Welcome to Scribd. Sign in or start your free trial to enjoy unlimited e-books, audiobooks & documents.Find out more
Download
Standard view
Full view
of .
Look up keyword
Like this
1Activity
0 of .
Results for:
No results containing your search query
P. 1
Tribuna: Monoskop (2012, Slovenian)

Tribuna: Monoskop (2012, Slovenian)

Ratings: (0)|Views: 6|Likes:
Published by dusanson

http://tribuna.si

http://tribuna.si

More info:

Categories:Topics, Art & Design
Published by: dusanson on Jan 11, 2013
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

09/17/2013

pdf

text

original

 
Monoskop
 Robert Bobnič, Jurij Smrke, Jasmina Šepetavcilustracija Matija Medved
n ko sva z Jurijem po otvoritvi estivala z vincem v roki sedela na stopni-cah Kiberpipinih, če se ne motim, natanko na drugi stopnici, pri tem panamesto da bi zgledala kot dva antiča, željna vsega hekerskega znanjatega sveta, izgledala kot dva željna banananjama, pristopi Vuk in najumalo iniciatorsko podreza:
»Sem videl, da sta mal tko … a vaju predstavim s kom, ta dva tipa tule sta genija.«
Plan je namreč bil, da najina estivalskaprezenca ne bi bila zgolj poročevalska, ampak tudi spoznavalska, kar biin bo koristilo novi
Tribunini
spletni strani (
coming soon – or later 
). Bil jeplan, a bil je tudi prvi dan.
»Bova, bova, na izi, saj je šele prvi dan.« »OK,OK.«
In sva lahko dalje uživala svoj idiotski užitek jebivetrskega novi-narskega pristopa.
»Imaš ogenj?«
me vpraša eden od teh dveh genijevz naglasom, za katerega sem moral pošteno premeriti dialektični regi-ster, da sem ga lahko približno lociral.
»Seveda imam.«
Brskam z roko požepu, najprej levem, potem desnem, potem še po enem levem in še poenem desnem, pa spet po levem in še enkrat po desnem. Nič. Sori, nimamajerja. Ampak imel sem genija. In kaj ta počne tu, pod tem dežujočimljubljanskim nebom?
»Dark stuf.« »Že, ampak kateri dark stuf?« »Mo-noskop.« »Poznam.« »Poznaš? Pa sploh ne delam neke promocije.« »Pač  spremljamo zadeve in poznamo.«
Pa imaš čas za kratek intervju? Temu nitine bi mogli reči intervju, ko pa novinarčka sploh nimata nobenih vnaprejpripravljenih vprašanj – bi lahko temu rekli odprtokodni intervju? Ne-mara tudi zato Dušanu Baroku, ko stopamo v celico 306, razlagam o tem,kako ima stavba Kersnikove 4 specifčno politično arhitekturo – bolj kose vzpenjaš, bolj alternativna postaja. Še dobro, da smo v tretjem štuku.In da sta nad nami še dva.
Med pogovorom si Dušan zvija čik, prav počasi, rka in odrka, pa spetnarka, skoraj tako, da bi kakšnega nepotrpežljivega manijaka lahko pri- jelo, da bi mu vzel tobak in rizlo iz rok ter mu že enkrat zvil to peklenskozadevo do konca. In ja, tokrat imamo ajr. Pa kaj ko nič ne pomaga. Starslovanski pregovor namreč pravi: ko človek govori, težko kadi. Tudi to jeimel Jurij v mislih, ko je Dušanu pravil:
»Preveč govoriš.«
In tako je govorilDušan Barok, eden izmed ustanovitelj wikipejdžamonoskop.org, prave-ga
dark stufa
nove digitalne ekonomije daru, ki si prizadeva za odprt inskupen dostop do vednosti tega sveta. In ki transgresira tisto najbolj svetokapitalistično zapoved – (privatno) lastnino.
Mislim, da je pomemben premislek v družboslovnih vedah vprašanjenovih tehnologij. Mnogi se še vedno poslužujejo starih modelov iznekega drugega časa, 19. stoletja … Pa vendar, takrat je bila drugačnatehnologija, danes pa na polju humanistike ni več mogoče spregledatidigitalne tehnologije …
Gotovo. Pred dvema dnevoma sem imel predavanje, v katerem sem posku-šal teoretizirati idejo relacijske baze podatkov (
relational database
), ki jestara že več kot štirideset let, zdaj pa jo zamenjujejo drugi modeli, drugačnebaze. Relacijski model je bil ključen za manipulacijo podatkov skoraj štiridesetletja, vse strani in ves
 sotware
, ki dela z bazami podatkov, delujejo ponjem, predvsem državna administracija, znanstveniki, ljudje, ki so v ko-munikacijskih vodah. V predavanju sem poskušal vzpostaviti narativnostrukturo na abstrakten način: kaj je relacijskost v bazi podatkov? Je namenbaze vzpostavitev relacije med objekti ne glede na vsebino?Podjetja, socialna omrežja, kot so Facebook, so ugotovila, da je mogočeta razmerja izkoristiti v tržne namene. Za Facebook je največja vrednost vaš socialni gra, seznam vaših povezav s prijatelji in povezav na objekte,kolikokrat pritisnete tipko
like
. To je tisto, kar producirate za ta podjetja, inoni to izkoristijo. Ta tehnika in tehnologije uokvirjajo načine, na katere staproducirana vednost in ekonomija.Osnovna tematika predavanja so bili
on-line
videoarhivi. Rekel sem, vednoso enaki, imajo videe, komentarje … In nekdo v občinstvu je vprašal:
»Zakajmislite, da so vedno enaki?«
Zelo težko je prevesti tehnični jezik, struktu-ro relacijske baze podatkov v vsakdanji jezik, da ga ljudje razumejo. Tisti,ki vodijo videoportale, razumejo, kaj vse je mogoče narediti z relacijskimibazami, še veliko možnosti je. Samo tukaj je težava prevoda. S tem se ukvar- jam že 13 let, moje delo je bilo vedno pragmatično, igral sem se, postavljalstrani. Šele zdaj sem ugotovil, da je vprašanje relacijskih baz pomembno te-oretsko vprašanje, možnost, da spoznamo njene implikacije, omniprezenco.
Je Monoskop povezan s temi premisleki ali si se s tem ukvarjal že prej?
Monoskop se je začel iz pragmatičnih razlogov. Bil sem del majhne scene v Bratislavi, ljudje v zgodnjih in poznih dvajsetih, imeli smo majhen
medi-alab
. Ko so bili estivali novih medijev, smo organizirali debate o internetu,novih tehnologijah, kibernetiki, šumu, napakah, eksperimentirali smo s
 streamingom
. Vedno pa je bilo težko razložiti, kaj ima to opraviti z umetno-stjo, pa ne da bi hoteli biti del te scene, ampak da bi vzpostavili stik. Takosmo zasnovali wikistran in začeli delati raziskave o medijski kulturi. Stran je začela unkcionirati tako, da smo področja medijske kulture zasnovaliglede na dogajanje v posamičnih mestih. Zgodovinsko pa nas je zanimalo,kaj se je dogajalo na področju videoumetnosti v osemdesetih ali na podro-čju konstruktivizma v dvajsetih itn.Dejstvo, da na tem področju sploh ni tako veliko virov, mi je dalo mo-tivacijo, da sem se zavedal, da sem vpleten v nekaj unikatnega in da je topomembno za kulturni spomin. Fokus preiskovanja se je sicer razširil nasrednjo in vzhodno Evropo. Wiki zdaj obstaja že osem let. Najprej so bile le
petek, sklepni dan Haipa,in takrat so bili v Lju
-
bljani tisti protesti, nakaterih so naciji (na Trgurepublike) koordinirano na
-
redili štalo. V Behemotu sopredavali že omenjeni Ales
-
sandro Ludovico ter AaronXimm in Simon Worthington:
»Aaron je car, Simon je paworth-it.« 
Na koncu petkasem šel spat. Bila je noč.Ko sem sledeče jutro prebi
-
ral vikendpriloge, te redkežlahtnice, in v službenosproščenem razpoloženjumotril stolpce, sem opa
-
zil, da so bile polne Haipa(
see what i did there
?), invodja marketinga se mi jebridko zasmilil. Stvari sose dogajale! Kazalniki no
-
vičarske objavne vrednostiso eksplodirali od bližine,aktualnosti in pomembnostičudnih arabskih običajev,ki so se preselili na uliceRepublike Slovenije.
Wetook their jobs
. Iz medij
-
skega poročanja o zadevah,povezanih z vstajniškimgibanjem, lahko izluščimotri večje tematsko-problem
-
ske sklope. @Vloga novihmedijev: Pripeljati lju
-
di na ulice ni nič takega,kar bi zahtevalo nov medij.
Paper can do it
. Telefo
-
ni … Hišni zvonec in mordaše kake bolj rudimentarnezadeve (tehnika cukanja zarokav) bi prav tako za
-
dostovale. Morda bi bilecelo bolj učinkovite. O tempriča zgodovina in zdi se,da je edina bistvena spre
-
memba ta, da zdaj od mobi
-
lizacije, od naše družbeno
-
sti nekdo služi (Fa*ebook,T*itter, *oogle). @Nasilje:Razprave o tem so skorajzakrile poročanje o sporo
-
čilih različnih skupin pro
-
testnikov. Na koncu se jevzpostavil konsenz, da seje treba od nasilja distan
-
cirati, odrezati kužen delvstaje in protestirati do
-
stojanstveno, pri čemer pase ni napak vprašati, alibi vstaja sploh kdaj dobilatak momemtum, če razbija
-
štva ne bi bilo.
»We just want some pea-ceful riots.« 
Prav tako je tovrstnopozicijo veliko laže za
-
vzeti nasproti ljubljan
-
skim protestom, kjer jebilo očitno, da je šlo zaorganizirano (plačano?)provokacijo, medtem ko bimariborsko pocestno rajanjelahko prej videli v lučivstaje izgubljene gene
-
racije, ki jih je podol
-
gem in počez neselektivnopretepla policija. AndrejKurnik,
Biopolitika
:
»Dual-nost nasilje-nenasilje seje vseskozi vsiljevala kotekskluzivna matrika za ra-zumevanje, kanaliziranje inobvladovanje gibanja, greza policijsko razporejanjeteles v prostoru, kvadri-ljiranje, ki ima za ciljrazbitje heterogene eno-tnosti gibanja v homogene
04/08

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->