922575cbb18dc5da839c2ff9314b5af6

Rok & An\u0163e

Izpiski+zapiski+vaje

-1 -

RIMSKO PRAVO

ubi societas ibi ius \u2013 kjer je dru\u0163ba je pravo\ue000pravo je nek nepogre\u0161ljiv element du\u017ebe. To pravo

izhaja iz dru\u017ebe, se pa vanjo vra\u010da in jo izoblikuje \u2013 gre za nekak\u0161no delovanje. Ker je pravo izraz
dru\u017ebenih odnosov, lahko pravo razumemo samo \u010de poznamo dru\u017ebene odnose v dru\u017ebi \u2013 ne moremo
ga obravnavati lo\u010deno od dru\u017ebenih razmer v katerih je nastalo. \u0160ele to osvetli pravo v njegovem
to\u010dnem pomenu.

ZGODOVINSKI UVOD

1 Zgodovinsko ozadje

Sredi 2. tiso\u010dletja p.n.\u0161. se pojavijoIt aliki. Del njih so biliLatin ci, poseben rod latincev pa so bili

Rimljani,ki se naselijo ob reki Tiberi. \u0162e okoli l. 1000 p.n.\u0161. je okoli Tibere ve\u010d naselij, ki pa \u0161e niso

zdru\u0163ena. Rim naj bi nastal okoli755/54 p.n.\u0161. lega mesta je taka, da onemogo\u010daobr am bo\ue002 r azvij ej o

se v borbeno ljudstvo. Rim kmalu pade pod Etru\u0161\u010dane, etru\u0161\u010danski kralji vladajo Rimu vse do leta 508

p.n.\u0161.\ue002obdobje sedmih kraljev. Rimljani iz\u0163enejo zadnjega etru\u0161\u010danskega kralja in na \u010delo postavijo

dva svoja konzula. L. 508 p.n.\u0161. ustanovijorepu bliko\u2013 ljudstvo samo ureja svoje zadeve. Konzula

sta samo najvi\u0161ja uradnika izvr\u0161ilne oblasti. Zakonodajno oblast ima ljudstvo, izvr\u0161uje pa jo vljud skih

tribunah. Rimljani se po\u010dasi krepijo, si pridobivajo primat med sosednjimi mesti. 338 p.n.\u0161. je bila

ustanovljena latinska mestna zveza, v kateri ima Rim primat. Ker so potrebovali nove povr\u0161ine za

pridelovanje hrane, so zavzemali ozemlja na Apeninskem polotoku in ustanavljali kolonije. Po

podreditvi Apeninskega polotoka so se za\u010deli ozirati v Sredozemlje. Kmalu je Rim postal sredozemska

velesila. Konkurirala mu je le Kartagina, mo\u010dna in bogata dr\u0163ava. Sledil je neizbe\u0163en konflikt med

obemi\u2013 gre za primat v Sredozemlju:

Prva punska vojna (264 \u2013 241 p.n.\u0161.) \u2013 Rimljani zmagajo, pripada jim Sicilija. Organizirajo jo

kot prvo provinco. Provinca je na\u010din organiziranja nove teritorialne oblike zunaj dr\u0163ave.

Pridobitev Sicilije ni samo strate\u0161kega pomena, ampak je pomembna tudi zaradipridobiv anja

p\u0161enice.

Druga punska vojna (220 \u2013 201 p.n.\u0161.) \u2013 Rim ima mo\u010dno vojsko ter prednost, da je strnjena

dr\u0163ava, Kartagina pa je razvle\u010dena po severnoafri\u0161ki obali. Adut Karta\u0163anov je mo\u010dna

mornarica, na za\u010detku so tudi sposobnej\u0161i poveljniki, vendar imajo podkupljivo vodstvo.

Karta\u0163ani so pri\u0161li celo pred vrata Rima (Hanibal). Rimljani so se izkazali kot dobri vojaki, saj

so se v ve\u010dih vojnah hitro u\u010dili in krepili. Niso borili le s Kartagino, temve\u010d tudi z drugimi

(Makedonija, gr\u0161ke dr\u0163avice). Po 2. punski vojni Rimu pripade velik del \u0160panije (iz rudnikov

pridobivajo zlato, srebro, baker...)

Tretja punska vojna (149 p.n.\u0161.) je relativno kratka. v tej vojni Rimljani uni\u010dijo Kartagino \u2013

po\u0163gejo in posolijo.

Rim preraste v svetovno dr\u0163avo. Na V nima nasprotnika (uni\u010dil je gr\u0161ke dr\u0163avice, ki niso bile enotne; strl je zibelko anti\u010dne civilizacije). Ko pridejo Rimljani v stik z Grki, prevzamejo velik del njihove kulture in ob \u0161iritvi Rima so po celotnem ozemlju raz\u0161irili tudi gr\u0161ko kulturo.

Gospodarski problemi\ue002 V Rim prihaja ogromna koli\u010dina dobrin. Iz provinc predvsem poceni \u0163ito,

kovine. Delo malih kmetov postane nerentabilno, zato ubobo\u0163ajo, bankrotirajo in se brez premo\u0163enja

selijo v Rim. Tam pa so le sredstvo za politi\u010dne manipulacije. Rimljani so sami volili, zato so bogati

politi\u010dni stremuhi podkupovali mno\u0163ice (zastonj hrana, organizirane zabave...). Nekateri magistrati si

prizadevajo za razne (agrarne) reforme, vendar niso uspe\u0161ni.

V bojih za oblast pride leta 91 p.n.\u0161. do vojne med Rimom in zavezni\u0161kimi mesti, saj tudi v ostalih

mestih ho\u010dejo rimsko dr\u0163avljanstvo. Vojna se kon\u010da leta 89 p.n.\u0161. in Rim \u0161e vedno ohrani primat,

vendar mora podeliti dr\u0163avljanstvo mestom, ki so mu pomagala v vojni. Sledi obdobje dr\u0163avljanskih

vojn. Leta 27 p.n.\u0161. okli\u010dejoO ktavijan a za cesarja in mu podelijo nazivavgustu s( vz vi\u0161eni). Avgust

uvede principat (gre za obliko vladavine, kjer na \u010delu dr\u0163ave stoji cesar \u2013princ eps, ki pa vsaj

teoreti\u010dno ni vladar(primus inter partes\u2013 prvi med enakimi). To je konec republike. \u0160e vedno obstaja

ideja o volji ljudstva, delitvi oblasti, vendar vse funkcije prehajajo v roke cesarja. Avgust zagotovi Rimu
200 let relativnega miru in blagostanja (pax romana). V \u010dasu Avgusta postane Rim svetovna dr\u0163ava. V
tem delu sveta ni Rimu enakega. Edina konkurenca je Kitajska, vendar je predale\u010d, da bi pri\u0161lo do
konfliktov, prihaja le do trgovanja.
Rimljani so osvojenim teritorijem pustili veliko mero samouprave, saj s tem la\u0163je ohranijo teritorij.

Veliko manj razvitih je sprejelo rimsko kulturo in na\u010din \u0163ivljenja, sicer pa so Rimljani podjarmljena

ljudstva pustili pri miru. Rimski imperij se obdr\u0163i kar nekaj \u010dasa skupaj tudi zato, ker so vse meje

Rok & An\u0163e

Izpiski+zapiski+vaje

-2 -

naravne meje (Z\u2013 Atlantik, J \u2013 pu\u0161\u010dava, V \u2013 \u010crno morje, gorovje, edino na S gradijo Rimljani

obrambni zid).

Propad rimskega cesarstva se je za\u010del, ko je za\u010dela popu\u0161\u010dati osnovna celica \u2013 dru\u0163ina. Zunanji

faktorji: imperij je bil ogromen, vendar je bila uprava neuspe\u0161na. Prihaja do sovra\u0163nih napadov, bojev z

Barbari, tudi notranji propad. Zvrsti se veliko nekompetentnih vladarjev. \u0162ivljenje postaja vedno slab\u0161e.

Dr\u0163ava dviguje davke, ker rabi denar. Rim je poveril pobiranje davkov zasebnikom (zakup davkov), ti

pa so brutalno izterjevali davke, zato se je ljudstvo upiralo. Leta 300 cesar Dioklecijan uvede

absolutno diktaturo (dominus et deus \u2013 vladar in bo\u017eanstvo) \u2013domin at. Za\u010dasno ustavi propadanje.

Po Dioklecianu pa gre samo \u0161e navzdol. Leta 326 preseli prestolnico v Konstantinopel. Leta476 se

kon\u010da Z imperij, V del pa se obdr\u0163i do leta1453, ko Bizanc zasedejo Turki.

2 Razvoj prava

Preu\u010devanje se za\u010dne l.451/49za r a d i

Zakonika XII. plo\u0161\u010d. Obdobje razdelimo na

ve\u010d enot in jih poimenujemo po tem, kar

obdobje najbolj konkretizira.

V civilnem obdobju je najbolj vplivno civilno

pravo. Leta 201. p.n.\u0161. staro pravo ne ustreza

ve\u010d in nastopi praetor \u2013 praetorsko pravo.

Kasneje je praetor \u0161e dejavnik, vendar ne

prevladujo\u010d. V \u010dasu Avgusta delujejo klasi\u010dni

pravniki\u2013 k l as i \u010dno ob d ob j e do l. 230 (umrejo vsi klasi\u010dni pravniki) ali do l. 300 (Dioklecianovi akti

vsebujejo \u0161e elemente klasi\u010dnega prava). Sledipostklasi\u010dno ob dobje do l. 565, ko umre Justinjan.

2.1 Civilnopravno obdobje

ius civile\u2013 civilno pravo

Gre za tiste norme, ki veljajo samo za rimske dr\u0163avljane (cives romani). Z njim se sre\u010damo \u0163e v

zakoniku XII. Plo\u0161\u010d. Zakoniku XII. plo\u0161\u010d so sledili novi zakoni, ki so jih sprejemali Rimljani v ljudskih

skup\u0161\u010dinah.

2.1.1Zakonik XII. Plo\u0161\u010d

Socialna struktura:

patriciji \u2013 urejajo in vodijo dru\u0163bo, bogati, manj\u0161ina

plebejci \u2013 ve\u010dina, mali kmetje, brez politi\u010dnih pravic

Plebejci \u0163e zgodaj za\u010dnejo z bojem za izena\u010ditev s patriciji. Patriciji so vedeli, da so \u0163ivljenjsko odvisni

od plebejcev (voja\u0161ka obramba, pridelava hrane za pre\u0163ivetje). To so plebejci izkoristili. Za svoj boj so

uporabilis ec es ijo\u2013 odselitev. Ko je Rimu grozil sovra\u0163ni napad, so se izselili iz mesta. Patriciji so

morali popu\u0161\u010dati. Teh izselitev je bilo ve\u010d in z vsako so plebejci dobili ve\u010d pravic. Tako so seplebej c i

pravno izena\u010dili s patriciji. Prvi\u010d so se plebejci izselili l. 494 p.n.\u0161. in takrat dobili svojega dr\u0163avnega

uradnika\u2013 ljudskega tribuna, ki je skrbel za plebejce, omejeval samovoljo patricijev, razlagal je pravo

in delil pravico. V tistem \u010dasu pravne norme niso bile zapisane, prehajale so iz roda v rod. Ob\u010dutek, da

se jih je treba dr\u0163ati, jim je dajala tradicija\ue002 ob i \u010d aj no p r a vo \u2013 ni uzakonjeno pravo

vsak si je lahko

razlagal po svoje. Naslednji uspeh plebejcev je bil, da so dosegli, da se dolo\u010dene pravne norme

zapi\u0161ejo in uzakonijo. Nastal je Zakonik XII. Plo\u0161\u010d, ki je edina v rimu nastala kodifikacija rimskega

prava. Ne uzakoni vsega prava, ve\u010dina ga je \u0161e vedno kot obi\u010dajno pravo .Vsebuje pa pomembno

tematiko in zaznamuje pravni razvoj. V normah zakonika se ka\u0163ejo takratne trde razmere v dru\u0163bi.

Posega na vsa podro\u010dja (kazensko, sakralno \u2013 versko, obligacijsko, stvarno, dedno pravo, pravni

postopek). Pravila, ki jih uzakoni zakonik imenujemo IUS CIVILE ali civilno pravo. To so tiste odlo\u010dbe,

ki veljajo samo za rimske dr\u0163avljane. Zato to obdobje imenujemo obdobje civilnega prava.
Temeljno dru\u0163beno celico predstvlja dru\u0163ina.
Dru\u0163inski poglavar je pater familias. Podrejeni so mu vsi dru\u0163inski \u010dlani:filius( s in), filia (h\u010di) in vsi
nadaljni potomci. Ko pater familias umre, postane vsak njegov mo\u0161ki potomec pater familias svoje

rodbine\u2013 izrazito patriarhalna ureditev. Pater familias ima oblast nad svojo \u0163eno \u2013ux or. Vpra\u0161anje o

tem ali je \u0163ena pod mo\u0163evo (in manu) ali o\u010detovo (sine manu) oblastjo je v obliki zakona. Ti dve obliki

se razlikujeta le formalno.

Manus zakon \u2013 \u0163enska izpod oblasti o\u010deta preide pod mo\u0163evo oblast.

Sine manus zakon \u2013 \u0163enska ostane pod o\u010detovo oblastjo.

Pravno gledano ima \u0163ena enaka pooblastila kot h\u010di. Mo\u0163 je lahko \u0163eno ali otroke tudi usmrtil. Vendar

pa ni \u0161lo za popolno samovoljo, moral je sklicati dru\u0163insko sodi\u0161\u010de, ki je potem odlo\u010dalo o zadevi.

Rok & An\u0163e

Izpiski+zapiski+vaje

-3 -

Edino pater familias je bil po rimskem pravu sposoben za vse pravne pravice in dol\u017enosti \u2013 edini je

lahko imel premo\u017eenje. Vse, kar je pridobil kdo drug, je pridobil za o\u010deta.

V tem \u010dasu je dru\u0163ba \u0163e su\u0163njelastni\u0161ka. Su\u0163enj je \u0163e skoraj \u010dlan dru\u0163ine.

2.1.2Ljudske skup\u0161\u010dine

comitia \u2013 ljudska skup\u0161\u010dina

Komicialna zakonodaja \u2013 upravljajo jo v ljuskih skup\u0161\u010dinah. Razli\u010dne ljudske skup\u0161\u010dine:

Kurijatne lj. sk. so ostanek preteklosti in imajo le nek ceremonialen zna\u010daj. Sprejemajo zakon o

podelitvi oblasti funkcionarjem\u2013 formalnost.

Centurijatne lj. sk. so zbori mo\u0161kih rimskih dr\u0163avljanov, ki so se zbirali v obliki voja\u0161kih formacij

(osnovna je centurija). Pristojne so bile za zakonodajo, volile so vi\u0161je magistrate in odlo\u010dale o prito\u0163bah

dr\u0163avljanov zoper smrtno obsodbo, ki so jo izrekli vi\u0161ji magistrati (vi\u0161ji mag. imel tudi pravosodno

funkcijo \u2013imperium). \u010ce je bil tujec obsojen na smrt, je bil takoj ubit, \u010de pa je vi\u0161ji magistrat izrekel

smrtno obsodbo dr\u0163avljanu, se je ta lahko prito\u0163il na lj. sk.

Tributne lj. sk. (tribut = okraj): zbirale so se v okrajih. Volile so le ni\u0163je magistrate.

Plebejski zbori (concilia plebis) so volili svoje magistrate, ljudskega tribuna. Sprejemali so

zakonodajne sklepe (plebis scitum), ki pa niso imeli splo\u0161ne veljave, veljali so le za plebejce. \u0160ele

kasneje so postali veljavni za vse dr\u0163avljane.

Predlog zakona je skup\u0161\u010dini predlo\u0163il magistrat, tam pa so potem o tem glasovali. Odlo\u010dala je ve\u010dina.

Zakon je lahko veljal takoj, ali pa je bil dolo\u010den \u010das do veljave (vacatio legis).

V celotnem obdobju imajo zakonodajno mo\u010d ljudske skup\u0161\u010dine, vendar jih je v obdobju principata izrinil

senat.

2.1.3 Senat

Senat je stara institucija rimske dr\u0163ave. \u0160lo je za zbor starih izku\u0161enih rimskih dr\u0163avljanov. Dolgo \u010dasa

so ga sestavljali predstavniki najbogatej\u0161ih dru\u0163in, ki so praviloma preden so pri\u0161li v senat prehodili

celotno upravno pot. v obdobju republike senat nima zakonodajne oblasti\u2013 ima le vlogo
posvetovalnega telesa. Senat de facto odlo\u010da o zunanji politiki in delno tudi o notranji politiki. Izdaja
svoje sklepe (senatus consulta). Senatovi sklepi pa niso obvezni, nimajo mo\u010di zakona, vendar

u\u010dinkujejo na podlagi senatove avtoritete. Na za\u010detku razvoja rimskega prava je moral senat potrditi

zakon sprejet v ljudski skup\u0161\u010dini. Kasneje so to omejili, tako da je senat sprejel le predlog zakona o

katerem je potem razpravljala ljudska skup\u0161\u010dina. V obdobju principata pa je dobil zakonodajno

mo\u010d.

2.1.4 Magistrati

Vi\u0161ji:

diktator( 1)
konzul( 2)
praetorji:

omestni (praetor urbanus)

otujski (praetor pregrinus)

Ni\u0163ji:cen z o r( 2)

kvestor( 2)
ljdski tribun
korilski edil
plebejski edil

Rimski magistrati so dr\u0163avni uradniki voljeni v ljudskih skup\u0161\u010dinah. Lo\u010dimo dve skupini vi\u0161je in ni\u0163je.

Vi\u0161ji imajo vrhovno oblast -imperium (odlo\u010dal o \u0163ivljenu in smrti, vojni,...). Rimski birokratski sistem je

zaznamovan z obliko priramide, funkcija je \u010dasovno omejena (ponavadi eno leto) in sistemom

kolegialnosti (vsaj 2 na isti funkcji \u2013 en nadzira drugega, prepre\u010di smaovoljnost z ugovorom ali vetom).

Samovoljo prepre\u010duje tudi parimidalni sistem. Tudi moderni sistemi poznajo \u010dasovno omejevanje
funkcij, saj s tem prepre\u010dijo prila\u0161\u010danje oblasti. Rimljani so s bali, da bi dr\u0163avni uradniki zlorabili oblast.
Dr\u0163avo sta vodila dva konzula, ki sta predstavljala vrhovno oblast \u2013 pravno, izv\u0161ilno, sodno,

voja\u0161ko oblast. Vsak konzul je lahko svojemu kolegu izrekelint ercessio\u2013 ugov or ali pa v eto. Samo

kadar je rimu grozila nevarnost so postavilidiktat orja (samo 6 mesecev). Pretor je dr\u0163ani uradnik, ki je

dol\u0163an skrbeti za potek pravdanja. Na za\u010detku je eden (mestni \u2013 urbanus) potem pa \u0161e drugega (tujski

- peregrinus).Cenzorja sta opravljala popis prebivalstva, urejala voja\u0161ke zadeve.Kv es torja sta bila v

za\u010detku pomo\u010dnika konzulov, kasneje pa so kvestorji tudi preu\u010devali umore in se ukvarjali z dr\u0163avno

Category:	Uncategorized.
Rating:
Upload Date:	02/12/2009
Copyright:	Attribution Non-commercial
Tags:	This document has no tags.

Documents

People