, da bi prinesli te krste na svojih ramah! Demografi raunajo, da je fara med drugo vojno izgubila 10% prebivalstva. Sam imam drugaen raun: pogledam, koliko je bilo vseh prebivalcev mokega spola, to tevilo delim s tri, kajti tretjina je tistih, ki so v takih letih, da so aktivni udeleenci v vojni, to je nekako od 17. do 45. leta starosti. Po tem raunu pomenijo imena na ploah najmanj 50% fantov in mo iz starostne skupine do 30 let. Odstotek je verjetno e viji. Predstavljajmo si, kaj to pomeni za kraj in as po konani vojni oz. revoluciji. Pobiti fantje bi ustvarili najmanj 300 potenih kranskih druin. Gotovo bi imeli ve kot enega otroka. Si predstavljate to praznino, ki je nastala po konani vojni. K temu se je v letih po zmagoviti revoluciji pridruila e popolna komunistina indoktrinacija, pranje moganov predvsem v vseh vrstah ol od osnovnih naprej. Ljudje so postajali duhovno pohabljeni. e tisti, ki bi lahko kaj povedali in razgalili resnico o nai uniujoi revoluciji, so molali. Vse je preveval zavestni ali podzavestni strah, kajti vedeli so, kaj vse so sposobni narediti komunisti in njihovi organi pregona, ki so se zajedli v vse pore naega ivljenja. Moj dobri in na zvesti prijatelj, ki je morijo preivel, je pripovedoval, da se leta in leta o vseh teh stranih stvareh ni z nikomer pogovarjal, niti z
Zbornik 2
Stran 719
UZD-SD

domaimi ne. Ker ga je vse doiveto duilo kot skala na prsih, je pripovedoval to strano zgodbo kravam v hlevu. Svoji eni pa je le enkrat epetaje vse to pripovedoval ponoi pod odejo. Druga zgodba o molku in strahu, ki me je najbolj pretresla in aka dobrega pisateljskega peresa - kako malo se jih loteva teh tem - je zgodba iz Korinja. Korinj je suho kranjska vas visoko nad Krko, bila je proti partizansko usmerjena. In v to vas se je po pomorih vrnil preiveli domobranec. Domai so mu pod podom naredili zasilno skrivalie, kjer je kar nekaj asa v strahu ivotaril in le ponoi kdaj pa kdaj obudoval zvezdnato nebo. Le najbliji so vedeli zanj. Ko je hudo zbolel, se niso upali poklicati zdravnika iz doline. Ko je umrl, so ga pokopali kar tam pod podom. Ko je nekaj let za tem umrla e mama, so ga naskrivaj odkopali, ga poloili k mami v isto krsto in ga tako pokopali v posveeno zemljo. Ta strah in molk je trajal preko tirideset let in e danes ga mnogo kje zasledimo. Zato in zaradi demografske praznine in invalidnega duha bo trajalo e desetletja, da bomo postali normalna druba. To dolino okrog entjerneja (verjetno so mislili tudi na sosednje fare) so vasih imenovali dolina tiso domobrancev. Odkod ta mnoini odziv na proti komunistini strani? Ljudje v entjernejski fari so bili zelo osveeni in iroko razgledani. Tu so delovala mona prosvetna drutva in razne cerkvene organizacije, tudi katolika akcija! To, kar danes spoznava razviti svet - to je vsa resnica o zloinskosti komunizma (rna knjiga komunizma, Dosje Aleksandra Bajta in druge odmevne knjige), so ti fantje in moje spoznali e takrat. Vedeli so za ozadje panske revolucije; skoraj ubenik za vse je bila pretresljiva knjiga Ukrajina joka; poznali smo papeke okronice in cerkveno obsodbo komunizma. Zato je bil povsem logien odziv doline, ko so spoznali, da se za partizanstvom skriva zloinski komunizem. Preden se je ustanovila kakna bela garda, so umorili olskega upravitelja v adraih v mesecu aprilu 1942. V kraju je imel velik ugled. Zelo je odmeval umor kaplana Vinka Kastelica in e treh fantov, lanov KA, Janeza Gutina, Antona Krhina in Joeta Luzarja. Pobili so jih v zaetku julija na Riih na Gorjancih. Preve bi bilo, da bi govorili e o drugih okrutnih umorih, ki so se zgodili po Dolenjskem e leta 1942. Najhuja morija se je zgodila po konani vojni. Po dokaj tono zbranih podatkih je bilo kruto umorjenih 277 (entjernejskih) domobrancev. Najvejih lei v jamah Koevskega Roga in na Hrastnikem hribu. Leijo pa e po drugih jamah po Sloveniji in tudi na Hrvakem.
Zbornik 2
Stran 720
UZD-SD

Ena zadnjih rtev pomorov je bil entjernejski upnih Franc Cerkovnik, ki so ga na znanem boinem procesu s povsem montiranimi obtobami konec decembra 1945 obsodili na smrt in ga ustrelili ali obesili. Njegov grob je neznan. Kakna je bila osebnost vseh teh fantov in mo? Kaken je bil njihov politini profil? Kaj so nosili domobranci v svojem srcu? Sam sem jih dobro poznal, saj sem bil med njimi od jeseni 1943. Sreeval sem se tudi s entjernejani. Moje postojanke so bile Grosuplje, nato Koevje in nazadnje Velike Lae. Po udeu sem vse morije preivel, eprav po pravilih komunistine justice ne bi smel biti med ivimi. Ob enih mojih okroglih obletnic sem napisal pesem, ki se zane z verzi: Sem petkrat bil na smrt obsojen in dvakrat v sveto olje dan... Domobranci smo bili vsi po vrsti (izjeme najdemo povsod!) zavedni Slovenci, ljubili smo svoj narod, dom in domovino. Bili smo ljudje prave kranske kulture, zato smo brezboni komunizem odklanjali. Bili smo vseskozi nasprotniki okupatorja, odklanjali smo nacizem in faizem, zato nam okupator ni nikoli zaupal. Veselili smo se vsake zmage zaveznikov. Vedeli smo, da se neizbeno blia konec nemkega gospostva. V zmago Nemije je verjel le kaken slaboumne. Na edini cilj je bil, da bi prepreili komunistom, da bi po vojni v Sloveniji prevzeli diktatorsko oblast. Zato smo naredili vse, celo sprejeli oroje od okupatorja. Partizani oziroma komunisti so nas zato oigosali, da smo izdajalci naroda. Trditev je popolnoma nesmiselna! Izdajalce v pravem pomenu besede navadno lahko pretejemo na prste. Ali je bilo res tiso domobrancev te doline - zavednih Slovencev - izdajalcev? Ne! To niso bili nikakrni izdajalci! Sprejmimo jih v nao sredo z vso astjo. Naj konam z mislijo priznanega slovenskega pisatelja in pesnika Zorka Simia, takole pravi: Slovenci v svoji zgodovini nismo imeli svojega plemstva. Zdaj ga imamo. Njihova imena so izpisana na teh ploah. entjernej, cvetna nedelja 2000
Zbornik 2
Stran 721
UZD-SD
ALI JE TO MOGOE?
Kratek prikaz dela programa o podrobneji pripravi znanih podatkov o posameznih grobiih po Sloveniji, ki so plod veletnega amaterskega zbiranja in urejanja posameznih lokacij. Osebno sem zbral tevilne lokacije na terenu, razna manja in veja grobia, ki do sedaj e niso bile v javnosti prikazane kot mone lokacije. Zato sem s pomojo raznih drugih izvorov in v javnosti e objavljenega velikega tevila dokaj tonih lokacij posameznih grobi doloil njihove pozicije. Velike teave pri delu in s tem tudi mone napake so lahko nastale zaradi nejasnih posameznih opisov. S pomojo sodobne raunalnike tehnologije in posameznih tehnino zelo dobro pripravljenih programov, ki so e dostopni posamezniku, seveda z monostjo nakupa in tudi opremljanja lastnega manjega raziskovalnega centra, ne bi bilo delo tako uspeno. Poleg lastne raunalnike tehnologije je bilo potrebno poskrbeti e za druge materiale, ki sluijo kot podpora pri dokaj natannem ugotavljanju lokacij. S pomojo sodobnih dosekov lahko delamo v biroju zelo natanno, z veliko zahvalo slovenskim strokovnjakom na podroju geografije, ki jim je uspelo narediti odline karte ali znan Atlas Slovenije. Tu se posamezne toke ali lokacije dajo doloevati celo na natannosti enega metra, seveda e pomislimo na pojem neke manje drave. Veji problem je dobiti toen opis lokacije, kakor pa doloiti to toko na karti. Pri delu izredno uporabna knjiga Atlas Slovenije, kjer je potrebno spretno listati posamezne karte, ki jih je preko dvesto za Slovenijo. Kdor ima raunalnik srednjega razreda, lahko uporablja elektronski CD Atlas Slovenije, ki stane prav toliko kot knjina izdaja. Atlas se lahko uporablja v merilu: M=1 : 12.500, 25.000 in 50.000. Pri uporabi obeh izdelkov je pomemben podatek tonega opisa kraja. Pri knjinem zaradi abecednega iskanja kraja, kjer se uporabljajo posamezne karte in okenca na njih, iskanje traja dalj asa. Pri elektronskem iskanju pa le sekundo ali pet (?),vendar se na karti Slovenije
Zbornik 2
Stran 722
UZD-SD

po tonem opisu, besednem ali koordinatnem, postavi iskana pika tono na iskano mesto, pa naj bo kjer koli na podroju obsega atlasa. Pravijo, as je denar, oprema pa tudi dosti stane. Mnogi imajo tudi elektronske telefonske imenike; te se tudi da dokaj dobro uporabiti posebno za veja mesta, za manj naseljena podroja pa bolj grobo. al pa telefonski imenik ne nudi monost vpisa koordinat kot elektronski atlas, ki mu je to najveja odlika in tudi namen. Poleg sodobnih izdelkov se e precej posluujem starih odlino izdelanih kart, neko se jim je reklo vojake karte. Zakaj? Mnoge urbane gradnje in cestne mree so marsikaj spremenile. Pri doloevanju posameznih lokacij sta najprej vneseni dve sedemmestni tevilki, tako kot je v rabi pri inenirski geometriji. Prva je zemeljska irina - x, druga pa viina - y, t. i. GausKrugerjev sistem, nato pa e nadmorska viina. Varianta je tudi z vpisom kraja ali lokacije tako, da se z vpisom besede, ki je v atlasu, postavi na izbrano toko. Vendar besedni opis ni tako enostaven, ker se nekatera posamezna imena velikokrat pojavijo hkrati, nato je potrebno z raznimi poskusi ugotoviti pravo iskano ime. Pri delu sem se odloil uporabiti metrski sistem, kjer je enostavno 2mm=100m, kajti stopinje je na karti rono teje doloevati. Sicer pa na terenu govorimo obiajno o korakih ali metrih. Zadnji podatek, ki sem ga vpisal, je najbolj bole, je opis monega tevila rtev. Tako kot je tevila rtev lahko nekajkrat preve, ga je lahko tudi nekajkrat premalo. Bolj se mi zdi pomembno ugotoviti lokacijo, kraj zloina - e je to desetletja bilo prekrivano, je to zagotovo bil zloin. Slovensko vladno poroilo govori o preko tiso zaselkov z zamolanimi grobovi in grobii, vladno poroilo govori o preko tri tiso grobovih in grobiih (?), veliko je zamolane resnice. Po zgoraj opisani tehnologiji imam e zbranih in urejenih preko eststo lokacij grobi, verjetno pa bom presegel tiso lokacij. Posameznih grobov ali rtev (razen nekaj pomembnih) nisem zajel, kajti masovna grobia so tista, ki imajo tri in ve rtev v eni jami. Problem se mi je zastavljal takrat, ko govorimo o tisoih rtvah v eni jami. Ali je to eno grobie ali ve? Problem so tudi razni vojaki obrambni jarki doline ve sto metrov, minirani rudniki rovi, ribniki in drugi slabo dostopni tereni. Koliko je torej potem tam lokacij? Z veletnim delom sem spoznal kruto resnico, da so mnoga grobia z orojem dolga leta in desetletja varovali domaini, kajti velikokrat so prav oni bili izvrevalci teh krvavih zloinov. Zasluili so si borevsko
Zbornik 2
Stran 723
UZD-SD

(bili so varnostniki grobi!) pokojnino, eprav so mnogi bili takrat e v mladostnih letih. Masovne zloine so poeli predvsem mlaji, samo ne recite borci. Material, ki ga pripravljam, ne bo obseen po tevilu stran. Glavni cilj je doloiti poloaj posameznega grobia brez posebnega zgodovinskega poglabljanja in analize obsojanja, kdo je imel svoj prav za pobijanje ljudi vsevprek. Moje delo je kot dopolnilni tehnini prironik knjigi Zamolani grobovi in njihove rtve. Nekaj prievanj pa bom vendarle podal, kjer bo povedana resnica tistih, ki so to videli, doivljali ali so to celo poeli. Nekatere grobnice, za katere e poznamo lokacije, sem izpustil. Resnica je e, da k vsakemu postavljenemu spomeniku pripada e skrita jama, kjer so oni, ki niso imeli pravice za dostojen pokop. Tako bodo nekateri podatki in lokacije netoni, delal sem amatersko in po podatkih iz raznih virov, ravno tako bodo e mnoga neodkrita grobia ostala zamolana. Kot mlad Hrvat, priseljenec v Slovenijo e 1956. leta (!), sem v zaetku zbiral in urejal predvsem lokacije o padlih Hrvatih v borbah, le v katerih? Zgodaj pa sem spoznal, da je zloin vse tisto, kar je bilo zamolano, oropano in pobito in vreno v skrite jame. Prievanja mnogih ljudi na terenu in amatersko delo, predvsem na Korokem in tajerskem, me je trdno preprialo, da so bili pobiti tu na slovenskih tleh predvsem ljudje. Ljudje civilisti, ki niso bili v vojakih formacijah. Tudi vladno poroilo e priznava okoli tristo tiso mnoinih rtev, osebno sodim, da je bilo v Sloveniji oropanih in pobitih preko eststo tiso ljudi. Vse osnovne zapiske sem delal v slovenini, tako bo ostalo tudi naprej, eprav si mnogi Hrvati elijo, da bi bilo to zapisano v njihovem ali mojem hrvatskem jeziku. Vsak Slovenec in tudi Hrvat bo lahko moje tehnino opremljene zapiske zlahka razumel, e ga bo le zanimalo. Ti dogodki, ki jih obdelujem, so nastali tu, na tej sveti zemlji, naj ostanejo zapisani tudi v domaem jeziku. Obtoujem pa krvolone politike, njihove izvrevalce - zloince, toilstvo in sodstvo,ki je toliko let prikrivalo in itilo svoje vzgojitelje, kar ponejo e danes. Za ne pripeti varnostni pas v avtomobilu te bodo zasliali in kaznovali, za na desetine tisoe pobitih nedolnih ljudi, zloinci e ivijo med nami, pa toilstvo moli in nas ne upa vpraati, kaj mi vemo, esar oni ne vedo, a bi morali vedeti. To sta pravdna in sodna slovenska sramota, ki jo uporabljamo v nai vzgoji, al so mene slabo prepriali, zato pa sem do toilstva bolj kritien kot do esa drugega.
Zbornik 2
Stran 724
UZD-SD

Nekaj znanih in e neznanih lokacij. Sosedje teh grobi, ne bodite pri tem pregledu jezni name, aka vas e veliko preseneenje. Spisek bo zajemal okoli tiso grobi po Sloveniji. -----------X(dolina) /y(viina)/Z(NMV) -----------5-400-755/5-075-855/286 Presarska jama, Sveto - Seana 5-423-740/5-090-200/730 brezno pri Tomincu, Idrijski Log, do 100,tudi enske 5-440-842/5-088-983/576 emenovo brezno, Blekova vas - Logatec 5-465-150/5-084-000/630 Stara aga pod Golem, 26. VI. 1945, 300 SD 5-481-213/5-068-422/675 jama iglovica - Ribnica, 11 truancev 1942 S 5-481-230/5-134-370/570 okolica v Luah - Savinjska, begunci 70 H 5-506-040/5-151-800/410 opuena vojaka greznica NTU SI Gradec, 12 generalov H 5-510-210/5-146-570/500 levo v Kacovem gozdu v Mislinjski Dobravi, xH 5-511-430/5-145-100/630 pod Sonnim vrhom, doma likvidator, Mislinjska Dobrava 5-512-340/5-121-680/250 ob reki Savinji pri Vrbju - mladi domai domobranci, 58 S 5-512-320/5-145-120/550 okoli 150 H pod ago, Dove, pokopaval Tovak J. up. 5-513-620/5-145-570/570 movirje pod cesto Dove - entilj (300 Slo vencev) 5-513-880/5-139-320/470 ob reki Paki pri Otir - Konnik, Paka Huda Luknja, N,H 5-513-980/5-141-890/510 Vocovnikov travnik, elektro A drog, G. Doli 115 H 5-514-300/5-143-860/680 pod hribom Luenec, Mislinja, 1000 konjev +x 5-514-770/5-112-590/350 Huda jama - Lako, Barbarin rov, 6000 H 2000 S N 5-514-870/5-143-020/550 kanal pod domaijo Hlastec, Doli - Mislinja, ve sto H 5-515-120/5-140-970/600 Potoki graben, kanjon za Paki Kozjak,
Zbornik 2
Stran 725
UZD-SD

5-513-350/5-143-960/590 pancer graben pod klancem Mislinja, 500 HX 5-517-560/5-124-330/260 vojako skladie Zg. Medlog, pireke vrtae, 3000 H 5-418-830/5-089-560/910 jama v Trnovskem gozdu, Primorska, do 500 ljudi 5-421-570/5-107-740/470 brezno v Lajah na Cerknem, 20 ljudi 5-531-995/5-129-465/380 grofovska druina Attems iz Konjic, dolina pitali 5-532-020/5-132-320/480 vzhodno podnoje starega gradu pri Konjicah, xX 5-532-220/5-129-440/375 pod cerkvijo pitali, pria Leber Joe, 120 ljudi H 5-535-720/5-136-700/340 gozd Partovec pod Raskovcem, ljudi iz Maribora 12000 H 5-537-170/5-134-760/310 Novo Tepanje, obmoje Solarjevega gozda H 5-538-320/5-089-390/160 tenis igrie, juno od moto-kros steze v Krkem, 1500 H 5-551-180/5-099-920/290 travniki pod Svetimi Gorami pri Bistrici, 1500 H 5-560-830/5-158-160/240 ribniki pod gradom Hrastovec pri Lenartu, 17 domainov S Vsi podatki bodo objavljeni tudi na internetu. Velenje, 5.3.2000 afari Dragutin
Zbornik 2
Stran 726
UZD-SD
UREDNIKI ODBOR FRANC PERME, rojen 18.11.1926 na Pecah pri Grosupljem. Upokojeni samostojni podjetnik. Soustanovitelj Drutva za ureditev zamolanih grobov 6. 2. 1991 v Ljubljani. Drutvo deluje na podroju celotne Slovenije; pod njegovim vodstvom je drutvo postavilo 3 kapele, 18 obeleij - kriev in 58 farnih spominskih plo. Je predsednik Drutva za ureditev zamolanih grobov in najbolj zasluen za izdajo zbornika leta 1998 in tudi za izdajo zbornika leta 2000. ANTON ITNIK, rojen 28.6.1940 v kraju Grosuplje. 30 let delal v gospodarstvu v Sloveniji, v bivi Jugoslaviji in v inozemstvu. Zadnjih 10 let dela v dravni upravi. Je lan in predsednik drutva v obini GrosupIje, kjer so postavili farno spominsko ploo in 3 spominske krie v Stehanu pri Grosupljem, na Koakovem hribu pri Grosupljem, v Bliski vasi pri Polici pri Grosupljem. Postaviti pa je potrebno e kri v Medvedici pri t. Juriju. Sodeluje tudi pri urejanju zbornika. FRANC NUI, rojen 21.5.1929 v Podgorici, obina Dobrepolje, stanujo na Vidmu,
upokojeni sodnik, vojni invalid, do sedaj izdal knjige o medvojnih in povojnih komunistinih pobojih 1941 -1948: - Dobrepoljska Hiroima 1995, - Struge - zamolani zloini 1996, - Sodni umor poslednjega domobranca 1997, - Velikolaki in kocjanski holokavst 1999. V 23. tevilki revije NZ objavil dalji lanek Dobrepoljsko leto 1942. Je lan drutva in s svojimi lanki aktiven pri izdaji 1. in 2. zbornika Zamolani grobovi in njihove rtve.
Zbornik 2
Stran 727
UZD-SD
JANEZ RNEJ, rojen 21.5.1935 v Celju, maturiral na gimnaziji Celje leta 1953.
Diplomiral na Veterinarski fakulteti v Zagrebu 1960. Kot ivinozdravnik je sluboval v obinah Slovenske Konjice, entjur pri Celju in do upokojitve 1993 v obini Celje. Leta 1990 je bil kot kandidat strank DEMOS, (lan stranke SDZ) izvoljen kot poslanec v tedanjo Skupino RS v zbor obin. Od leta 1990 je predsednik komisije Demos Celje za ugotavljanje medvojnih in povojnih pobojev na irem celjskem obmoju. Komisija obasno e vedno deluje. Od leta 1990 do 1992 podpredsednik strank celjskega Demosa. Od leta 1996 lan vladne komisije Republike Slovenije za popravo krivic. Je dejaven lan drutva in nosi velike zasluge, da so tako detajlno opisana grobia in moria na irem celjskem podroju.
ZDENKO ZAVADLAV, publicist, rojen 29. maja 1924 v otanju, ivi v Ljubljani.
Oe Iganac, gimnazijec gorenjske dravne gimnazije iz tandrea, mati Flora Batisti, trgovka iz Trsta. Oe je po prvi svetovni vojni sodeloval v narodno obrambnem gibanju, 1923 je emigriral v Jugoslavijo in se kot uslubenec zaposlil v otanju. Mati se je s svojo druino e med prvo svetovno vojno preselila v Ljubljano. Osnovno olo je obiskoval v otanju, v Ljubljani realno gimnazijo. Zaradi sodelovanja z leviarskimi dijakimi organizacijami so ga v sedmem letniku 1941. izkljuili iz ljubljanske srednje ole. (Letnik je konal v Mariboru.) Zaradi oetovega izgnanstva seje druina to leto preselila v Ljubljano in nato v tandre. Zavadlav, ki je bil aktivist mladinske OF e v Ljubljani, je politino delo nadaljeval na Gorenjskem, kjer se je povezal z Borisom Droem in nato Antonom Velukom. Delal je kot mladinski aktivist, nato pa kot lan obveevalne slube za Gorenjsko. Oktobra 1942 ga je zajela italijanska policija in ga zaprla najprej na Gorenjskem, nato v Rimu, v Roveretu in nato v zaporu Coroneo v Trstu. Po posredovanju gorikega prefekta grofa Paceja, ki je bil znanec njegovih sorodnikov, in kofa Fogarja, ki je poznal oeta, so ga nemke oblasti izpustile (okt.1943). Po vrnitvi iz zaporov je delal kot lan VOS za Gorenjsko in za Goriko. Za tem je bil lan okrone izpostave odseka za notranje zadeve pri predsedstvu SNOS za gorenjsko okroje, avgusta 1944 pa je bil premeen na tajersko, kjer so ga vkljuili v delo oddelka OZNE za tajersko in Koroko, odgovoren za Maribor. Po vojni je bil namestnik naelnika Ozne za Maribor in bil v tej funkciji navzo tudi pri povojnih pobojih na tajerskem. Oktobra 1946 je bil premeen v Beograd, kjer so ga
Zbornik 2
Stran 728
UZD-SD

v okviru Ozne zadolili za obveevalno slubo v Italiji. e isto leto se je temu delu odpovedal. 1. januarja 1947 se je zaposlil kot sekretar v Tovarni avtomobilov v Mariboru. Oktobra 1948 so ga jugoslovanske vojake oblasti obtoile za agenta, (e pred tem so njegovo eno Vero Uri iz Seane obsodili kot agentko gestapa) ter Informbiro. Obsojen je bil na smrt z ustrelitvijo. Po posredovanju Josipa Rusa, oetovega sokolskega prijatelja, so obsodbo omilili na dvajset let jee. Od tega je bil zaprt est let v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu, kofji loki. 1954 je bil pogojno izpuen, do upokojitve 1976 je delal v turistinih agencijah in v hotelirstvu. Njegovo ivljenje je bilo prepleteno s tevilnimi osebnimi stiskami, konflikti in iskanji resnice. Od tu izvira njegova publicistina dejavnost, s katero se je priel ukvarjati v zaetku osemdesetih let. Njegova publicistika v obliki lankov, pisem, peticij, glos, daljih razprav, polemik in inervjujev obravnava razlina podroja, najve je pisal o povojnih pobojih domobrancev in drugih nasprotnikov NOB na tajerskem, o dejavnosti varnostno obveevalne slube in OZNE med vojno na Gorenjskem., tajerskem, o stikih med partizani in nemkimi oblastmi na Gorenjskem, o dachavskih procesih in ujetnikih, o slovenski narodni spravi, o ekolokih in drugih sodobnih vpraanjih itd. Njegova biografija obsega nad 70 enot. Pie dalje zapise, ki jih je sestavil na podlagi lastnih doivetij in virov. V knjini obliki je izel njegov iri zapis Iz dnevnikih zapiskov mariborskega oznovca. (Maribor 1990) -----------------------------Opomba: povzeto iz Primorsko-slovenskega biografskega leksikona, 17. snopi. Gorika Mohorjeva druba, Gorica 1991.
Zbornik 2
Stran 729
UZD-SD

prazno
Zbornik 2
Stran 730
UZD-SD
KAZALO
I. POGLAVJE
ZGODOVINSKI UVOD
DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLANIH GROBOV . . . . . . . . . . . . 19 ALEKSANDER I. SOLENICIN . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 ALI SMO RES NEODVISNI? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 GENOCID ZA GENOCID, ZLOIN ZA ZLOIN . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 TEHTNICA IN SEME . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 LENIN - REVOLUCIJA- DRAVLJANSKA VOJNA-STALIN -RTVE, VELIKO RTEV - KOMUNIZEM - KOMINTERNA - IZVOZ KOMUNIZMA IZ SZ V SVET . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 STO MILIJONOV RTEV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 OLANJE JUGOSLOVANSKIH IN SLOVENSKIH PARTIJSKIH KADROV V SOVJETSKI ZVEZI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 SKRITA VLOGA KPS PRI RAZVOJU IN DELOVANJU OF V SLOVENIJI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 DELOVANJE KPS IN OF NA GROSUPLJEM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50 FRANCE NUI: STRUGE ZAMOLANI ZLOINI . . . . . . . . . . . . . . F. NUI: SODNI UMOR POSLEDNJEGA DOMOBRANCA. . . . . . . . POGLEDI NA VSEBINSKO PRAVNO PRAVILNOST DVEH AKTOV SNOO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67 O ZAKONODAJI ZA ZAMOLANE GROBOVE IN NJIHOVE RTVE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79
52 61
Zbornik 2
Stran 731
UZD-SD
ODLOK SLOVENSKEGA NARODNEGA OSVOBODILNEGA ODBORA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . MONOPOL NAD NOB . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . PRVA DOBA REVOLUCIJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . SVOBODA V RAZVALINAH - GRARICE -TURJAK - KOEVJE . . MORIA IN MRTVI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
80 84 89 115 130
II. POGLAVJE

VSEM OKRONIM NOOO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . MEDVOJNI IN POVOJNI MNOINI POBOJI, ZAMOLANI GROBOVI IN MNOINA GROBIA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . SLOVENSKO DOMOBRANSTVO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . KOFOVI ZAVODI T. VID NAD LJUBLJANO . . . . . . . . . . . . . . . . GROBIA NA DOLENJSKEM IN NOTRANJSKEM . . . . . . . . . . . . GROBIA V ZASAVSKEM HRIBOVJU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . GROBIA NA PODROJU MARIBORA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . GROBIA NA CELJSKEM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . KAMNIK-TEDNI MNOINIH..POBOJEV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ZAMOLANA GROBIA NA PRIMORSKEM . . . . . . . . . . . . . . . . . GROBIA V BRKINIH . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 141 146 156 165 173 186 209 231 289 324 371
III. POGLAVJE
KRIEV POT SLOVENSKEGA DOMOBRANSTVA

I. IZROITEV SLOVENSKE NARODNE VOJSKE TITOVIM ETAM 431 II. OD PLIBERKA PREKO CELJA DO TEHARIJ . . . . . . . . . . . . . . . . . 445 lll. V TEHARSKEM TABORIU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 450 IV. MORIA OKOLI CELJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 463 V. TABORIE V T. VIDU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 472
Zbornik 2
Stran 732
UZD-SD
VI. KOEVSKI ROG IN DRUGA TABORIA . . . . . . . . . . . . . . . . . . 476 IN MEMORIAM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 480 KAREL WOLBANG, JOEF KOAR: KRIEV POT . . . . . . . . . . . . . . 491 PRIE SO SPREGOVORILE IN NAPISALE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 497 NAREJENI MUENEC . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 521 KOMUNIZEM JE MRTEV, NAJ IVI DEMOKRACIJA! . . . . . . . . . . . . RODBINA ITNIK IZ GROSUPLJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 534 SLOVENSKI MUENCI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 549 PALME MUENITVA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 554 EPILOG . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 565
534
IV. POGLAVJE
PRIEVANJA
KAKO POROAJO MEDIJI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ZGODILO SE NAM JE LETA 1945 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . POROILO OZNE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . KAJ V RESNICI SKRIVAJO GROBIA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ZDENKO ZAVADLAV: TRETJA ZGODBA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OB 27. APRILU - DNEVU LAI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . RTVE BLEIBURGA I RTVE KRINOG PUTA . . . . . . . . . . . . . . . . IZPOVED IZ DRUINSKE KRONIKE DRUINE BARTOL. . . . . . . . . ENTJERNEJ NA DOLENJSKEM: ODKRITJE NAJVEJE FARNE SPOMINSKE PLOE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ALI JE TO MOGOE? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . UREDNIKI ODBOR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 571 605 644 649 651 678 680 692 712 720 725
Zbornik 2
Stran 733
UZD-SD

Mihael Slivar, landrova 8 3320 Velenje Velenje, 25.XI.2001. scentext Spotovano urednitvo! V zaetku lanskega leta sem prejel grozilno anonimno pismo, ki je polno nekega zloinskega programa, ki se pa le ni iztekel v celoti! Na osnovi in pod vtisom tega sem se odloil napisati nekaj mojih razmiljanj, ki ga lahko naslovim velikosrbsko-etniko-slovenska zarota zoper R Hrvatsko! Zakaj ravno tak naslov? Svoj as sem preital knjigo znanega novinarja g. Slivnika, ki se sprauje: "Zakaj partizani niso pobijali tudi" plave garde" - slovenskih etnikov? Ker sem veliko ital, med drugim, tudi partizanskih knjig, sem ugotovil, da je glavni komandant "plave garde" bil partizanski general Obolt, kije sodeloval z OF od 1941. leta, do prihoda v partizane 1943. leta, ki je imel velik vpliv na okolje v katerem je deloval! Gotovo ni bil pripravljen odobriti pobijanje svojih ljudi! Podobna situacija je bila v celi partizanski NOB! Saj so na Sutjeski, partizani razbili in ujeli ogromno skupino etnikov, ki jih niso pobili temve sprejeli v svoje vrste, ki so potem nadaljevali s etninim pobijanjem Hrvatov in Muslinanov, kakor pred vstopom v partizanske enote! Pod to doktrino je morala umreti etrtina Hrvatov, starkov, ena in otrok po 1945. letu, brez sojenja in monosti obrambe, kar se ele danes razkriva v slovenski javnosti! Slovenija je eno najvejih grobi Hrvatov v znani zgodovini! Mar se ni vse dogajalo ravno tako, kot je opisano v zloinskem grozilnem pismu, ki sem ga v zaetku omenil?! Razbiti celi hrvatski korpus, skupaj s teritorijem in im ve jih pokonati pod pretvezo, da so vsi Hrvatje - ustai!? Saj so ustai bili sodelavci Nemcev - okupatorjev, ni se telo hrvatsko partizanstvo, kije prvo dvignilo oroje zoper faiste v YU! Zakaj? Enostavno zato, ker so na ta nain velikosrbi osvajali hrvatska ozemlja in hie pobitih Hrvatov na njih pa naseljevali po celi R. Hrvatski, svoje ljudi ob asistenci Kardelja, Kidria, Maka...! Torej zloin etnikega ienja se je uradno dovoljeval, brez vsakega sojenja in monosti obrambe, povojne poboje nemonih z ico povezanih ljudi, starce, ene in otroke, ali je to bil uradni cilj NOB? Gotovo da! Kaj je od tega zloina imela Slovenija? Omogoena je bila industrializacija, deele hlapcev in dekel. na raun ostalih v SFRJ (nekaj deset let pred tem so hodili Slovenci in Slovenke na Hrvako sluiti kruh)! Temu mnogi reejo krvarina, kar je Sloveniji priboril Kardelj, Kidri, Maek! Po 1952. letu, se je potem mono spremenilo v kodo vseh, a zlasti Hrvake! Tudi danes se nadaljuje to ropanje, ker smo gradbinci delali (uspeno in poteno) po 12 in ve ur dnevno, vse sobote, veliko nedelj in dravnih praznikov v pokoj pa so nas poslali s sedemurnim delavnikom. Za koliko smo izropani ni teko izraunati?! Ali ni to zato, ker je veina delavcev v gradbenitvu bila iz drugih republik nekdanje SFRJ?! Kakna je to pravna drava in zaita lovekovih pravic? Imel sem vse papirje in vso dokumentacijo ter predal Sodiu zdruenega dela, ki me je sleparilo est let, s klicanjem na "obravnavo" sodia v Ljubljano (seveda, na moje stroke), brez upotevanja mojih pripomb!? Mar ni moglo omenjeno sodie zadevo reiti e na pri obravnavi? S takim nainom je lahko mahalo s papirji, kako so sodniki "preobremenjeni"!' Po estih letih manipulacije so mi dodelili 50 (petdeset sit poveano pokojnino!!! To je bila komedija, ki tudi danes ru bolja, saj sploh ne odgovarjajo ni policija in ne sodie v Celju, kakor tudi javni pravobranitelj v Velenju na omenjeno zloinsko pismo, ki sem jim ga izroil!!?? Ker je vse to, po mojem mnenju povezano, moram povedati tudi naslednje, kako je v Vojvodini bilo leta 1945. 30% Srbov, po etninem ienju pa jih je danes 50%! Torej, cilj je okupacija vsega kjer so iveli Hrvatje statutarno in van statutarno! Podobno je tudi Boka Kotorska odtujena! Mogoe boste rekli, da vse to ne sodi v omenjeno temo, pa vam moram povedati, da bi bilo napak loiti in drobiti omenjena dejstva! Vse to spada v memorandum, dum, dum, dum... SANU! Izvajalci pa so tega zloina etniki plave, ali rdee barve, s kokardo, zvezdo, ali brez! Lep pozdrav!
Zbornik 2
Stran 734
UZD-SD

IZDALO IN ZALOILO DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLANIH GROBOV, LJUBLJANA- GROSUPLJE
UREDNIKI ODBOR FRANC PERME ANTON ITNIK DAVORIN ITNIK LEKTOR BARBARA PANCE
TENNINO UREDIL IN OPREMIL SVETOZAR PANCE RAUNALNIKI PRELOM MARIJAN ULAGA TISK GRAFIS TRADE d.o.o.
(KRAJ Velenje, 2001-05-22)
Zbornik 733
Zbornik 2
Stran 735
UZD-SD

2001-12-19, SLOBODNA DALMACIJA scentext
CORPUS SEPARATUM
Kompleks krivnje
Josip Jovi
Kad su se na Tumanovu grobu dogaale demonstracije, Slunju se htio isprovocirati otpor s porukom: Tudmanova i Pavelieva drava su isto
Za nedavna posjeta Izraelu Z hrvatski se Predsjednik ispriao za zloine koje je ustaki reim uinio prema Zidovima u Drugom svjetskom ratu, i to u ime cijelog naroda, prolih, sadanjih i buduih generacija. Ipak, prvu izraelsku politiku iiguru Sharona nije susreo. Ovih je dana u Zagrebu boravio Goran Svilanovi, ministar vanjskih poslova Jugosiavije, i nije se ispriao zbog onoga to je srbijanski reim inio prema Hrvatima u rar tu kojega se jo tako svjee i bolno sjeamo i dok se jo uvijek gine od brojnih mina koje su posijane po ovoj zemlji. Ipak, primljen je uz najvie poasti i na najvioj moguoj razini, ak s nekom vrsti strahopotovanja i divljenja.
Svilanovievo aljenje
Svilanovi je izrazio saino ialjenje zbog stradanja gradana hrvatske i srpske nacionalnosti i gradana Jugoslavije! Pri tome je ponudio i svoju interpretaciju nedavnih ratnih dogadaja, uzroka i posljedica, kojoj su, na alost, mnogi u Hrvatskoj, naroito oni koji drmaju vlau i medfjima, skloni. Ne, sauvaj Boe, nije to bio stogodinji velikosrpski plan uz punu potporu srbijanskog vodstva, armije, naroda, pravoslavne crkve, aksdemika i povjesniar ra, nije srpska manjina poput sudetskih Nijemaca iskoritena za osvajanje tueg teritorija, nego su Srbi bili malo ustraeni, malo nervozni, malo manje ljudi nego to je trebalo i sve to zbog Jasenovca. (to li ih je ustrailo u Bosni?) A politiari su s obje strane izmanipulirali jadni ustraeni narod, i sada kad su ti politiari sklonjeni, mogu je nov suivot, a evo bogme u PEN centrima pripremaju ve i zajednike nastavne programe iz nae zajednike knjievnosti, povjesniari piu zajedniku povijest. Zajednike su se sportske lige ve zahuktale. I, naravno, cijeli taj scenarij odigrava se pod pokroviteijstvom medunarodne zajednice te prema Sporazumu o stabilizaciji i pridruivanju, koji je izravno protuustavno ratificiran u Hrvatskom saboru, kojemu je na vrijeme izba,en epitet dravni, jer on to, kao to vidimo, zapravo i nije. Oarani samouvjerenou i armom maloga srbijanskog trebera, hrvatski domaini, koji pripadaju onoj politikoj garnituri koja je oduvijek bila fascinirana svime to dolazi iz Beograda, nisu nita replicirali. Samo je Picula neto promrmljao o agresiji, ali nije rekao ijoj i na koga. A Mesi je opet frapirao svojom originalnou. Svjestan kako tu nije bilo rijei ni o kakvoj moda oekivanoj isprici, rekao je: pa isprika i nije vana. Jo prije je pak kazao kako isprika mora biti obostrana. Tako, naravno, nije govorio u Izraelu. Ve sada, dakle, oito funkcionira teorija o podjednakoj krivnji za rat, ali kako su stvari krenule, uskoro e prevagnuti teza o pretenoj, pa onda i iskljuivoj hrvatskoj odgovornosti. Otprilike: secesijom su izazvali sukobe, a onda su izvrili etniko ienje. Hrvatska vojska mogla bi biti izjednaena s ustakom, suvremena drava s NDH, Gotovina, na primjer, s Francetiem. Uostalom, na tom se konceptu radi ve due vrijeme.
Agresija mirovnjaka
To je, valjda, temeljnim razlogom to je Hrvatska apsolutno svjetski ampion po bavljenju Drugim svjetskim ratom. Stanoviti skandinavski knjievnik Schwartz, poznat u nas kao mu Slavenke Drakuli, prije dvije godine jasno je kazao kako se Hrvatima nikada nee dopustiti izii iz svoje prolosti. Tu zamisao zorno je ilustrirala skupina sastavljena od predstavnika tzv. mirovnih i nevladinih soroevskih udruga, predvodena Slovenkom Vesnom

Tereli, koja je 10. prosinca dola u Slunj traiti uklanjanje spomen-ploe s imenom Jure Francetia, uz organiziranu prisutnost brojnih novinara i snimatelja. Ma ne smeta njima toliko sama ta ploa. Bila je to prije svega drska politika provokacija i samo zahvaljujui suzdranosti Slunjana izbjegnut je veiincident. I sam dan briljivo je izabran: Isti taj dan, svojevrsne politike de monstracije odigravale su se na Tumanovu grobu. Ovdje je trebalo isprovocirati nerede i otpor Francetievih pristaa, ime bi se ta dva dogaaja povezala na konceptu poistovjeivanja Tumanove i Pavelieve Hrvatske. Nedavno se slovenski predsjednik Milan Kuan zauzeo za nacionalno pomirenje kao potrebu zajednike budunosti slovenskog naroda, koji je imao svoje partizane i svoje kolaboracioniste. Kazao je i to kako je prije trideset godina saznao za masovna pogubljenja na slovenskom teritoriju, nakon ega nije vie mogao prihvatiti slubenu istinu, kao ni istinu onih koji su sluili okupatoru. Svatko ima svoju istinu i pustiti svakome da ivi sa svojom istinom bio bi dokaz demokratinosti i zrelosti naega drutva, rekao je Kuan. Medvedgrad, simbol pomirenja, zaputen je i naputen, Tudmanova ideja pomirbe grubo je sruena, a njegov nasljednik trudi se produbiti sukobe na staroj matrici. Ustaki je reim bio zloinaki i rasistiki. No, niti su svi partizani bili domoljubni, humani i dobri, niti su sve ustae bile zloinci i izdajice. Ta je tvrdnja toliko evidentna i oita, a opet toliko strana za ui pobjednika i onih koji se tako osjeaju, onih koji su odgojeni u tradiciji crno-bijelih filmova, i onih koji bi to ustako prokletstvo htjeli drati kao trajni rezervat za sve nacionaliste, desniare, konzervativce, dravotvorce, oporbenjake i tome sline. Kad ne bi bilo tako, kad bi svaki pripadnik ustake vojske automatski bio i zloina, onda sudenje Dinku Sakicu nije trebalo trajati dulje od njegova priznanja da je nosio kapu sa slovom U. Pod firmom antifaizma, pak, brojni nevini ljudi bacani su u jame, ubijani bez sudenja i krivnje, pod tom se firmom dogodio i Bleiburg, nakon Krbavske bitke najvea tragedija ovoga naroda za koju se nikada nitko nije ispriao. No, isti oni koji su se,estoko okomili na tezu kako u Domovinskom ratu nije moglo biti zloina, odjednom.su na paradnu najavu o sudenjima za partizanske zloine uzviknuli: ne, antifaisti ne mogu biti zloinci.
Vitez ili krvnik

Sam Franceti je, s druge strane, tridesetogodinji ustaki pukovnik s tisuu boraca, koliko ih je inilo njegovu pukovniju, uglavnom Muslimana, 1942. branio muslimanski narod od etnikog pokolja u istonoj Bosni, ne sluajui ni Pavelia ni Nijemce ni Talijane. Drali su ga u Bosni za junaka i viteza, a ne za krvnika, da bi koncem iste godine nakon povratka u Zagreb krenuo u svoju Liku organizirati ustanak protiv Talijana i etnika. Ali tamo nikada nije stigao. U avionu s podmetnutim kvarom sruio se sto kilometara od Zagreba, zarobljen i umlaen u likim selima. Moe li ga se onda tek tako poistovjeivati s faistikom stranom jednog reima, a da ne govorimo o brojnim obinim vojnicima koji su ili u rat s istom motivacijom borbe za slobodu kao i borci Domovinskog rata, pa i kao brojni partizani. Zato Franceti nema pravo na jedan kainen i spomen? Zar se bivi kancelar Kohl nije poklonio svim poginulim njemakim vojnicima, a da se nitko nije skandalizirao nad tim? Izlaz je u onome da svatko ivi sa svojom istinom, a ne da je jedni drugima nameu, u medusobnoj toleranciji, uz ope potivanje mrtvih radi okretanja budunosti, ako je to ikako mogue i ako nam to bude doputeno.
Zbornik 2
Stran 737
UZD-SD

BLEIBURG ZLOČINI TITA I KOMUNISTA SLOVENIJA 1941.-1948.-1952. Bleiburg - 2000 Umrli Za Domovino Foto

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

BLEIBURG ZLOČINI TITA I KOMUNISTA SLOVENIJA 1941.-1948.-1952. Bleiburg - 2000 Umrli Za Domovino Foto

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

TUDI MI SMO UMRLI ZA DOMOVINO

ZAMOLANI GROBOVI IN NJIHOVE RTVE

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLANIH GROBOV LJUBLJANA - GROSUPLJE 2000

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

DA SE RESNICA PRAV SPOZNA. JE TREBA UTI OBA ZVONA

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

O zastaranju zloinov proti lovetvu in o spravi

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLANIH GROBOV

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

ALI SMO RES NEODVISNI? FORMULA MAGICA

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

GENOCID ZA GENOCID, ZLOIN ZA ZLOIN

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

MIHAELA ZAJC - JARC

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

IZ ZBIRKE: VRBA NAD TOLMUNOM, 1996

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

STO MILIJONOV RTEV

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

OLANJE JUGOSLOVANSKIH IN SLOVENSKIH PARTIJSKIH KADROV V SOVJETSKI ZVEZI*

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

SKRITA VLOGA KPS PRI RAZVOJU IN DELOVANJU OF V SLOVENIJI*

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA

DRUTVO ZA UREDITEV ZAMOLCANIH GROBOV - LJUBLJANA