Welcome to Scribd, the world's digital library. Read, publish, and share books and documents. See more
Download
Standard view
Full view
of .
Look up keyword
Like this
4Activity
0 of .
Results for:
No results containing your search query
P. 1
FRI - Umetna Inteligenca - Snov za ustni izpit

FRI - Umetna Inteligenca - Snov za ustni izpit

Ratings: (0)|Views: 191 |Likes:
Published by Ziga Makuc

Snov za ustni izpit

Snov za ustni izpit

More info:

Published by: Ziga Makuc on Jan 23, 2013
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF or read online from Scribd
See more
See less

09/17/2013

pdf

 
Fakulteta za računalništvo in informatiko
 
Tržaška cesta 25
 1000 Ljubljana
Umetna inteligenca, 2011/12
Teorija
--
 za interno rabo
--
Žiga Makuc
 
#zadnja posodobitev 2.7.2012
 
1. Prostor stanj
 
1.1
 
Graf 
 
Graf je sestavljen izvozliščinpovezavmed njimi. Vozlišče(node)predstavljatrenutno stanje problema(recimo igre).
 
Povezava (arc) je papomik iz ene pozicije v drugo– torej akcija ali dovoljena poteza.
 
Prostor stanj je v bistvuusmerjen graf :
 
Graf lahko razgradimo tudi vdrevo.
 
Rešitev problemapredstavljapot čez graf .
 
Problem je podan s:
 
 
prostorom stanj,
 
 
začetnim stanjem in
 
 
ciljem(cilji) – ciljni pogoj.
 
Reševanje problema je torejiskanje poti. Problem lahko predstavimo nadva načina:
 
 
Prostor stanj (običajen graf) in
 
 
AND/OR graf.
 
Za iskanje poti (preiskovanje grafa) potrebujemo nekalgoritem:
 
 
neinformirani algoritmi
 
 
to si »neumni«, kar pomeni da probajo vse – sistematično preiskuje cel graf 
 
 
Primeri:
 
 
Iskanje v globino
 
 
Iskanje v širino
 
 
Iterativno poglabljanje
 
 
informirani algoritmi
 
 
najprej probajo najboljšo možno pot – uporabi neko specifično informacijo za usmerjanje
 
 
Primeri:
 
 
Prioritetno preiskovanje (best
-
first)
 
 
A
 
 
IDA
 
 
RBFS, Hill Climbing, Steepest Descent, Greedy Search, Beam Search,...
 
 
Tako dobimo rešitev problema – pot od začetnega do končnega vozlišča.
 
Primeri predstavitve problemovsprostorom stanj:
 
 
Planiranje v svetu kock,
 
 
Manevriranje mobilnih robotov,
 
 
15
-
puzzle,
 
 
Trgovski potnik,
 
 
Sestavljanje urnika,
 
 
Modeliranje izmerjenih podatkov,...
 
1.2
 
 Algoritmi za preiskovanje dreves/grafov
 
Kaj predstavlja problem pri preiskovanju prostorov stanj?Kombinatorična zahtevnost/eksplozija.
 
Pri preiskovanju poznamotri smeri preiskovanja:
 
 
Iskanje naprej(od starta do cilja) – forward search
 
 
Iskanje nazaj(od cilja do starta) – backward search(dopiši opis te metode)
 
 
Dvosmerno iskanje – bidirectional search(dopiši opis te metode)
 
V ekspertnih sistemih pa poznamo še:
 
 
Veriženje naprej – forward chaining (data driven)
 
 
Veriženje nazaj
-
backward chaining (goal driven)
 
d
-
depth
 
b
-
branching factor (težavnost za računalnik) – povprečno št. naslednikov, ki jih ima vozlišče za dani primer
 
Te metode delujejo tudi na grafih (ne samo pri drevesih), vendar če se deli drevesa ponovijo, lahko postanejo zeloneučinkovite. Zato dodamopreverjanje ponovitve vozlišč.
 
1.2.1
 
Breadth First 
 
Časovna kompleksnost:
O(b
d
)
 Prostorska kompleksnost:
O(b
d
)
 Optimalnost:
DA
 
Težave s cikli:
NE
Vedno najdeoptimalno rešitevinse ne zacikla. Je papotratenpriporabi pomnilnika, saj si mora zapomniti vse alternativne poti, ki »upajo«, da bojo podaljšane do ciljnega vozlišča. Implementiramo s seznamom seznamov.V vsaki iteracijizbrišemo prvo potindodamovse njene možne podaljške nakonec seznama.
 
1.2.2
 
Depth First 
 
To je algoritem iskanja v globino. Ta algoritem gre v globino, torej se
vedno bolj oddaljuje od začetnega stanja
.
Časovna kompleksnost:
O(b
dmax
)
 Prostorska kompleksnost:
O(b*d
max
) oz. O(d
max
)
 Optimalnost:
NE
 
Težave s cikli:
DA
Prostorska kompleksnost je lahko
manjša
, saj ko se premakne naalternativno pot, lahkopozabi prej preiskane poti.
Najlažje ga implementiramo z rekurzijo
. Problem je, ker
ne najde optimalne rešitve
in selahko zacikla,ni pa potraten s pomnilnikom.Kako
rešiti probleme s cikli
:
 
z
apomnimo si, kje smo že bili
 
 
omejimo globino na d
max
 Problem je, kako najti pravi d
max
. Če je premajhen, ne najdemo rešitve, če je prevelik zopet ni v redu.
 
Rešitev tega je iterativno poglabljanje. To je zanka, ki povečuje globin
o in ponavlja BF.Implementiramo s seznamom seznamov. V vsaki iteraciji
zbrišemo prvo pot
indodamo
vse njene možne podaljške
na
začetek seznama
. Lahko generiramo vse naslednjike, ali pa samo enega. Od tega je odvisna prostorskazahtevnost: O(d) ali O(d*b)

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->