UTRIP Ribnica Sodražica Februar 2013

Dogodki kultura intervju aktualno port astroloka napoved in vse, kar morate izvedeti ...
ribniko sodraki brezplani lokalni mesenik I februar 2013 I potnina plaana pri poti 1310 ribnica
2 RIBNIKO SODRAKI UTRIP
/
noviutrip@novi-utrip.eu
/
februar 2013
Masaa tui-na agar Barbara agar s.p.
Terapevtske masae,
Ayurvedska masaa
za sporanje,
Bownova terapija
V mesecu marcu
-10% NA VSE DARILNE BONE
(tudi v prodajalni Gracija)
februar 2013
/
/
RIBNIKO SODRAKI UTRIP 3
ZA UVOD
Izdaja
NOVI UTRIP D.O.O.
OMERZOVA 29
1330 KOEVJE
Vpisani v razvid
medijev pod tevilko
1398
Uredila
BARBARA PRELESNIK KOJEK
Oglasno trenje
BARBARA PRELESNIK KOJEK
Oblikovanje in
tehnina ureditev
Artiks d.o.o.
Urejanje besedil
TANJA TURK
Soustvarjalci utripa
ROMANA NOVAK
IRENA NIMAC MARI
BOJAN MARIN
SONJA IBEJ
MARUA PRELESNIK ZDEAR
NADJA ZOBEC
ANJA UEK
KATARINA URKA JAKOVAC
ROBERT KOSTADINOSKI
RUDOLF BALOH
BARBARA ADLEI
FRANCI KONCILIJA
MIHAEL PETROVI
SERGEJ AMBROI
Foto naslovnice
PAVEL MAJERLE
Tisk
PARTNER GRAF, D. O. O., GROSUPLJE
Naklada
KOEVSKI UTRIP
6.100 IZVODOV
RIBNIKO SODRAKI
UTRIP 3.300 IZVODOV
oddaja oglasov
in prispevkov
DO 10. MARCA 2012
V PRIMERU OBJAVE ISTIH OGLASOV,
SLIKOVNEGA MATERIALA ALI BESEDILA
V DRUGIH TISKOVINAH SI PRIDRUJEMO
PRAVICO DO AVTORSKEGA HONORARJA.
Za morebiten obisk
tiskarskega krata se
vam opraviujemo.
Za oglaevanje v naem
asopisu pokliite
BARBARA PRELESNIK KOJEK - 031 655 986
Ali piite na e-mail
Ali na naslov
NOVI UTRIP D.O.O.
OMERZOVA 29
1330 KOEVJE
Vabimo k sodeIovanju vse,
ki eIite soustvarjati
na mesenik.
ribniko
sodraki
UVODNIK
Nepotizem je bila navada v Papeki dravi,
da so papei dodeljevali visoke cerkvene slu-
be svojim sorodnikom, ne glede na njihove
sposobnosti. Beseda izhaja iz latinskega izra-
za nepos, ki pomeni neak ali vnuk, saj so bili
glavni koristniki teh slub najprej papeevi
naravni sinovi, ki so bili predstavljeni kot ne-
aki. (Wikipedija)
Moj politini spomin sega nekje do kon-
ca sedemdesetih let, a esa podobnega ne
pomnim ne v nekdanji Jugoslaviji ne v blinji
evropski okolici.
V lanskem letu so v dravnem podjetju do-
bili slubo herka predsednika vlade in sinova
Joeta Zagona in Joeta Tanka. V Dravnem
zboru se je zaposlil sin Boa Predalia. In e in
e in e. Skoraj vsakodnevno smo pria novim
zaposlovanjem in imenovanjem po oitnem
strankarskem kljuu, e posebej po izstopu Dr-
avljanske liste iz koalicije.
e vedno zmaga stara zgodba junija lani, ko
se je za krajo bencina obsojeni in pred tremi leti
iz Uprave RS za pomorstvo odpueni vzdre-
valec Marjan Hrvatin (ki je tudi predsednik ko-
prskega odbora SDS) v Upravo vrnil kot vrilec
dolnosti direktorja!
A prihajajo novi doseki ravno te dni se ger-
manist Marini vraa v slubo na Slovenske e-
leznice ta ga oitno aka e od leta 2004, ko
se je gospod preselil v parlament, ekspresno so
zamenjali direktorja Elesa z Vitoslavom Trkom,
eprav je Raunsko sodie v njegovem nekda-
njem upravljanju Elesa nalo mnoge nepravil-
nosti. Kaj bo naslednje?
Koevski upan Vladimir Prebili pa je oni
dan potoil, da mu nekateri oporekajo zaposli-
tev snahe generala Toneta Krkovia v Obinski
upravi, eprav naj bi bila kot najbolja izbrana
med estdesetimi kandidati. Le zakaj se mu to
zdi nenavadno?
Nikakor namre ni mogoe spregledati uskla-
jenosti, s katero sta se lani upan in omenjeni
general odloila razreiti probleme te drave (in
obine) z domoljubjem, bodisi zapetim na fe-
stivalu ali nauenim v Taboru. Tudi mnoge dru-
ge dejavnosti v Obini so bile v nenavadnem
sozvoju z najvejo vladno stranko. Zato me
niti sluajno ne preseneajo dvomi obanov v
nepristranskost tega (in e kaknega drugega)
izbora.
Povsem mogoe je, da se omenjeni snahi do-
gaja krivica, a za to niso krivi tisti, ki dvomijo
v potenost izbora, pa pa tisti, ki so v dravi
mnoino in brezsramno uvedli zgoraj opisa-
no kadrovanje.
Bojan Marin
Zadnji sva se z mojo ljubo prijateljico pogo-
varjali, zakaj mislimo, da moramo biti vedno na
vrhu, zakaj nismo veseli sredine? Stremimo k
vrhu, da smo najbolji, da naredimo nekaj po-
sebnega. Najin nadaljnji pogovor nato pletejo
misli Zakaj bi pravzaprav morali biti na vrhu,
ko pa smo lahko nekje na sredi tudi zelo sreni.
Ima ustaljen tok ivljenja, slubo, ki ti pomeni
zadovoljstvo, res za enkrat e nisi zapisan v sve-
tovno knjigo rekordov, nima svoje zvezde med
zvezdami slavnih, ima pa isto lepo preprosto
ivljenje. Mogoe nas do elje po vrhu pripelje
razmiljanje nae drube. Za mnoge ve velja,
e se tvoj naziv v slubi dobro slii, e si konal
imenitno univerzo. Tudi e potem v slubi de-
la res nepomembne stvari, tudi e si pri opra-
vljanju poklica nesreen. Naa druba stremi k
temu, da se ponosno postavljamo s svojim de-
lom. Samo da se dobro slii. In tako pozabimo,
da premnogi opravljajo delo, ki ga ne opravljajo
z najvejim veseljem, tako niso uinkoviti, kot
bi sicer lahko bili, ne izboljujejo procesov dela,
ne stremijo k dobro opravljenemu delu, ampak
samo da je konano. Ta problem pa se v bistvu
po mojem mnenju zane e mnogo prej, e ko
se odloamo, kaj bomo tudirali, e celo prej, ko
se odloamo, kam bi se vpisali na srednjo olo.
Stari velikokrat spodbujajo otroke, da se vpi-
ejo na ole boljega slovesa, seveda ne reem,
da nekatere ole tudi nudijo kakovostneje iz-
obraevanje, pa vendar bi morali ve narediti
na tem, da mladi najdejo svoje pravo mesto v
svetu. Ko sem tudirala na Danskem, sem bila
pozitivno preseneena, saj tam mlade spodbu-
jajo, da najdejo svoj sanjski poklic. e takoj po
srednji oli se mladina vpie na tako imenovane
Highfolkskolen, kjer se tri mesece izobrauje-
jo na razlinih podrojih. Tako se najdejo e
mnogo prej in cenijo tisto, kar delajo. Zadnje
ase tudi pri nas vse pogosteje sliim, da so
mladi tako pogumni in se kljub drugi izobrazbi
odloijo, da bodo opravljali svoje sanjsko delo,
pa tudi, e se potem tete in strici ne bodo mogli
pohvaliti, da dela pri ministru. Ponosna sem na
take ljudi, ki trmasto sledijo svojim sanjam, e-
tudi zanejo na dnu, kot bi rekli nekateri. Ne, za
njih so to e nebesa, in, kot jaz vekrat reem,
nebeko se imajo. Bravo vsem pogumnim. Ko
bi jih le bilo ve takih, tako bi se mogoe pribli-
ali Danski, ki ima 82 % zadovoljnih dravljanov.
Najnesreneja drava je Togo, ki ima samo 1 %
zadovoljnih dravljanov, nas pa je zadovoljnih
27 %. Upam si trditi, da sem med njimi tudi jaz,
pa eprav nisem na samem vrhu. Sem pa na
mestu, ki ga ne bi zamenjala za samo zvezdo
med zvezdami slavnih.
Marua P. Zdear
Povej mi, kaj dela in jaz bom presodil,
ali si na vrhu?
/
/
februar 2013
tradi ci j a i n kvali teta
Vrvarska 3, 1310 Ribnica,
tel.: 01 / 836 03 67
delovni as:
pon. - pet.: 9 - 19 h
sobota: zapRto
KoREKCIJSKI
oKVIRJI,
SoNNa oaLa
pri nas lahko
naroite
KoNtaKtNE
LEE na podlagi
okulistinega
pregleda.
Velik izbor tekoin
za vzdrevanje
kontaktnih
le (mehkih,
poltrdih in trdih)
Oglasite se pri nas na kontrolo vida
Sprejemamo recepte rednega
in samoplanikega okulista.
NOVO V
PONUDBI -
DALJNOGLEDI
20 let z vami
Microera Joe ilc s.p.
Hrovaca 14A
(trgovski center Spar Ribnica)
1310 Ribnica
tel.: 01 8373 116
fax.: 01 300 77 06
mobi: 051 358 762
mobi: 051 358 760
e-mail: info@microera.si
Vec kot topla misel
Konca vas 8, 1332 Stara Cerkev venmaalbertmrak@siol.net
fax: 01 895 08 91 gsm albert: 041 617 506 gsm Marko: 041 636 463
Predelava
ogrevanja iz
kurilnega olja na
lesne pelete.
Peletni gorilci z
vodnim registrom
in klasinim
izgorevanjem.
renOviranje
kUrilnic
NATIONS
NATIONS Foundation presents
Visconti nick dave
Sammy Jonah
ryan Jim stevie
Scott Fredi Jordan Kalbermatten
Downing Paul rippey Bell
spiteri owen Stevens phillips
Filmed on location Washington Oregon California Michigan Colorado Arizona Alaska
South Africa Switzerland Chile Lake Tahoe
parker joel produced & Directed by Cineatography powers janssen jeycobCarlson Paul Heranjeff marsh
Director assistant AndrewThompsonart director spencer goetz finance director marci mayer editor powers janssen
anthropology
www.nationsfilms.com
Drutvo ve
PRODAMO POSLOVNI PROSTOR ZA
INDUSTRIJSKO OZ. OBRTNO DEJAVNOST
V IZMERI 130 m
2
IN PRIPADAJOI
PROSTOR (NADSTREEK) V IZMERI 58 m
2
.
NAHAJA SE NA LOKACIJI REKA 15, KOEVJE.
CENA PO DOGOVORU.
MOBITEL : 041 788 824
koevski in ribniko sodraki
UTRIP
lahko sedaj prebirate tudi
na spletni strani:
http://www.scribd.com/noviutrip
februar 2013
/
/
AKTUALNO
Povezavo med Obino Ribnica in pod-
jetjem Tanko d. o. o. je Andreja krabec
odkrila leta 2011, ko je Obina Ribnica na
predlog stranke SDS temu podjetju pode-
lila obinsko nagrado. krabeva je takrat
ugotovila, da to podjetje pridobi okoli 60
% prihodkov z rauna Obine Ribnica. Po
podatkih Supervizorja je podjetje Tanko
d. o. o. od januarja 2003 do januarja 2013
prejelo 6,9 milijona EUR javnega denarja,
od tega 4,8 milijona EUR od Obine Ribni-
ca. Podjetje Tanko d. o. o. je tretji najveji
prejemnik obinskih sredstev iz Obine
Ribnica, pred njim sta samo Vrtec Ribnica
in Komunalno podjetje Ribnica.
Komisija za prepreevanje korupcije
(KPK) je na podlagi podatkov v aplikaciji
Supervizor identifcirala sum kritev do-
lob Zakona o integriteti in prepreevan-
ju korupcije, na podlagi esar je bil s strani
KPK izveden uradni postopek ugotavljan-
ja kritev. Zakon (ZIntPk, ki je stopil v vel-
javo 5. 6. 2010) v svojem 35. lenu opre-
deljuje, kdaj podjetje zasebnega prava ne
sme poslovati z obinami oz. z osebami
javnega prava. V prvi alineji 35. lena je
tako zapisano, da organizacija javnega
sektorja, ki je zavezana postopku javnega
naroanja, ne sme naroati blaga, storitev
ali gradenj, sklepati javno-zasebnih part-
nerstev ali podeliti posebnih ali izkljunih
pravic subjektom, s podjetji, v katerih je
funkcionar, ki pri tem organu ali organiza-
ciji opravlja funkcijo, ali njegov druinski
lan, udeleen kot poslovodja, lan po-
slovodstva ali zakoniti zastopnik. V podje-
tju Tanko d. o. o. je bil od leta 2001 in do
vkljuno 12. 1. 2012 direktor in zastopnik
podjetja Alojzij Levstek, brat svetnika in
podupana Obine Ribnica, Vinka Levst-
ka, kar pomeni, da je bil 35. len vsekakor
kren.
Na podlagi pregledanega je KPK ugo-
tovila, da je bilo do januarja 2012, ko
Alojzij Levstek ni bil ve direktor in za-
stopnik podjetja (kar je bila najverjetneje
posledica uvedbe uradnega postopka s
strani KPK), e vedno pa zaposlen v tem
podjetju, krenih kar 18 sklenjenih poslov
v vrednosti ve kot 600.000,00 EUR. Pri
nekaterih od teh poslov so bili sklenjeni
tudi aneksi zaradi vkljuevanja protiko-
rupcijske klavzule. Namen vkljuevanja
protikorupcijske klavzule v pogodbe je
v osnovi preprost pogodbene stranke
s svojim podpisom potrdijo, da se zave-
dajo, kakne bodo posledice morebitne-
ga koruptivnega ozadja sklenitve pogod-
be, hkrati pa so izrecno seznanjene s tem,
katerih ravnanj se morajo pri sklepanju
pogodbe striktno vzdrati. Kljub protiko-
rupcijski klavzuli so odgovorni zavestno
krili Zakon o integriteti in prepreevanju
korupcije in ni nobenega dvoma ve, da
so vedeli, kaj ponejo. KPK je na podlagi
pregledanega dne 27. 6. 2012 pozvala
Obino Ribnica, da te posle proglasi za
nine. Po razglasitvi ninosti bi moralo
tako podjetje Tanko d. o. o. vsa sredstva, ki
jih je pridobilo od Obine Ribnica, tudi vr-
niti. Na drugi strani pa mora Obina Ribni-
ca priznati podjetju Tanko d. o. o. ustrezno
denarno nadomestilo. In to so tudi storili.
Na poziv KPK je Obina Ribnica skleni-
la sporazum s podjetjem Tanko d. o. o. o
ugotovitvi ninosti in priznanju kondikcij-
skega zahtevka. Zanimivo je dejstvo, da je
dolg Tanko d. o. o. do Obine Ribnica enak
kondikcijskemu zahtevku podjetja Tanko
d. o. o., kar pomeni, da sta se pobotala. Pri
vsem tem pa se lahko vpraamo, kdo pa
bo odgovarjal za kodo, ki je bila s tem, ko
je bila ninost ugotovljena, storjena dav-
koplaevalcem, saj bo morala Obina Ri-
bnica plaati kazen. Komisija je na koncu
zapisala, da je bila sklenitev pogodb v na-
sprotju z dolobami 35. lena ZintPK in je
v 12. odstavku 77. lena opredeljena kot
prekrek, zato bo KPK izvedla tudi prekr-
kovni postopek zoper odgovorne osebe.
Za te kritve sta odgovorna, torej svetnik
in podupan Vinko Levstek ter upan Joe
Levstek, ravnala protizakonito, saj bi mo-
rala poroati o morebitnih druinskih po-
vezavah. V veini je lo za pogodbe pod
40.000 EUR, kar pomeni, da so odgovorni
na Obini najverjetneje zavestno drobili
naroila in sklepali pogodbe pod 40.000
EUR brez DDV in se tako izognili javnim
naroilom, posledino pa tudi monosti,
ko bi lahko iz nabora ponudnikov izbirali
najboljega in najbolj ugodnega. Po drugi
strani to lahko pomeni, da odgovorni ni-
majo znanja o gospodarnem in rentabil-
nem poslovanju v obini, kar posledino
prizadene predvsem davkoplaevalce.
Konne ugotovitve KPK je Obina Ri-
bnica prikrivala javnosti, vsaj do januarja
letos (ko je svetnica Andreja krabec vlo-
ila zahtevek za posredovanje informacij
javnega znaaja). To pa ni edina kritev,
ugotovljena pri poslovanju Obine Ribni-
ca, saj je Obina e v letu 2011 pridobila
dokument o opravljenem inpekcijskem
nadzoru Inpektorata RS za javno upravo,
kjer so pri vsakem zaposlenem nali ne-
pravilnosti.
POvzetek novinarske konference: T. T.
Ugotovitve Komisije za prepreevanje korupcije glede
sodelovanja Obine Ribnica s podjetjem Tanko d. o. o.
Novi triki avtomobiIskih tatov
7atovi avtomobiIov raunajo na
ensko soutnost
enska, ki je zgodaj zjutraj vozila v
slubo, je ob podeelski cesti opazi-
la otroki avtomobilski sede, prekrit
z odejico. Ker se ji je zelo mudilo, se ni
ustavila, ampak je poklicala policijo in
jih prosila, naj preverijo. Policisti so jo
opozorili, naj ne ustavi, kajti tolpe kri-
minalcev, v glavnem priseljencev, se
namre domiselno posluujejo novih
nainov, da ni hudega slutee vozni-
ke pripravijo do tega, da ustavijo in iz-
stopijo iz avta. Pri teh podlih dejanjih
tatovi priakujejo predvsem enske, ki
odreagirajo po materinsko, sout-
no in avto ustavijo, da bi pomagale
Taknega voznika banda hitro obstopi
in najmanj, kar se vam lahko zgodi je,
da vam ukradejo denar in avto, vasih
se zgodi tudi kaj hujega!
Zato se NE USTAVITE, e naletite na
taken sumljiv prizor! Raje pokliite po-
licijo in jim sporoite lokacijo!
Nona vonja je e nevarneja
In e to. Vonja ponoi je e bolj nevar-
na. Lahko se vam zgodi, da vam v vet-
robransko steklo vrejo kurja jajca
Nikar ne ustavite in nikar refeksno ne
uporabite brisalcev z vodo za ienje
stekla! Jajca namre postanejo mot-
na, e jih zmeamo z vodo, brisalci pa
uinkujejo kot stepanje in razmaejo
jajca po celotnem vetrobranskem stek-
lu, tako da zameglijo vid do 95 % in vas
prisilijo, da ustavite in izstopite iz vozila!
To so nove tehnike teh tolp kriminalcev,
s katerimi vas prisilijo, da zapustite vo-
zilo in postanete njihova rtev. Bodite
previdni! Za vao varnost gre!
Franci Koncilija
Obvestilo voznikom: previdnost ne bo odve!
/
/
februar 2013
AKTUALNO
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeelja
Evropa investira v podeelje
Izvajanje nacionaIne pokIicne
kvaIikacije suhorobar
Obmona obrtno-podjetnika zbornica
Ribnica je zaela z delom na projektu Izva-
janje NPK suhorobar. Nacionalna poklicna
kvalifkacija dokazuje poklicno usposo-
bljenost in je javno veljavna listina za vsa
tista znanja in spretnosti, ki jih je posame-
znik pridobil ob neformalnem uenju.
Projekt sofnancira Evropski kmetijski
sklad za razvoj podeelja v okviru progra-
ma Leader. Poleg OOZ Ribnica, ki je nosilec
projekta, sodelujejo e Gimnazija in sre-
dnja ola Koevje, Obini Ribnica in Sodra-
ica, Rokodelski center Ribnica in Obrtno-
-podjetnika zbornica Slovenije.
Projekt naj bi bil zakljuen do konca leta
2013, konkretni rezultat pa bo prinesel
monost, da vsi posamezniki, ki obvlada-
jo eno ali ve panog suhe robe, pridobijo
NPK suhorobar. Skozi medije vas bomo
sproti obveali o dejavnostih, ena prvih
bo organizacija delavnic, kjer bomo iri
javnosti predstavili pomen NPK suhorobar.
V nadaljevanju si lahko preberete razmi-
ljanje gospoda Matjaa Nosana, ki je ak-
tivno sodeloval pri potrjevanju poklicnega
standarda NPK suhorobar.
Pavel Hoevar, vodja projekta
V asu, ko je tako EU kot seveda tudi Slo-
venija v ekonomski in iri drubeni krizi,
se spraujemo, kdo in kako bi bil sposoben
ustaviti upadanje proizvodnje in naraa-
nje brezposelnosti, nato pa izvesti uinko-
vite razvojne poteze. Te kaj moti, spoto-
vani bralec, da je zgoraj napisano seveda
tudi Slovenija? Ali ni ta seveda zavaja-
jo? Celo hinavski morda? Ali je nujno, da
je tudi v Sloveniji recesija? Ali je neizbeno
akati, da bodo velike evropske nacionalne
ekonomije ustavile upadanje produkcije in
zagnale nov cikel naraanja? Ali lahko kaj
prispevamo k izboljanju ekonomske in
splone drubene ravni naih ivljenj vsaj
lokalno?! Vsaj druinsko?! Vsaj osebno?!
Kakor kdo!
Verjetno ni dvoma, da je rojstni kraj go-
spodarske prosperitete tam, kjer je vedno
bil na podroju ustvarjanja nove vredno-
sti. Le nova vrednost je tako za dravno
ekonomijo kot tudi za slehernega dravlja-
na realna podlaga bivanja, realna podlaga
za na bolji jutri.
Saj vemo, kako je z monostmi, ne ure-
sniijo se same od sebe. Same od sebe
se edino zmanjajo, izgubijo, izginejo.
Spomnimo se, kaj je neko povedal J.F.K.:
Ne spraujte, kaj je drava naredila za vas,
temve se vpraajte, kaj ste sami naredili za
dravo! No, ta as mnogi nismo brezmej-
no prepriani v nao dravo, ji ne zaupa-
mo, zato bi bilo morda bolj zanimivo, e si
drugi del citata priredimo bolj po ribniko:
vpraajte se, kaj ste sami naredili zase! Za
tiste, ki se tega ne spraujete, je najbolje,
da ne izgubljate ve asa z nadaljnjim bra-
njem. Kogar pa le zanimajo monosti, ki jih
preverjeno imamo v naem neposrednem
okolju, tradiciji, pretekli in sedanji ekono-
miji, naravnih virih in skupnih vrednotah,
bo morda nael spodbudo, da te monosti
prepozna in se aktivira. Govorim o suhoro-
barstvu, ki je v vsej svoji ve kot 500-letni
tradiciji zagotavljalo mnogim prebivalcem
Ribnike doline bodisi preivetje bodisi
viji standard ivljenja. Ne le to, z izjemno
bogato paleto najrazlinejih izdelkov,
obnovljivim bogastvom lesnih vrst po ka-
kovosti in koliini, izjemno inovativnostjo
proizvajalcev, pregovorno iznajdljivostjo
prodajalcev, vkljuenostjo ensk in mokih
vseh starosti, izobraenosti in sposobnosti
je suhorobarstvo evropski fenomen. Pred-
vsem pa je realna ekonomska monost.
Saj delajo lesene izdelke tudi drugod po
Sloveniji, v sosednjih deelah in po svetu,
vendar taknega razpona najrazlinejih
izdelkov, orodij, vein in znanj zlepa ne
boste nali.
Odkar delam v poklicnem izobraevanju
na S Koevje, smo skupaj z OOZ Ribnica,
obinami in razlinimi ustanovami iskali
poti, da monost suhorobarskega izobra-
evanja ponudimo najprej dijakom v lesar-
skih izobraevalnih programih, vsekakor
pa tudi drugim zainteresiranim skupinam,
zaposlenim v lesarski obrti in proizvodnji,
brezposelnim ipd. Zelo pomembno nam je
bilo, da se s suhorobarsko dejavnostjo se-
znanijo tudi osnovnoolski uenci in uen-
ci s posebnimi potrebami. Ne le teoretino,
predvsem praktino. Razlogov je ve in po-
droje znanja nikakor ni najpomembneje.
Morda je pomembneje dejstvo, da je su-
horobarstvo nepogreljivi del identitete
ribnikega loveka. Konec koncev smo na
suhorobarstvo v teh krajih ponosni. Eko-
nomsko in osebnostno je zelo pomembno,
da gre veinoma za visoko stopnjo obdela-
ve lesa, velik vloek dela in za veliko nove
vrednosti. Pri snovanju in oblikovanju pro-
totipnih izdelkov gre za ustvarjalno delo, ki
producentu pomeni osmiljanje njegove-
ga dela in osebnostno potrditev. V bogati
praksi suhorobarstva je e en pomemben
razlog. Suhorobarstvo namre nepogrelji-
vo vkljuuje tudi podjetnitvo. Brez podje-
tnike miselnosti se suhorobarstvo ne bi
obdralo in razvilo v vseh njegovih mno-
goterih dejavnostih in nikakor ne bi kodi-
lo, e bi jo poznal vsak od nas. e ko smo
snovali in opredeljevali vsebine osmih NPK
(liar, spominkar, podnar, obodar, poso-
dar, orodjar, zobotrebar ) in doloali ka-
taloge suhorobarskih znanj in vein smo
ugotovili, da nam manjka vsaj e NPK za
zadnje dejanje celotnega suhorobarskega
procesa prodaja izdelka, saj se ravno tu
dokonno potrdi vrednost izdelka in iztr-
i zasluek. Razmiljali smo torej o NPK za
dejavnost, ki jo v Ribniki dolini poznamo
pod imenom zdumar, v irnem svetu pa
je znana pod imenom Ribnan. Mnogo
bolj v preteklosti, ko je bila prodaja suhe
robe izrazito izvirna. Danes gre za drugo
zgodbo, pa vendar je v vsakem kupopro-
dajnem odnosu dobrodolo nekaj nekda-
nje izvirnosti. Na koncu smo se odloili,
da naj bo razvijanje sposobnosti prodaje
izdelka sestavina vsake NPK, e naj bo vsak
proizvajalec suhe robe tudi podjetnik.
S tirimi razlinimi potrditvami na pri-
stojnih dravnih komisijah, institucijah
in organih je osem suhorobarskih NPK
postalo del dravnega izobraevalnega
sistema. Menim, da zelo pomemben del,
saj slovensko srednjeolsko izobraevanje
strukturno in vsebinsko nikakor ne ustreza
potrebam slovenske drube. Posledino to
velja tudi za vijeolsko izobraevanje, kar
pomeni, da se nedopustno preve mladih
ta trenutek izobrauje za poklice, v katerih
nikoli v ivljenju ne bodo delali. Pretirano
in neodgovorno se poudarja predvsem ali
celo zgolj znanje, eprav posameznika bolj
doloata, zadovoljujeta in potrjujeta spo-
sobnost in volja do dela. Podjetnost spada
med sposobnosti. Voljo do dela se razvije
in privzgoji zgolj v praktini dejavnosti.
Najbolj v tistih dejavnostih, ki imajo tako
cilj kot rezultat v oprijemljivem izdelku. Su-
horobarstvo jih pozna ve kot petsto. Da,
petsto!
Matja Nosan, sodelavec v projektu
februar 2013
/
/
AKTUALNO
Dne 27. 12. 2012 ponoi je zagorelo na
objektu Srednja ola Koevje. Poar je pri-
javila fzina oseba, ki je sporoila, da gori
ostreje ole, kar je pomenilo, da so bili pla-
meni vidni od dale in da je poar intenzivno
gorel e nekaj asa pred alarmiranjem gasil-
skih enot.
CasiIske enote in tehnika
Ob 4.25 je bilo pozvano na intervencijo PGD
Koevje, vodja intervencije pa je po ogledu si-
tuacije na kraju samem pozval na pomo e
enote veine prostovoljnih gasilskih drutev
iz okolice Koevja: PGD alka vas, PGD Dolga
vas, PGD Klinja vas, PGD Mahovnik, PGD Stara
Cerkev, PGD Livold. Preko pozivnikov je bilo
pozvano tudi vodstvo Gasilske zveze Koevje.
Skupaj je gaenje poara izvajalo 65 gasilcev,
kar je bila dovolj velika gasilska formacija za
uspeno pogasitev poara.
Pri gaenju poara je sodelovalo 14 razli-
nih gasilskih vozil, od tistih za prevoz motva,
manjih gasilskih vozil brez ali z vodo, treh
gasilskih cistern in vozilo avtolestev. Za zago-
tavljanje zadostnih koliin vode iz reke Rine
smo uporabili 4 veje in eno manjo prenosno
motorno brizgalno. Prostor smo razsvetljevali
z refektorji iz avtomobilov in s tremi preno-
snimi agregati.
asovni potek intervencije
Ob prihodu prvih gasilskih enot ob 4.28 uri
je bil poar e precej razvit, saj se je plamen
dvigoval iz ostreja, poar pa se je hitro iril.
Izklop elektrike je opravil pooblaeni delavec
Elektra Ljubljana. O poaru so bili zelo hitro
obveeni tudi poveljnik taba Civilne zaite,
vodstvo ole in vodstvo Obine Koevje.
Intervencijo je skladno s pravili gasilske slu-
be vodil vodja intervencije skupaj s pomoni-
ki. Gaenje poara smo v prvi fazi izvajali iz tal,
iz avtolestev ter iz podesta stopnia in nad-
strekov nad upravnim delom stavbe. Objekt
smo s tevilnimi cevovodi gasili z vseh tirih
strani. Vsa uporabljena tehnika je delovala
brezhibno, okvar med intervencijo ni bilo. Ga-
silskim enotam je ob 5.30 uri uspelo zaustaviti
irjenje poara na upravni del stavbe in poar
do 6.30 ure pogasiti.
V drugi fazi intervencije od 7.00 - 16.00 ure
je potekalo prezraevanje in pregledovanje
prostorov ter gaenje posaminih plamenov.
Najprej je bilo potrebno poakati, da sta se
razkadila dim in para, kar je omogoilo sis-
tematino pregledovanje uilnic v prvem
nadstropju ter sprotno gaenje posaminih
plamenov v skritih kotikih uilnic. V zadnjih
letih ne pomnimo intervencije, ki bi zahtevala
tako obseno delo skupin nosilcev izolirnih di-
halnih aparatov, saj smo izpraznili preko 60 je-
klenk z zrakom. Ena skupina je nudila pomo
pri delu kriminalistov.
Del gasilskih enot je poarie zapustilo e
dopoldan med 9.00 in 11.00 uro, saj ni bilo ve
potrebe po tako tevilni ekipi, preostale enote
pa od 15.00 do 16.30 ure, ko so bili vsi prostori
temeljito pregledani in vsi ognji pogaeni.
Pristojni iz GZ Koevje, e ustaljeno pri ve-
jih, dlje asa trajajoih intervencijah, organi-
zirajo prehrano in nudijo brezalkoholne napit-
ke za gasilce na intervenciji. Zaradi izrednega
zanimanja pisnih in elektronskih medijev je
bil za stike z mediji odgovoren poveljnik GZ
Koevje, ki je edini dajal izjave in se je udeleil
tudi tiskovne konference upana. Sproti smo
zagotavljali potrebno zbiranje podatkov, saj je
o vsaki intervenciji potrebno izdelati predpi-
sano poroilo.
Ob 16.00 uri je svoje delo nastopila poarna
straa, ki je imela nalogo izvajati stalen pre-
gled objekta in pogasiti morebitno novo po-
javljanje poara, ter je svoje delo opravljala do
7.00 ure naslednjega dne. Poarno strao so
zagotavljali gasilci iz PGD Koevska Reka, PGD
Livold, PGD Loine in PGD Stara Cerkev. Tudi
preko noi je bilo potrebno obasno e vedno
pogasiti kaken ponovni plamen.
Dve skupini gasilcev iz PGD Klinja vas in PGD
Livold sta z dvema prenosnima agregatoma
popoldne 27. 12. 2012 med 16.00 in 18.00 uro
zagotavljali razsvetljavo prostorov v pritliju
ole in pomagali pri selitvi stvari iz objekta.
Zakljuek celotne intervencije je bil v petek,
28. 12. 2012, ob 13.00 uri, potem ko je z raz-
svetljevanjem prostorov ole zakljuila enota
iz PGD Livold, ki je vodstvu ole pomagala iz-
peljati iznos stvari iz objekta.
Pogoji za operativno delo gasilcev so bili do-
bri, ni bilo premrzlo, okoli ole je dovolj pro-
stora za nemoteno postavitev vozil in razvitje
cevovodov. Policisti so kvalitetno zavarovali
mesto poara, kar je omogoilo nemoteno,
hitro in uinkovito delo gasilcev.
ZakIjuki
Poar Srednje ole Koevje je eden najvejih
poarov v zadnjih desetih letih na obmoju
GZ Koevje. V zadnjih desetletjih ne pomnimo
primerljivega poara objekta javnega znaaja
v obini Koevje.
Z uinkovitim delom so gasilci obvarovali
del ostreja nad upravnim delom zgradbe in
celotno pritlije. Kljub hitri intervenciji je po-
gorelo ostreje nad uilnicami in uilnice v
prvem nadstropju.
V celotni intervenciji je sodelovalo 91 pro-
stovoljnih gasilcev, ki so za intervencijo po
oceni porabili 870 delovnih ur, brez upoteva-
nja tevilnih ur, ki so jih gasilci porabili za i-
enje opreme, ki je bila uporabljena pri gae-
nju poara in pranje avtomobilov. Za gaenje
je bilo porabljeno okoli 75.000 litrov vode.
Ovrednoteni stroki intervencije po ceniku
Gasilske zveze Slovenije znaajo pribl. 25.000
. Ocena strokov se izdela za vsako vejo in-
tervencijo in zajema stroke vozil in gasilcev,
e bi intervencijo nekomu zaraunali. Tega
seveda ne ponemo, kot vedno je bilo delo
gasilcev prostovoljno, brez plaila, a izvedeno
na visokem strokovnem nivoju.
Odziv na poziv na intervencijo je bil dober in
hiter. Med izvajanjem intervencije so vsi gasil-
ci v najveji meri spotovali pravila o varnem
in uinkovitem posredovanju, ki veljajo pri
izvajanju tako zahtevnih in odgovornih na-
log. Kljub tevilnim nevarnostim, ki so pretile
tekom intervencije, pokodovanih gasilcev
na intervenciji ni bilo. O dogodku so poroali
skoraj vsi slovenski mediji. Analiza interven-
cije je bila opravljena v petek, 04. 01. 2013.
Ugotovljeno je bilo, da so gasilci svoje prosto-
voljno delo opravili strokovno, vestno in od-
govorno, reili, kar se je reiti dalo, pomagali
osebju ole, kjer in ko je bila pomo potrebna.
Ocena vodstva Gasilske zveze Koevje je, da
si gasilci za opravljeno delo na intervenciji za-
sluijo vso pohvalo.
Bojan Kocjan, poveljnik Gasilske zveze Koevje
Poar na Srednji oli Koevje
Stanje poara v asu nastopa gasilskih enot
foto: arhiv PGD Koevje
Ognja ni ve, pa pa ogromno dima in vodne
pare foto: arhiv PGD Koevje
Neko je bila to uilnica foto: arhiv GZ Koevje
/
/
februar 2013
Bamba Tanko Franc, s.p., Prena 4A, 1310 Ribnica
t 01 836 21 01 | f 01 836 92 12 | m 041 643 004
e bamba.sp@siol.net
Delovni as: delavniki od 1000 do 1700 sobota od 1000 do 1300
LJUDJE IN DOGODKI
ive jaslice v Domu
starejih obanov Ribnica
Dobrosrni Hrovaani in Dolenjevaani smo tudi letos nekoli-
ko popestrili ivljenje v Domu starejih obanov Ribnica. eprav
uprizoritve svetopisemske zgodbe e dve leti nismo imeli v Hro-
vai, vsako leto razveseljujemo tiste, po naem mnenju najbolj
potrebne Tako smo petkovo popoldne, 4. januarja 2013, pre-
iveli v njihovi drubi. Zgodbo rojstva Jezusa Kristusa so tako kot
vedno obogatili lani cerkvenega meanega pevskega zbora sveti
Rok. Priakovanja in rojstva Jezusa Kristusa so se varovanci zelo
razveselili in z velikim veseljem prisostvovali pri cerkvenih pesmih
in molitvi. Veer smo zakljuili s klepetom. Organizatorjem se za-
hvaljujemo za povabilo in se veselimo druenja tudi prihodnje
leto.
Besedilo: Marua P. Zdear
Fotografja: Zoran Gole
MARM0R
Bogomir Oraem s. p.,
Trubarjeva 5, Ribnica
Delavnica: Hrovaa 47, Ribnica
gsm: 041 737 505
tel.: 836 93 57
fax: 836 21 12
obdeIava
kamna
CRANI7
PR0DAM0
HI:
SODRAICA, center, Stareja stanovanj-
ska hia- vila 14x14 m z gospodarskim
poslopjem-kozolec toplar, zgrajena leta
1960, velikost parcele cca 1200 m2. V
hii je CK na olje in trda goriva, je del-
no obnovljena in z manjim vlaganjem
takoj vseljiva. Cena je 229.000,00 zni-
ana cena 189.000,00 , dodatno zni-
ana cena 162.000,00 , super cena
127.000,00
VELIKE LAE, Ortnek, energetsko var-
na hia izdelana do III. podaljane faze,
leto izgradnje 2009 iz odlinih gradbe-
nih-Les in izolacijskih materialov. 150 m2
uporabne povrine, velikost parcele 521
m2. Ob hii izdelana nadstrenica. Mona
izvedba notranjih del z preizkuenimi
izvajalci in vgrajenimi materiali po eljah
kupcev na njihov stroek. Mono plinsko
ogrevanje, cena 160.000,00 , Zniana
cena 154.000,00 , Ponovno zniana
cena 135.000,00
VELIKE LAE, Ortnek, energetsko var-
na hia izdelana do III. podaljane faze,
leto izgradnje 2009 iz odlinih gradbe-
nih-Les in izolacijskih materialov. 150 m2
uporabne povrine, velikost parcele 523
m2. Ob hii izdelana nadstrenica. Mona
izvedba notranjih del z preizkuenimi
izvajalci in vgrajenimi materiali po eljah
kupcev na njihov stroek. Mono plinsko
ogrevanje, cena 170.000,00 , Zniana
cena 159.000,00 , Ponovno zniana
cena 140.000,00
SODRAICA- imarice, dvostanovanj-
ska hia z gospodarskim poslopjem in
vrtom, zgrajena leta 1970, stanovanjske
povrine cca 240 m2, velikost zemljia
1634 m2, kompletno opremljena z ne-
dokonanim gospodarskim objektom
velikosti 9X8m z zaeto gradnjo leta
1985. Vsa infrastruktura, CK na olje,
vseljiva po dogovoru, cena 276.000,00
RIBNICA- Gorenjska cesta, stareja
stanovanjska hia z gospodarskim po-
slopjem in vrtom je locirana ob glavni
cesti Ribnica - Ljubljana, zanimiva ar-
hitektura, zgrajena pred letom 1967,
takoj vseljiva,velikost parcele cca 1000
m2, CK na olje, vsa infrastruktura, cena
174.000,00 nova cena 138.000,00, ,
nova super cena 112.000,00
STARA CERKEV- Koblarji, Stanovanjska
hia (12,5x8 m2) potrebna kompletne
obnove, mona tudi novogradnja na
obstojeem temelju- upotevajo se e
plaani prispevki, vsa infrastruktura na
parceli, neto uporabne povrine 97 m2,
velikost parcele 610 m2, brez obreme-
nitev, zgrajena pred letom 1967, cena
58.000,00 nova cena 49.000,00
DOLENJA VAS- Rakitnica, Stareja stano-
vanjska hia zgrajena pred letom 1967 ,
stanovanjske povrine 116 m2, velikost
parcele 403 m2, delno obnovljena, CK
na olje, vseljiva v enem mesecu, cena
87.000,00
RIBNICA-Gorenjska cesta- center, pro-
damo stanovanjsko hio v izmeri 16x 13
m zgrajeno leta 1904 delno obnovljeno
1997. Vsa infrastruktura, ogrevanje na
trda goriva, vseljiva v enem mesecu.
Velikost parcele okrog hie je 2166 m2.
Prodaja se tudi nekaj dodatnega ze-
mljia (travniki, gozdovi, njive- veina
v industrijskem delu) v skupni izmeri
34.848 m2. Nepreminine niso obreme-
njene. Cena je 149.500,00
LOKI POTOK, Lazec, prodamo stano-
vanjsko stavbo (gostinski objekt) v
izmeri 87 m2 in dva poslovna prostora
v izmeri 85 m2 in 199 m2 ter dvorie v
izmeri 1649 m2 primerno za turistino
dejavnost z idilino okolico, zgrajeno
leta 1989, vsa infrastruktura, CK na
olje in trda goriva, takoj vseljivo, cena
133.000,00
DOLENJA VAS- Lonarska ulica, proda-
mo starejo stanovanjsko hio v izmeri
73 m2 z gospodarskim poslopjem v iz-
meri 54 m2, zgrajeno pred letom 1967.
Celotna parcela je velika 866 m2. Vsa
infrastruktura. Cena je 61.000,00
VIkNDI:
KOEVJE-KOLPA- Maverc, 150 m od
reke Kolpe v vasi Maverc prodamo sta-
novanjsko hio 7,60 x 5,10 m, zgrajeno
leta 2011 do druge gradbene faze- pod
streho, voda in elektrika na parceli veli-
kost parcele 516 m2, brez obremenitev,
cena 41.000,00
cena 35.000,00
cena 40.000,00
P0SL0VNI PR0S70RI :
LJUBLJANA Dunajska, Poslovni prostor
v izmeri 38,54 m2 se nahaja v drugem
nadstropju poslovne zgradbe, zgrajen
leta 1971 vsa infrastruktura, dvigalo, CK,
takoj vseljivo, kompletno opremljeno,
klimatizirano, dva loena prostora, brez
obremenitev, vpis v ZK se izvaja, cena
50.000,00
LJUBLJANA martinska, BTC, Poslovni
prostor v izmeri 36,07 m2 se nahaja v
pritliju ob glavnem vhodu- frekventna
lokacija, poslovne zgradbe Tangram,
zgrajen leta 1995 vsa infrastruktura, CK,
takoj vseljivo, brez obremenitev, vpis v
ZK se izvaja, cena 180.000,00
PARCL:
CRADN:
TREBNJE- MALE DOLE pri STEHINJI
VASI, Prodamo stavbno zemljie z
poruenimi objekti, dvorie v izmeri
92 m2, stanovanjska stavba v izmeri
55 m2, gospodarsko poslopje v izmeri
20 m2 in panik v izmeri 1041 m2, (
celotna velikost parcele je 1208 m2),
komunalna ureditev je izdelana, za-
nimiva kmeka idila in lokacija, cena
46.900,00 zniana cena 39.000,00 ,
super cena 33.500,00 VELI KE
LAE- Karlovica, na lepi lokaciji proda-
mo gradbeno parcelo v izmeri 1338 m2
z pridobljenim gradbenim dovoljenjem
za stanovanjsko hio v izmeri 7x9 m ter
zaeto gradnjo izdelano do prve plo-
e, vsa infrastruktura ob parceli, cena
76.000,00
SODRAICA, na Pesku, prodamo grad-
beno parcelo v izmerah 927 m2, z ure-
jeno dostopno potjo, vsa infrastruktura
v neposredni bliini, brez obremenitev.
Cena za m2 je 35.00 .
VELIKE LAE, Karlovica, parcela se na-
haja ob asfaltirani cesti v vasici Karlovica
v izmeri 1259 m2, ima pridobljeno del-
no dokumentacijo za gradnjo- projekt,
plaan komunalni prispevek, vsa infra-
struktura ob parceli, zanimiva sonna
lokacija, cena 55.000,00
VELIKE LAE- strogi center, prodamo
gradbeno parcelo v izmeri 925 m2,
Vsa infrastruktura na ali ob parceli.
Pridobljena Lokacijsa informacija o gra-
dnji. Cena za m2 je 49,00
kM7I1Sk PARCL:
RINICA- v k.o. Ribnica, prodamo
gozd v izmeri 32442 m2, dostop ure-
jen, zanimiva Iokacija, cena za m2 je
0,45
0DDAM0 V NA1M
P0SL0VNI PR0S70RI:
RIBNICA Gorenjska c., v najem oddamo
poslovni prostor za mirne dejavnosti v
izmeri 51,48 m2 v drugem nadstropju,
zgrajen pred letom 1967, obnovljen
leta 2004, parkirni prostor, takoj vseljivo
cena najema 300,00 - upotevani tudi
e vsi stroki, predplailo., garancija
RIBNICA Zlata ribica v najem oddamo
poslovni prostor za mirne dejavnosti
v izmeri 59,58 m2 v pritliju, zgrajen
leta 2011, takoj vseljivo, cena najema
395,00 plus stroki, predplailo., ga-
rancija
RIBNICA, Merharjeva ulica, oddamo v
najem poslovni prostor v izmeri cca
200 m2 zgrajenega leta 1999, primeren
za mirno dejavnost, proizvodne stori-
tve, ftnes studio itd,vsa infrastrukura,
parkirna mesta ogrevanje na olje, cena
najema 990,00 meseno plus stroki,
garancija, predplailo
S7AN0VAN1A:
RIBNICA, krabev trg, strogi center,
oddamo v najem novo trosobno sta-
novanje v izmeri 89 m2 zgrajeno leta
2009 v prvem nadstropju, kuhinja je
vgrajena, takoj vseljivo, parkirno mesto
na dvoriu CK na olje, cena najema je
300,00 meseno plus stroki, predpla-
ilo, garancija
PR0DAM0 S7AN0VAN1A:
Ak7UALN0:
RIBNICA, Knafjev trg, dvosobno sta-
novanje z balkonom in kletjo v izmeri
63,11m2, zgrajeno leta 1978, v etrtem
nadstropju, CK , vsa infrastruktura, takoj
vseljivo, cena 59.000,00 .
RINICA, strogi center- krabev trg,
dvo in poIsobno stanovanje v izmeri
70,08m2, zgrajeno Ieta 1994, v dru-
gem nadstropju, Ck , takoj vseIjivo,
cena 90.000,00 ,
RINICA , strogi center- enosobno
46,20m2, zgrajeno Ieta 2007, v pr-
vem nadstropju, Ck na pIin, takoj
vseIjivo, dva parkirna mesta, cena
85.000,00 .
RINICA , strogi center- dupIeks
gem nadstropju, Ck na pIin, takoj
vseIjivo, dva parkirna mesta, cena
85.000,00 .
BOHINJSKA BISTRICA, center, Trg svo-
bode, dvosobno stanovanje v izmeri
60,03 m2 v drugem nadstropju z kletjo
in parkirnim mestom v izmeri 15 m2 vse
zgrajeno leta 2008, vpisano v ZK, takoj
vseljivo, cena 139.000,00 zniana
cena 130.000,00 , dodatno znia-
na cena 119.000,00 , super cena
110.000,00
RINICA , strogi center- enosobno
gem nadstropju, baIkon, kIet, Ck
na pIin,vsa infrastruktura, etano
urejeno,takoj vseIjivo, dva parkirna
mesta, cena 69.500,00 .
RIBNICA- Goria vas, prodamo opre-
mljeno dvosobno stanovanje v prvem
nadstropju v izmeri 70,04 m v vestano-
vanjski hii, zgrajeno pred letom 1967,
delno obnovljeno okna 1987, fasada
leta 2009, drvarnica v izmeri 10,08 m2,
vsa infrastruktura, CK, brez obreme-
nitev, vseljivo v enem mesecu, cena
49.500,00
LJUBLJANA, Bratoveva pload,
Beigrad, Prodamo opremljeno enosob-
no stanovanje z pomonim prostorom
in balkonom v prvem nadstropju ve-
stanovanjskega bloka v skupni izmeri
36,69 m2 zgrajeno leta 1975, vsa infra-
struktura, ogrevanje na mestni plin, del-
no obnovljeno leta 2008, takoj vseljivo,
vpisano v ZK, brez obremenitev, cena
93.000,00 , zniana cena 89.000,00 ,
nova cena 75.000,00
kUPIM0:
Tel. 01 8362-101, Fax 01 8369 212,
GSM 041 643-004
Lep pozdrav, Tanko Franc
februar 2013
/
/
KOLUMNA
POLICIJA SVETUJE
Ko sem zagledal napis na trgovini v Ljubljani, so me
spreleteli razlini obutki. Kot veste, sem kristjan v tem
napisu ogroena vrsta. Ne, nisem prestraen. Nisem niti
jezen. Sem alosten, malo zmeden, morda celo potrt.
Vem, da je e kar nekaj obsodb letelo na ta napis. Tako
je tudi prav! Saj ni vano, na koga je taken ali podoben
napis naslovljen. Takne gronje in pozivanje na nasilje
preprosto ni sprejemljivo in konec!
Vendar bolj kot ta sam napis me navdaja alost zaradi
stanja duha v nai lepi deeli. Slovenija je moja edina
domovina. Prebivalci te deele so moji someani, sodr-
avljani in soustvarjalci nae drube. In nihe (tudi tisti,
ki nima dravljanstva) ni pri tem izjema. Skrajnosti, ki se
pojavljajo, so odraz splonega stanja, ki pa se e nekoliko
bolj izostrijo v skrajnost.
Takni in podobni napisi me ne preseneajo. e dolgo
tega nazaj smo se prebivalci Slovenije nehali posluati.
Govorili smo vsak svoje. Ponavljali smo mantre, liturgi-
je skratka leve in desne opije za ljudstvo. Poslual pa
ni nihe. Vsakdo je verjel svojim in le redki so bili dovolj
predrzni, da so pomislili, da morda imajo oni drugi kaj
pametnega za povedati. In tako smo li vsakdo svojo pot.
udovito je bilo sedeti sicer na istem vlaku, vendar s
svojimi v vagonu, kjer smo preprievali prepriane, one
druge z drugega vagona pa smo imeli za malo neumne,
vasih celo za hudobne in na trenutke za sovrane. Med-
tem ko je vlak peljal svojo pot, pa so oni drugi v oeh teh
iz tega vagona postajali edalje manj neumni, bolj hu-
dobni, nevarni, predvsem pa sovrani. Takno stanje pa
samo po sebi klie po sovranem govoru!
Medtem pa se na skupni vlak blia svoji poslednji
postaji. Ko oboji gledamo skozi okna svojega vagona,
opaamo, da drevesa ve niso polna sadja, da je sonce
nekoliko otemnelo ter da nam siva oblanost, povezana z
gosto meglo, tei duo in zastira pogled. e zadnje velike
table nas opozarjajo, da se vozimo v deelo z delavci brez
pravic, z zmanjano osebno svobodo, kjer mali lovek e
za manji prekrek dobi njemu veliko kazen, veliki lovek
pa brez posledic tepta zakone in izkoria ter pua v
bedi majhnega loveka.
Seveda z destinacijo nismo zadovoljni. Kdo je vozil ta
vlak? Oni iz levega ali oni iz desnega vagona? Oboji po
malo? Ne, ne eni in ne drugi. Pravzaprav so se kolovod-
je samo pretvarjali, da so iz levega ali desnega vagona.
Vlak so vozila neka udna bitja, ki jih imenujemo pohlep,
egoizem, brezbrinost do blinjega, obutek nadmoi in
nedotakljivosti. Verjetno je e kaj podobnega prevzelo
krmilo naega skupnega vlaka. Toda ta udna bitja niso
ne leva in ne desna. Preprosto so univerzalna.
Kdo je tem bitjem dovolil, da upravljajo z naim sku-
pnim vlakom? Nekdo bi rekel nihe, pa zgodilo se je.
Drugi bi vpraali, ali je res potrebno najti krivca. Nekdo
bi nam zopet predlagal, naj se ne oziramo v preteklost,
ampak naj raji reujemo, kar se reiti da.
Osebno trdim, da smo za to stanje krivi vsi! Ko so ta u-
dna bitja prijela za krmilo, so najprej izrabila najibkeje,
ki niso ne levi in ne desni, pravzaprav sploh nismo bili
prepriani, e so na naem vlaku. Prili so iz onih revnih
drav, da bi pri nas zasluili kruh zase in za svoje druine.
Pred naimi omi so ostali brez pla, socialnega varstva,
dostojanstva
Takrat je veina leviarjev izgubila svoj humanizem in
veina desniarjev svoje kranstvo ast izjemam iz
obeh strani. Takrat so ulice ostale prazne! Normalno, saj
smo mi povsem lepo iveli naprej in e vedno preprie-
vali prepriane, da oni v onem drugem vagonu postajajo
vse bolj nevarni in sovrani. Medtem so izkorieni ljudje
s sklonjenimi glavami, in samo oni vedo s kaknimi ob-
utki, zapuali nao domovino razoarani nad sistemom
in nad nami, da smo v njihovi stiski ostali nemi.
Nato je priel na vrsto delavski razred. Ona udna bitja
so privatizirala podjetja, posle speljala drugam, prijavila
steaj in delavce porinila na ulice po mesecih brez pla
ni bilo notranje moi za demonstracije. Samo Bog pozna
njihove agonije! Takrat se je zaslialo nekaj levega hu-
manizma in desnega kranstva, vendar je bolj ali manj
ostalo na izreenih besedah zopet ast vsem pozitivnim
izjemam.
Zdaj je priel na vrsto srednji razred! Seveda brez izjem,
kajti udna bitja ne poznajo razlik med ljudmi. Nikogar
ne diskriminirajo. Vsem elijo pobrati vse, kar se le da.
Konno morda prepozno se je pojavila velika elja, da
ustavimo ta vlak. In prav je tako! Ta elja pa ni last ljudi iz
enega ali drugega vagona. Ta elja je univerzalna!
Seveda tudi zdaj vidimo razline poti, kako zaustavit
vlak in ga zapeljati na boljo pot. Z razlinostjo ni prav
ni narobe. Prav je, da vidimo razline reitve. Toda LEPO,
LEPO PROSIM, ZANIMO SE MEDSEBOJNO POSLUATI. S
posluanjem bo raslo spoznavanje drug drugega, s tem
bodo padali predsodki, rastlo pa bo medsebojno spoto-
vanje in zaupanje. Vsi imamo kaj pametnega za povedati
oz. predlagati in nihe ne ve vsega. MEDSEBOJNO SE PO-
TREBUJEMO!
Kaj ima vse to zveze z napisanim graftom? Ne, ne ob-
sojam loveka, ki je to napisal, eprav smo mi moja
ena, dva otroka in jaz kristjani. elel bi mu povedati,
da mi je globoko al, da se nisem bolj potrudil narediti
mostu med enim in drugim vagonom. al mi je tudi, da
smo kristjani premalo posluali in preve govorili. al mi
je za vsak kamen, ki smo ga kristjani vrgli proti drugem
vagonu. al mi je, da nismo ljubili svojega blinjega ter
ga poskuali razumeti kakor samega sebe. e posebej pa
mi je al in se kesam, da smo tudi slabo naredili in dobro
opustili.
Vseeno pa bi za konec prosil vse: vzdrimo se ekstre-
mizma in nasilja, saj nikomur ne koristi. Na drugi strani
pa lahko povzroi mnogo kode prav tistim, ki so e
danes porinjeni na rob in morda jutri ne bodo imeli ve
esa izgubiti. Takrat bodo lahko zahtevali to ali ono glavo.
Prosim, bodimo v teh tekih in prelomnih asih trezni in
spotljivi.
Pastor Toni Mrvi
Graft, ki nas mora zdruiti, ne pa loiti
Posebno obvestilo za obane
Policijska postaja Ribnica je v zadnjem asu obravnavala ve kaznivih dejanj vlomov v stano-
vanjske hie, vikende in gospodarske objekte, iz katerih so bili odtujeni predmeti veje vred-
nosti, drugi predmeti ter veje koliine denarja. V asu izvritve kaznivih dejanj so bila opaena
vozila vijega cenovnega razreda, v katerih se po navadi nahajajo tri ali tiri osebe. Neznane
osebe, ki pridejo v stik z obani, po navadi povpraujejo za starim elezom ali drugimi odpad-
nimi kovinami, kar pa izrabljajo, da si blije ogledajo objekte, ki so jim zanimivi za izvritev
kaznivega dejanja.
Vse obane pozivamo, naj pazijo na svojo lastnino, zaklepajo stanovanja in uporabljajo druge samozaitne
ukrepe. Vredneje predmete ustrezno zavarujte, vejih koliin denarja ne shranjujte doma. V kolikor opazite
sumljive osebe, ki si ogledujejo stanovanjske objekte ali e izvrujejo kazniva dejanja, in sumljiva vozila, ki vam
niso znana, brez odlaanja obvestite tukajnjo policijsko postajo na tel. t. 01 837 21 10 ali pokliite na tel. t. 113
oz. anonimni telefon policije 080 1200.
Pripravila:
Darija Divjak Peter Kotar
komandir policijske postaje
Policijski inpektor I
/
/
februar 2013
INTERVJU
IVA RECEK
Vsak konec je lahko zaetek neesa no-
vega
To, da je poznavanje domae vrhunske
portnice veje v tujini kot doma, pri nas
ni veliko preseneenje. Pomen tega je e
toliko veji po njeni nadvse uspeni lan-
ski sezoni preko lue. Sedaj 19-letna spre-
jemalka v odbojki
iva Recek je zaela
v domaem Koevju
in nato tri leta, pred
lanskim odhodom
preko lue, igrala za
empetrsko Alianso.
Zgovorno, odprto in
nasmejano doma-
inko sem ujel zadnji
dan pred njenim od-
hodom v ZDA.
iva, kako te je
pot pripeIjaIa na
FIorido!
Za tudij in hkra-
ti igranje odbojke
v Ameriki sem bila
zainteresirana e kar
nekaj asa. Navdui-
la sem se po prvem
potovanju v Ame-
riko, kamor smo li
s slovensko mladinsko reprezentanco na
priprave. Njihov sistem porta, zdruenega
s olo, mi je bil zelo ve, tako da sem se
odloila, da je to nekaj, kar moram sama
res poskusiti. Kontakt s trenerko iz Floride
mi je pomagal navezati Cory Solomon, ki
ima svojo portno agencijo. Univerzo na
Floridi pa sem si izbrala predvsem zaradi
odlinih pogojev za treniranje, dobrih tre-
nerjev in ekipe.
AIi se Iahko kar sama pohvaIi in seve-
da tudi svojo ekipo!
Letos je bila naa ekipa zelo mlada, saj
smo imeli kar 7 freshmanov (novink) in le
3 seniorke. Cilji seveda niso bili tako visoki
kot prejnje leto (lani je ekipa prila med 8
najboljih ekip v ZDA) in nobeden od nas
ni priakoval taknega uspeha in uvrstitve
med 16 najboljih ekip v ZDA. Pa vendar
smo vse igralke sezono vzele zelo resno,
zmagale konferenco in prile med 16 naj-
boljih ekip. V konnici (NCAA turnir) se
igra na izpadanje, tako da smo prva dva
kroga dokaj lahko zmagale, nato pa nalete-
le na kasneje prvakinje, ekipo iz Texasa, in
tako zakljuile sezono. Na koncu smo bile
rangirane kot desete. S soigralko Chloe
Mann sva bili tudi povabljeni na banket,
kjer so izbranim igralkam podelili nagrade.
Jaz sem bila izbrana za novinko leta, Chloe,
ki bo naslednje leto naa kapetanka, pa je
bila izbrana v prvo najboljo ekipo v ZDA.
AIi Iahko na kratko opie ameriko
tudentsko odbojkarsko Iigo (v primer-
javi z evropsko)!
tudentsko odbojkarsko ligo lahko igra
le 4 leta oziroma takrat, ko obiskuje uni-
verzo. V Evropi je odbojko na visokem ni-
voju teko zdruevati s olo oziroma fakul-
teto, zaradi druganega sistema. Na uni-
verzah noben portnik ne prejema denarja
zaradi tega, ker igra za ekipo, vendar pa ti
ola krije vse ostale stroke, kot so olnina,
zavarovanje, portna oprema in podobno.
Sama sezona tukaj je precej kraja, kajti
traja od avgusta do decembra, v Evropi pa
sezona veinoma traja od avgusta do apri-
la ali celo maja.
kako zgIeda to, da je decembra e ko-
nec sezone!
Da, sezona se kona konec decembra, za
nekatere ekipe, ki se ne uvrstijo v NCAA
turnir (najboljih 64), pa celo prej. Torej po
novem letu, ko se po 23 tedenskih boi-
nih poitnicah zberemo nazaj na univerzi,
je za nas tako imenovana of season, kar
pomeni, da nimamo uradnih tekem, igra-
mo le prijateljske turnirje, treningi pa so
povsem drugani od tistih jeseni, ko smo
sredi sezone. Trenerji imajo doloeno, ko-
liko ur lahko treniramo, in sicer v ftnesu
okoli 78 ur na teden, v dvorani pa 3 ure.
V dvorani imamo igralke individualne tre-
ninge, kjer vsaka izboljuje svoje ibke to-
ke. Ker imamo vikende proste, je to as, da
si ogledamo kakne druge porte, kot so
koarka, tenis in gimnastika, ki imajo zdaj
veliko tekmovanj.
kako zeIo razIien je stiI igre od evrop-
skega! kako razIini so treningi! Na em
se veinoma deIa!
Sam nain igre je drugaen. Zdi se mi, da
se tu igra veliko hitreje in bolj sproeno.
Ameriank ni strah tvegati in igrati veliko
razlinih kombinacij, tako da so akcije, ki jih
vsaka ekipa igra, zelo razline in zanimive.
Za treniranje imamo odline pogoje, ima-
mo telovadnico, kjer treniramo, in v kateri
so vedno postavljena tri igria (igramo pa
v veji dvorani). To
nam omogoa, da
na zaetku treninga
opravimo tudi ka-
kne individualne
vaje glede na igral-
ne pozicije. Jeseni,
ko smo imeli sezono,
smo veinoma delali
na uigravanju, zdaj
pa imamo ve asa,
da se posvetimo
tehniki in vsem de-
tajlom, ki jih je treba
izpiliti.
kako so napram
temu organizirana
predavanja oz. tu-
dij!
Predavanja imamo
veinoma dopol-
dne, ko konamo s
ftnesom, ki se na-
vadno zane ob 7. uri zjutraj. Popoldne
imamo vsak dan od 15. do priblino 18. ure
trening v dvorani, tako da nam pomagajo
sestaviti tak urnik, da se ni ne pokriva s
treningi. portniki imamo na razpolago ve-
liko pomoi, tutoring in podobno, zlasti pa
to pride prav sredi sezone, ko v oli veliko
manjka zaradi tekem. Odsotnost v oli ni
prevelik problem, tako za nas kot za profe-
februar 2013
/
/
sorje, saj se prilagodijo in ti dajo dodatne
monosti, da odpie test, e si ga zamudil
zaradi potovanja na tekmo ali esa podob-
nega.
Nad im si najboIj navduena gIe-
de preseIitve (in morda nad im maIo
manj)!
Najbolj sem navduena nad pogoji za
treniranje in nainom treniranja ter spod-
bujanjem portnikov. Iz vseh strani, od
trenerjev in vseh ostalih, ki delajo z nao
ekipo, imamo stalno podporo z veliko po-
zitivne energije. Vsaka od igralk pride na
trening z mislijo, da postane bolja igralka
in vsaka je vedno motivirana za trdo delo
na odbojkarskem igriu.
kakno vzduje je na tekmah, koIiko
navijaev (povpreno) pride!
Na prvi tekmi sem bila kar malce okirana
glede tega. Soigralke so mi e prej poveda-
le, da je v dvorani zelo glasno, da si tekme
ogleda zelo veliko ljudi in da organizatorji s
pomojo navijaev naredijo pravi show.
Na tekmo pride okoli 4000 ljudi, vsi oble-
eni v barve nae univerze (modra in oran-
na). Letos smo na domaem igriu v celi
sezoni le enkrat izgubile in e to s 3:2, 17:19
v zadnjem setu, tako da so bili nai navijai
vedno zadovoljni po koncu tekem, se slika-
li z nami, nekateri so eleli tudi avtograme.
kako se znajde v kampusu, predvsem
gIede amerikega tudentskega ivIje-
nja!
V kampusu se znajdem zelo dobro. Naj-
prej sem bila malo zmedena, kajti rabi
nekaj asa, da vidi, kje se vse nahaja, da
spozna e kako drugo pot, kot pa le to od
doma do telovadnice. tudentje tako kot
povsod drugod prirejajo razline zabave in
v kampusu se vedno nekaj dogaja. Starej-
e soigralke ivijo izven kampusa, v razli-
nih apartmajih z bazeni in podobno in ko
imamo as, se cela ekipa zbere ob bazenu,
kjer se sproamo, in vreme tukaj na Floridi
nam to omogoa kar celo leto.
kaj tudira!
Za enkrat e nisem isto odloena, kaj
elim tudirati, vendar bom verjetno iz-
brala portni management. Je smer, ki je v
Sloveniji nimamo in se tudi sama
spraujem, e bom sploh kaj ime-
la od tega, e se po tudiju vrnem
v Slovenijo. Vendar je to nekaj, kar
me zanima, ta tudij je v ZDA zelo
razvit in pridobi zelo kakovostna
znanja, e se eli zaposliti v ne-
em v povezavi s portom.
S im se najraje zamoti, ko se
ne ui aIi trenira!
Prostega asa sem imela prejnji
semester zelo malo, vendar pa se
s soigralkami vasih odpravimo v
nakupovalni center, kino, bazen
ali kaj podobnega. e se tekme
drugih portov ne pokrivajo z
naimi treningi, si jih rade volje
ogledam.
iva, je e prezgodaj, da vpra-
am, aIi se v prihodnosti boIj
vidi v odbojki aIi v drugi stroki
(morda tej, ki jo tudira)!
Za enkrat si elim po koncu tu-
dija igrati profesionalno, tako da
zdaj delam na tem, da postanem
im bolja igralka in si odprem monosti,
da v prihodnosti zaigram v moneji ligi,
kot je slovenska.
e bi biIa mesec v Ietu, kateri bi biIa
(zakaj)!
To je vpraanje, kateri mesec v letu mi je
najbolj ve? Ker ne vem, kako naj se pri-
merjam z mesecem (smeh). Drugae pa je
to maj. Maja je moj rojstni dan in v zaetku
tega meseca se zanejo moje dvomesene
poitnice. Tudi vreme v Sloveniji je takrat
zelo lepo, zato je to mesec, ki mi je najbolj
ve.
kakno je tvoje sporoiIo mIadim
portnikom, mogoe tvoj osebni moto!
Moje sporoilo mladim portnikom je, naj
uresniijo svoje sanje. Naj jih ne bo strah
poizkusiti nove stvari, naj bodo samozave-
stni in naj verjamejo vase in v svoje cilje, ki
jih elijo dosei v portni karieri. Moj moto
je Vsak konec je zaetek neesa novega.
V ivljenju se sreamo z velikimi odloitva-
mi, kot je bila moja na primer odhod v
ZDA in iveti tako reko sama, zelo dale
od druine, ampak jaz sem si to vzela kot
izziv, novo izkunjo in novo poglavje v mo-
jem ivljenju.
iva, hvala in sreno v izpolnjevanju svo-
jih sanj!
Sergej Ambroi
/
/
februar 2013
LJUDJE IN DOGODKI
Akcija zbiranja boino-novoletnih daril za otroke iz socialno ibkih druin
Lokalne radijke so se v decembru odloile,
da svojo slianost izkoristijo za dobrodelne
namene. Odloile so se, da preko radijskih
valov nagovorijo poslualke in poslualce,
da skupaj osreijo otroke iz socialno ibkih
druin, katerih stari ne morejo kupiti
boino-novoletnih daril. Zaetki so bili
skromni, obdariti vsaj nekaj lokalnih otrok,
vendar je bil odziv poslualcev neverjeten
in iz dneva v dan je prilo vse ve igra,
oblail, iger, sladkarij, olskih potrebin,
knjig in proenj starev za pomo pri
obdarovanju njihovih otrok.
Glede na to, da je Koevje z okolico
podroje, kjer je brezposelnost ena
najvijih v Sloveniji, kjer so osebni meseni
dohodki eni izmed najnijih, in ker je tudi
v Ribnici in njeni okolici vse ve druin
na robu preivetja, je bilo toliko bolj
pomembno, da se akcija obdarovanja
otrok iz socialno ogroenih druin izpelje
v teh krajih. Zaradi estih dobrosrnih
deklet, ki so v projekt obdarovanja vloile
vso svojo energijo in trud, je skoraj 80
otrok za boino-novoletne praznike
prejelo darilo, ki jim je priaralo nasmeh
na obrazu, njihovim starem pa so odvzele
ogromno breme, saj so tako laje preiveli
zadnji mesec v letu, teko privarevane
evre pa namenili za hrano.
Ljudje so zautili mo solidarnosti in z
dobrodelnim projektom se je ustvarila
neverjetna vez med tistimi, ki dajejo in
tistimi, ki sprejemajo. Tisti, ki so darovali,
so naredili nekaj udovitega in njihovo
najveje darilo je bila misel na srene
otroke, katerim so se zaiskrile oi, ko
so na boino jutro zagledali ogromen
in lepo zavit paket. Papir za zavijanje,
okrasne trakove in dekoracijo je darovala
Cvetliarna Poar. Posebna zahvala gre
tudi zobozdravstveni ordinaciji VV Dental
iz Ljubljane, ki je poskrbela, da si bodo
otroci po zauitih sladkih dobrotah lahko
oistili zobke. Seveda gre najveja zahvala
vsem ljudem dobrega srca, ki so se odzvali
v res velikem tevilu in darovali po svojih
zmonostih. Naj se dobro z dobrim povrne.
Besedilo in fotografja: Nadja Zobec
Sodrakemu psoglavcu bo po novem
drubo delala psoglavka. Obina bo
bogateja e za eno kamnito skulp-
turo, ki bo stala v parku nasproti pso-
glavca. To je bila vroa zgodba novega
lokalnega asopisa Va Magacin, ki ga
je ustvarila in nato iremu obinstvu
predstavila igralska zasedba Glasbene
minetre.
Glasbeno-gledalika prireditev je v
novo portno dvorano privabila ve-
liko ljubiteljev humorja in glasbe. Za
slednjo so poskrbeli tako lokalni glas-
beniki kot tevilni gostje, obiskovalce
pa je je nasmejala 11-lanska igralska
zasedba. Pri sestavi scenarija jim je
pomagala Mateja Koir, ki pravi, da je
veji oder pomenil tudi veji izziv, a so
mu bili kos, zato se bodo potrudili, da
bo naslednja igra e bolja in bolj dina-
mina.
eprav je nova portna dvorana kar
nekajkrat veja od olske telovadnice,
so jo obiskovalci skoraj v celoti napol-
nili. Obisk je presenetil tudi organiza-
torje. Predsednik Mladinskega kluba
Sodraica iga Lovin pravi, da selitev
prireditve v vejo dvorano pomeni
tudi veje stroke, a o vstopnini ne
razmiljajo, saj so osemletne izkunje
pokazale, da se stroki poravnajo s
prostovoljnimi prispevki, vstopnina pa
bi lahko celo odvrnila obiskovalce. Pri
izpeljavi projekta so jim pomagali: Ob-
ina Sodraica, Fipis d. o. o., O dr. Iva-
na Prijatelja Sodraica in O dr. Antona
Debeljaka Loki Potok, Klub Kresnika
in Ribniki tudentski klub.
Mladinski klub Sodraica e razmi-
lja o novostih za leto 2013, Glasbeno
minetro bi radi peljali na gostovanje,
spomladi bi eleli osveiti vodstvo klu-
ba in pripraviti e eno vejo glasbeno
prireditev, blues veer.
Glasbeno minetro sem si ogledala
Nadja Zobec
Glasbena minetra je poskrbela za obilico smeha in
dobre glasbe
februar 2013
/
/
ZGODOVINSKA PABERKOVANJA
Nekaj novega, originaInega so uve-
dIe amerikanske zavarovaInice, namre
zavarovanje proti nevarnosti, da se pri-
de v kriminaI. Drube, ki se peajo s to
novo panogo zavarovanja, iejo svoje
kIijente v vrstah raznih pekuIantov in
gotovih obrtnikov, ki se peajo z razni-
mi umazanimi obrti in ki stoje vedno z
eno nogo v kriminaIu. 7oda sprejemajo
se tudi eksponirani tatovi in sIeparji. Vi-
ina premij je odvisna od tega, kako ve-
Iika nevarnost gIede na kriminaI grozi
zavarovanemu in kako ie dotinik usIu-
ben. e zavarovanega primejo, tedaj mu
zavarovaInica takoj nakae sredstva za
advokata in pa hrano v preiskovaInem
zaporu. 7ako je konec avgusta 1912 o
najnoveji ameriki posIovni ideji po-
roaI asnik SIovenski narod. A kot smo
videIi v prejnji teviIi Utripa, bi pred sto
Ieti takno zavarovanje brkone e kako
prav priIo tudi prenekateremu izmed
tistih koevskih rojakov, ki so tiste dni
poIniIi stoIpce rne kronike. Pa ostani-
mo pri rni kroniki e nekaj asa.
Zaradi oskrumbe, kot so zapisali v a-
sopisu Slovenec, so maja v Koevju areti-
rali Avgusta Metelka, hlevskega mojstra
pri poslovneu Antonu Kajfeu. Metelko,
doma s trakega podeelja, je v Trstu svoj-
as spoznal vdovo, ki se je z dvema her-
kama vrnila iz Amerike. Ko je dobil slubo
v Koevju, sta se poroila in preselila pod
obronke Stojne. Vendar pa se je eni kmalu
stoilo po Ameriki, tako da se je vrnila ez
veliko luo, osem- in trinajstletno herko
pa pustila pri krunem oetu.
Metelko je veljal za precej nasilnega, zato
ga je posestnik, pri katerem je stanoval, ez
nekaj asa pognal iz hie ter sam prevzel
skrb za oba otroka. A kmalu se je po mestu
zaelo govoriti, da se Metelko vraa k de-
klicama in starejo spolno nadleguje. Ker
so mu govorice oitno prile na uho, je na
zaetku maja pastorki v grozilnem pismu
zagrozil s smrtjo, e ga bo naznanila so-
diu. Prestraeni otrok se je nazadnje za-
upal gospodarju in tako so okoli rok spre-
vrenega oima zaroljale lisice. Dva tedna
kasneje je bil obsojen na 18 mesecev jee.
kratkotrajna svoboda A. NifergaIa
Da se zloin ne izplaa, vsaj vedno ne,
je v Koevju moral spoznati tudi 23-letni
Anton Nifergal iz okolice Novega mesta.
Mladeni, ki je le malo prej prestal zaporno
kazen, se je takoj po izpustitvi vrnil na stara
pota. Potikal se je naokoli, zelo elegantno
nastopal v boljih gostilnah in kradel.
Potem pa je priel v koevski Hotel Trst.
Tam si je v kuhariinem spremstvu teme-
ljito ogledal vse sobe in naroal najbolje
jedi, e naslednji dan pa si je premislil in se
preselil v Schleimerjevo gostilno nasproti
dananjega hotela Valentin.
Tisti veer bi mesec lahko videl temno
silhueto, ki se je splazila v Hotel Trst in z
elezno palico vdrla v kuhariino omaro.
Vlomilec je s seboj odnesel 310 kron, kar za
tiste ase sploh ni bil majhen znesek. Ko se
je kuharica odpravila k poitku, je opazila,
kaj se je zgodilo. Nemudoma je obvestila
stranike, ki so uzmovia, kakor ga je
imenoval Slovenec, e isto no prijeli med
igranjem biljarda v izbrani koevski drubi.
Malo kasneje je kavarnar za venimi vrati
nael e skoraj vse kuhariine prihranke,
manjkalo je samo nekaj kron. Denar je tako
dobila nazaj, Nifergal pa je spet romal tja,
od koder je dober mesec prej priel: za re-
etke.
Mnogo tejo usodo od mladega vlomilca
pa je al doivel 75-letni Jurij Jakli, ki se je
avgusta v koevske hribe odpravil po pio
za svinje. Ker ga ni bilo domov, so ga li
ljudje iskat, a zaman. ele predzadnji dan
meseca je nek deek v gozdu slial klicanje.
Domaini, ki jih je fant odhitel poklicat, so
kmalu zatem nali najprej epico, potem
pa, ukleenega med dve skali, e njene-
ga popolnoma izrpanega lastnika. al
mu niso ve mogli pomagati. Bil je e tako
oslabel, da ni bil ve sposoben niti govoriti.
Nekaj ur pozneje je umrl.
Pokop v samomoriIskem oddeIku!
e je bila v primerjavi s predhodnim v
letu 1912 bera dogodkov iz rne kronike
obilna, pa je vsaj na politinem podroju,
kakor je bilo e reeno, minilo relativno
mirno. Relativno, kajti isto brez prerekanj
seveda tudi ni lo.
To je na svoji koi dodobra obutil taj-
nik Koevske posojilnice Josip eko, oe
kasnejega narodnega heroja Joeta e-
ka. Septembra so ga v Slovenskem naro-
du srdito napadli in razglasili za loveka
omejenih umskih sposobnosti, ki v elji
po prostoru pri klerikalnem koritu v a-
sopisju uva proti dr. Tavarju in drugim
liberalnim politikom, v samem mestu pa
naj bi zaradi motenja vere ovadil in pred
sodie spravil tudi nekega naprednega
Slovenca.
ekov odgovor je bil oster. V Slovencu je
tistega mazaa, ki me je na tak podel nain
napadel, pozval, da se prihodnji s celim
svojim imenom podpie, da spoznamo tisto
duo, ki hoe tudi med koevskimi Slovenci
izzvati prepir. In nadaljeval, da je vse, kar
je kdaj pisal, le gola resnica, o kaknem ko-
ritu pa pristai SLS ne vedo niesar, saj so
poteni in se lahko preivljajo brez korit.
Tisti moakar pa, ki je bil po mnenju dopi-
snika naznanjen zaradi motenja vere, je e
zapisal, pa naj bi se bil poprej pri c. kr. so-
dniji preprial, kdo ga je ovadil, pa ne mene
obrekoval. Nasploh je eko z liberalci
neusmiljeno obraunal ter pribil celo, da
je podjetje Singer koevskim Slovencem
napravilo veliko uslugo, ker je ovadenega
naprednjaka, oitno svojega uslubenca,
spravilo iz Koevja.
S teavami se je tisto leto sreeval tudi
dekan Erker, saj so ga obtoevali, da je v
Koevju prepovedal spodoben pokop pro-
testantskega zobotehnika Daniela Wenzla
in zahteval, naj ga pokopljejo v samomoril-
skem oddelku. el naj bi celo korak dlje, saj
je vernikom s prinice naslednji dan baje
napovedal, da bo pokopalie treba zno-
va posvetiti, ker je tam lealo krivoversko
truplo. Zanimivo pa je, da se je oitek, kot
kae, pojavil samo v glasilu amerikih Slo-
vencev Glas naroda, v osrednjih slovenskih
asopisih pa ne, zato tudi ni znano, kako,
e sploh, se je Erker pred obtobami branil.
Vse, kar imajo veIiki
Sicer pa je tudi leta 1912 v Koevju ne-
katerim ni manjkalo podjetnosti. Anton
Kajfe je tako aprila v Slovencu objavil
oglas za oddajo kantine na svoji agi. Mo-
rebitnemu najemniku je obljubljal svetlo
bodonost, ker naj bi dobro ivel e od
samih delavcev, kaj ele od meanov.
Kajfe pa je nartoval tudi odprtje valj-
nega mlina ter zato trgovini obetal e veji
promet. Za to mesto, katero ima v resnici
lepo prihodnjost, naj se oglasijo trgovci, ka-
teri imajo tudi svoj kapital, ker brez kapitala
danes velike trgovine ni mogoe voditi in do
danes zaspanih trgovin nisem bil vajen ime-
ti, je samozavestno opozarjal morebitne
interesente.
Pa e neesa ne kae spregledati: bilo je
tudi leto olimpijskih iger. V Stockolmu so se
pod geslom vije, hitreje, moneje znova
pomerili portniki in portnice z vsega sve-
ta. Nekateri so bili uspeni, drugi nekoliko
manj. Med tistimi, ki so se domov vraali z
lovorikami, je bil tudi 28-letni Richard Ver-
derber, rojen v Verderberjevi gostilni sredi
Koevja, danes bolj znani pod imenom
inkl. Kot prvi portnik z ozemlja sedanje
Slovenije je posegel po olimpijskem vrhu,
saj je osvojil bron v tekmovanju posame-
znikov s foretom in teden dni kasneje e
srebro v ekipnih tekmah s sabljo.
V srebrnem Verderberjevem motvu je
bil tudi njegov tiri leta stareji sabljaki
tovari in prijatelj Rudolf Cvetko. eprav so
se njune poti po prvi svetovni vojni loile,
Verderber je namre ostal v Avstriji, Cvetko
pa stopil v slubo Drave SHS, je prijatelj-
stvo ostalo. Njuna stina toka pa je posta-
lo tudi Koevje, kajti Cvetka so oronike
dolnosti e leta 1918 pripeljale v nae
mesto, kjer je s krajimi presledki ostal vse
do predasne upokojitve ez osem let. Ka-
sneje je v ekovi ulici prebival tudi njegov
sin Saa z druino. Pa naj kdo zanika, e
more, da je Koevje e zdavnaj imelo vse,
kar imajo veliki!
Koevska in Koevarji v letu 1912: Privolila je v smrt (2. del) Mihael Petrovi ml.
Avstrijska
sabljaka ekipa:
Verderber (levo)
in Cvetko (desno)
stojita v sredini.
/
/
februar 2013
Oddam dvosobno (50 m) stanovanje v
Ribnici, Knafljev trg 4, 3. nadstropje, z
balkonom in kletjo. Opremljeno in delno
obnovljeno. Vseljivo s 1. 2. 2013. Mesena
najemnina 260 EUR. Tel.: 031 651 180
Prodam tiri samice pavice, stare eno leto.
Cena po dogovoru. Tel.: 041 923 136
V centru mesta na lepi in mirni lokaciji ob
vodi oddam poslovni prostor v velikosti
36 m. Prostor je renoviran in ima svojo
centralno kurjavo, elektriko, sanitarije in
parkirie. Tel.: 041 670 068
Oddamo novejo stanovanjsko hio 5 km
iz Koevja. Hia je popolnoma opremljena
in nudi monost bivanja 2 druin. Ima
centralno kurjavo, kamin, savno ter velik
sadno zelenjavni vrt. Tel.: 041 67 00 68
Podarite odvene knjige, revije
Pospravljate ali renovirate stanovanje, hio
ali podstreje in bi se radi znebili odvenih
knjig, revij in ostalega tiskanega gradiva?
Ne zavrzite jih, raje jih podarite. Z veseljem
pridem, jih odpeljem in ohranim. Tel.: 030
996 225
V Koevski Reki v vestanovanjski hii po
ugodni ceni s sprotnim plailom oddam
garsonjero. Tel.: 031 617 676
V Livoldu pri Koevju prodam poslovno-
stanovanjsko hio (trenutno okrepevalnica)
v skupni izmeri 411 m. Cena po dogovoru.
Tel.: 031 617 676
V Livoldu pri Koevju oddam veje trisobno
stanovanje. Cena po dogovoru. Tel.: 031 617
676
Prodamo domaijo v Kuelju, stareja hia
60 m, dvorie, drvarnica, gospodarsko
poslopje, kmetijska zemljia 7.300 m,
gozd 2.700 m, elektrika, voda, kanalizacija,
telefon, asfalt do hie, bliina Kolpe. Hia
lahko vseljiva takoj. Cena 40.000 EUR. Tel.:
041 956 061; 01 89 54 416 (kliite zveer).
Oddam dvosobno stanovanje v Koevju,
64 m, balkon, klet, prvo nadstropje bloka,
opremljeno. Oddam za dalje obdobje.
Kliite le resni in odgovorni. Tel.: 031 733
987
Prodam dvosobno stanovanje v
Koevju, Roka cesta, prvo nadstropje v
6-stanovanjskem bloku, v skupni izmeri
72,08 m + 2 kleti in 1 drvarnica. Je delno
renovirano (okna in centralna kurjava).
Stanovanje je opremljeno, ima KATV in
domofon. Vpisano je v ZK. Ogrevanje na
trda goriva in/ali plin. Cena 60.000,00 EUR.
Monost dokupa vrta za blokom. Tel.: 031
223 070 ali 031 271 100
Prodam dvosobno stanovanje v centru
Ribnice (krabev trg) v 1. nadstropju
majhnega bloka (le 3 stanovanja), v
skupni izmeri 42,36 m. Stanovanje je v
celoti obnovljeno, bliina vrtca, trgovine,
ole, lekarne, avtobusne postaje, ZK
urejeno (vpisano v etano lastnino), vsa
infrastruktura, monost prikljuitve na CK na
lesno biomaso. Vseljivo takoj. Vredno ogleda.
Cena: 45.000,00 EUR. Tel..: 041/897-097
Oddamo poslovni prostor v izmeri 16 m v
prostorih bive Opreme. Tel.: 041-698-806
Oddamo prostorno dvosobno stanovanje v
Tesarski ulici v Koevju. Stanovanje je delno
opremljeno, CK, KTV, balkon. Vseljivo takoj.
Tel.: 041 797 890, Beti
Oddam dvosobno stanovanje v Ribnici,
Knafljev trg, z balkonom in kletjo.
Opremljeno in delno obnovljeno.
Vseljivo takoj. Ogled moen vsak dan po
predhodnem dogovoru. Tel.: 041/ 923 947
Prodam otroko posteljico z vzmetnico
mere 140 x 70. Posteljica je primerna od
rojstva, saj ima visoko ograjico, ki se kasneje
odstrani in posteljica se spremeni v majhno
otroko posteljico. Cena za posteljico +
vzmetnico je 60 EUR. Prodam tudi posteljico
z vzmetnico mere 60 x 120 za 60 EUR. Tel.:
031 349 550
PRODAM, PODARI M, KUPI M
februar 2013
/
/
KULTURA
V preteklem letu je zaloba Stella iz
marjekih Toplic na slovenski literarni
trg poleg svoje redne literarno strokovne
literature, ki zaobsega e knjige, trno
morda ne tako zanimive, vendar vsebin-
sko neprecenljive, ponudila kar dve ka-
pitalni deli avtorja Ivana rnia, naega
soustvarjalca.
V septembru 2012 je izla njegova knjiga
o kabali delo, ki temelji na preko 30-le-
tnem preuevanju religij, kabale, astrologi-
je in magije Zlati zmaj. Decembra pa je
lu ugledala obsena antologija rnieve
poezije, nastajajoe od 80. let prejnjega
stoletja ter zaokroene z zbirko Okus sla-
ve, ki je leta 2004 izla pri zalobi Emonica
iz Ljubljane.
Ne toliko sosledje dogodkov, ki so na-
peljali k temu, da je Ivan rni postal sou-
stvarjalec naega lokalnega asopisa z me-
senim astronapovednikom, bolj zanimivo
je to, da sva se kot dva pesnika individu-
alista uspela preplesti, ne zgolj kot pesni-
ka in kolega pri Utripu, temve e znotraj
Ivanove poezije, katere rezultat je skupni
izbor pesnikovih pesmi in spremna misel k
antologiji Ozloglaeno slavje.
80. leta 20. stoletja so bila zaradi ideje ti-
stega asa zanimiva v vseh ozirih v teh
letih so padale bariere, zael se je razkol
med modernim in konvencionalnim sve-
tom, moderni je zael prodirati v konven-
cionalnega ter je vidno odraen tudi na
podroju kulture. Ivan rni, s svojo dro
e takrat mono prisoten, je v kulturnem
gibanju veljal za enfant terrible. Njegove
nenehne prisotnosti v vlogi izprievalca
razgaljujoih klofut resnice, nepovei vse-
obi kulturniki srenji, ne gre spregledati
niti v devetdesetih letih, in je tudi danda-
nes ne gre zanikati e vedno gori v vsem
svojem ognju.
Naj vas nikar ne udi, da me je pri se-
demnajstih rnieva poezija iz zbirke Pri-
sotnost blaznosti tolikanj prevzela, da sem
v svojo, e poprej temano liriko, zaela
vnaati nove in ekspresionistine prijeme,
do katerih me je privedlo spogledovanje
z Ivanovimi pesmimi. Pa tudi elja, pesni-
ka sreati v ivo. Kar se je nekaj let zatem z
obiskom na njegovem domu dejansko pri-
petilo ter z mojo podarjeno zbirko Medv-
mesje postavilo temelje najinemu osebne-
mu in pesnikemu prijateljstvu. V katerega
so vsakokrat preko pogovorov, posluanja,
razlag, predstavitev in treningov vplete-
ni e preostali Ivanovi primarni elemen-
ti: glasba, magija, astrologija, kabala ter
religije. Vse od tedaj tako eden kot drugi
skrbno spremljava pesniki napredek pri
drugemu in sva si kot pesnika vedno izre-
dno zanimiva, s tem da se je Ivanova poe-
zija e vedno v svoji nepopustljivi ostrini
dale razmahnila, medtem ko je moja na
toki nekonstruktivnega premora (zaa-
sno) potihnila.
Z Ivanom rniem sva se ponovno sre-
ala kot pesnika, ko je naredil izbor pesmi
svoje antologije, za katerega me je popro-
sil, da ga e sama pregledam. S spotova-
njem do loveka z zavidanja vrednim in
neprecenljivim znanjem ter ravno tako s
iroko zastavljenim poznavanjem sloven-
ske in svetovne poezije tudi tiste, ki po-
lic naih knjigarn in knjinic niso in nikoli
ne bodo dosegle sem, majhna v svoji
razgledanosti, e spotljiveje sprejela za-
upano nalogo. Ob prebiranju pesmi me
je navdala elja, da Ozloglaeno slavje po-
spremim s svojo spremno mislijo. Nekje v
prvih odstavkih, prepriana, da bodo po
zbirki posegali tako literarni sladokusci kot
iskalci globljih vsebin, bralca tako nagovo-
rim: Ni nam treba oprezati preko domaih
meja za pesnikom ta-
kega formata. Dobrih
trideset let pesnjenja,
katerega bistvena
komponenta, okultna
logika, ki stoji izza na
ta nain obarvane
poezije, slovenskemu
pesniku Ivanu rniu
izrisuje popolnoma
novo dimenzijo. V tej
predaja brezkompro-
misno obliko zapisa z
jasnostjo, porojeno iz
in zaradi prizadevne-
ga tudija in prakticiranja magije. Pesnik po-
skua biti precizen celo v svoji disperziji. Ne-
katere stvari je elel povedati na specifen,
zelo natanen nain, pa eprav je morda
vasih lo le za kakna estetska odkrivanja.
Takna simbolna oblika navsezadnje izpri-
uje enega od nainov, kako ga je in kako
svet vidi pesnik.
Zbirko, kot e v samem uvodu zapisano,
je (kljub dogovoru s Cankarjevo zalobo)
zaloila zaloba Stella. Zakaj ravno Stella?
Skozi leta spoznavanj slovenskega zalo-
nikega trga se je vse bolj kazalo dejstvo,
da je nae zaloniko okolje neprijazno in
nezaupljivo do tevilnih, tudi uveljavljenih
domaih avtorjev. e bolj zadrano je po-
stalo z aprilskim (2012) okleenim prora-
unom, ki je prav tako globoko posegel v
kulturno sfero ter posredno v zalonitvo.
Na Stelli so se s tem spoprijeli na drugaen
nain. Tukaj ne gre prezreti e dejstva, da
je Ivan rni z zalonikom Robertom Po-
kornyjem e v preteklosti nekajkrat izre-
dno dobro sodeloval. Pri zalobi je namre
izdal oba svoja romana Zdaj ve, kako je,
e te kaa pii in Lovci ivovega poljuba,
omenjeno delo o kabali Zlati zmaj, antolo-
gija poezije pa je bila etrta knjiga njunega
sodelovanja in sploh prvo pesniko delo,
izdano pri Stelli. Robert Pokorny je de-
jansko lovek odprtega duha je lovek,
ki nekaj razume! je pesnik oznail zalo-
nika, s katerim je bilo uitek sodelovati, in
obenem izrazil veliko hvalenost za rojstvo
vseh tirih del.
Moje besede ob zakljuku?
Po maIoprodajni ceni 28,90 evra Iah-
ko knjigo naroite na urednitvu Utripa
N0VI U7RIP d.o.o., 0merzova 29, 1330
koevje, e-nasIov noviutrip@novi-utrip.
eu, teI: 031 655 986.
Romana Novak
fotografja: Stefaan Van den Abbeele
Ozloglaeno slavje
Ivan rni in Romana Novak
Sevenek Peter s.p.,
eljne 5, 1330 Koevje
MONT
email: peter.sevensek@amis.net
gsm: 031 560 584
KROVSKA DELA: prekrivanje strehe od nabave potrebnega
materiala do izvedbe strehe po vai izbiri in s pomojo naih
predlogov in idej Tondach, Bramac, Creaton, Esal, Trimo ...
IZVAJALEC montae streni h oken VELUX
TESARSKA DELA:
izdelava strenih
konstrukcij
stanovanjskih
stavb, nadstrekov,
brunaric,kozolcev,
vrtnih paviljonov ...
KLEPARSKA
DELA:
lebovi,
obrobe, lote,
dimnike
obrobe ...
SUHOMONTANA
GRADNJA:
spueni stropi,
predelne stene,
mansardna stanovanja iz
gips plo Knauf, termo
izolacija
/
/
februar 2013
ASTROLOKI NAPOVEDNIK FEBRUAR - MAREC 2013
0VN: Vaemu ljubezenskemu
ivljenju zvezde bras res niso
naklonjene, vendar bi se morali
tudi nauiti pameti. Sicer dri, da
uspeno raziskujete svet in vam
je o javnosti in ljudeh marsikaj
jasno, vendar je tisti, ki pozna
bistvo rei in skladno temu tudi
pua globoke sledi za sabo, va
partner; ali bi to vsaj moral biti.
Nemirni ste in prevrtljivi, vendar
ga ne boste ukanili. Preve je
trden in niti malo ni zbegan. NE
pomeni NE, vi pa razmiljajte.
Na sreo vam gre v zasebni sfe-
ri veliko bolje. Pazljivo tehtajte
sanjarije so prijetne, vendar
morda ne veliko vredne!
Ik: Na povrje bo priplavala
stara zgodba, ljubezenska zgod-
ba, ki je tudi v neposredni pove-
zavi z vaimi poklicnimi interesi.
Spomin nanjo vam bo nadvse
ljub, vendar vas bo stisnilo pri
srcu, ko se boste spomnili, kako
ste se obnaali. Spremenite stra-
tegijo in uspeli bi doiveti nad-
vse osreujo obisk.
DV01kA: ivite sreno in
umaknjeno ivljenje. e bi tako
lahko le ostalo, bi vaa srea bila
popolna. al ivljenje klie po
spremembi, priti bi morali do
kaknega denarja. Nenadoma
se bo izkazalo, da zato nima-
te niti domiljije niti potrebne
bojevitosti. No, ja, oitno vam
je namenjeno nekaj drugega!
Oglasil se vam bo stari znanec in
tokrat vam bo to ve.
RAk: Razen premiljevanja,
kako povabiti ljudi, da vas bodo
obiskali, se vam ne bo v tem
mescu dogajalo ni pretresljive-
ga. Posvetite se sebi in preverite
svoje fnance. e ste na pozitiv-
ni nuli, bi to morali smatrati za
uspeh.
LV: Precej boste zaprti med
tirimi zidovi, tuhtajo o pre-
teklosti in prihodnosti. Obe sta
zaklenjeni in nobeno zlovolje ne
odpira njunih vrat. Malo se zbe-
rite, saj se na delovnem mestu
e ulja o vaem pomanjkanju
sree. Torej, ozrli se boste okrog
sebe in stvari malo spravili v red,
tako da vsaj ugleda ne zgubite.
Na obzorju se bo pojavila nova
zvezda, ki vas utegne opaziti.
Glavo pokonci!
DVICA: Tehtalo se bo vae
besede, vendar je malo verje-
tno, da boste o tem kaj sliali. To
je pa poklicno podroje. Tekoi
mesec boste najbolje izkoristi-
li, e se osamite in se posvetite
sebi. e doma spotoma kaj po-
spravite, toliko bolje. Samo stran
od ljudi. Nastopil je as zorenja.
7H7NICA: Praznina. Ne ve-
ste, kaj bi. Vedno ste tako skrb-
no tehtali vsebine. Kako se vam
je lahko zgodilo, da ste se uteli?
Misel vam e zatava na osebo, ki
ste jo odpravili iz svojega ivlje-
nja. Z njo bi lahko bilo ivahno
in zanimivo, vi ste se pa osamili.
Ozrite se v duo!
k0RPI10N: Nekako razpeti
med slubo in ljubezen, skoraj
bi lahko rekli, ni posebnega.
Za vas vsakdanji scenarij. Posto-
pno vam je le uspelo, ustvariti
si ugled modreca, tako da vam
tudi na delovnem mestu pri-
sluhnejo. Konno. Problemi si-
cer bodo, vendar bo svetla plat
prevagala. Z ljubeznijo sitnosti,
stara lajna, ampak lahko bi za-
eli na novo. Nekomu ste zelo
ve. Hitro se bo iz tega kaj sku-
halo. Globoki uvidi, zrela ustva.
Tudi interesno si bosta simpati-
na.
S7RLC: e imate kakne
narte, bi bilo bolj pametno, e
bi jih opustili. Obetate si lahko
pust vsakdanji zimski as. Mika
vas, da bi kam odleteli, vendar
to lahko storite v sanjah. Pomi-
rite se, pomlad bo verjetno ve-
dreja!
k0Z0R0C: Kozorog vse zmo-
re. e bi se komu drugemu v
tem asu naloilo toliko, bi se
nedvomno zlomil. Ob slubenih
uspehih in vzorni skrbi za vsak-
danjik boste uivali predvsem
v ljubezenskem ivljenju. Glede
na as bi veljalo opozoriti na
simpatijo med Kozorogom in
korpijonom. Kako osupljivo!
No, nekdo iz javnosti vas spra-
vlja ob ivce! Bodite pozorni!
Vasih je bolje paktirati s hudi-
em kot imeti Ahilovo peto.
V0DNAR: Dogajalo se vam bo
nekaj neverjetnega. Vaa oseba
bo arela od arma in privla-
nosti, opaeni boste e na da-
le, vendar bo vae srce ostalo
hladno, s hladnim oesom bo-
ste zrli na prilonosti, na svojo
prihodnost in svojo preteklost,
ni vas ne bo moglo vznemiriti.
Navzven boste ostali povsem
obvladani, vendar bi pozoren
opazovalec utegnil v tem odkriti
tudi kanek poze in povrno-
sti. Poslovne zadeve vam bodo
uspevale z veliko lahkoto, tudi
va ugled bo rasel od dne do
dne, vendar bog-ve-esa tudi
od tega ne boste iztrili. Pa ven-
darle, napredek na osebni ravni.
RII: Priakujte precej slube-
nih nevenosti. Z idejami, ki
ste jih plasirali, ne bo posebne
sree. Sprva vas bo to potrlo,
vendar boste kasneje ugotovi-
li, da so vam napravili uslugo.
ivljenje je resda nenehen boj,
vendar tu in tam izustite tudi
kaj takega, kar se vam ne teje
v dobro. No, kakorkoli e, zvozi-
li boste kar v redu, tako da vam
kamen ne bo obleal na srcu.
Kdor vas razume, vas razume,
kdor ne, pa ne. Vzemite si as
zase in za stare znance.
Presojajo zvezde, bi rekel, da prihaja as,
ko se bo zaelo bolj ceniti poslanstvo.
Recimo takole: namesto da svoje delo je-
mljete z veliko mero pragmatizma, e,
vse gre v as slube, bi ta as dejansko
lahko izrabili za to, da opravite tisti svoj
dele, ki ga lovetvo od vas potrebuje.
Seveda marsikoga mori, komu na ast bi
se pa za druge znojil, vendar je med sabo
vse do te mere povezano, da se peklenska
ujma utegne zgrniti prav na vas. Nepriakovano in kar od nikoder.
In najverjetneje ste samo domina v podirajoi se vrsti. Bodite tehtni
ivljenje je vendarle pomembno!
Pie: astrolog Ivan Crni
MONTAA VSEH VRST SENIL
pO kONkuRENNIH cENAH
let z vami
Montaa senil Kova Jernej s.p.
Gornje Lepove 68,
1310 Ribnica
ALuZIJE VENEcIJANERJI
LAMELNE ZAVESE RAZLINIH IRIN IN BARV
SAMONAVIJALcI ROLO, NA VERIIcI
ROLETE pLASTINE ALI ALuMINIJASTE
kOMARNIkI SAMOSTOJNI ALI V ROLETAH
T: 01 836 06 82
F: 01 836 06 82
M: 041 758 552
19
izvajanje vseh vrst elekt roi nt alacij,
mont aa st relovodni h sistemov,
vzdrevanje elekt roi nt alacij ...
Pokl i i t e nas i n naj zasvet i t udi pri vas!
Gregor Gruden s.p, Grajska pot 16, 1310 Ribnica
M: 041/370-490 E: grugreinfo@gmail.com
februar 2013
/
/
Vec kot topla misel
Konca vas 8, 1332 Stara Cerkev venmaalbertmrak@siol.net
fax: 01 895 08 91 gsm Albert: 041 617 506 gsm Marko: 041 636 463
RN0VIRAN1 kURILNIC
Predelava ogrevanja
iz kurilnega olja na
lesne pelete.
Peletni gorilci z
vodnim registrom
in klasinim
izgorevanjem.
OBNOVITEV
KURILNIH
NAPRAV
S PODPORO
SUBVENCIJ EKO SKLADA

RAZREZ IVERALA
ROBLJENJE Z
ABS TRAKOVI
SESTAVA POHITVA
MONTAA NA DOMU
POPRAVILA
STAREGA POHITVA
IZDELAVA
POHITVA
PO VAI MERI
0DkUP HL0D0VIN
RAZRZ 0S7RI1,
NADS7Rk0V,...
Slatnik 20, Ribnica
DLAVNICA: Lepove 23, Ribnica
tel./fax.: 01/836 13 96
gsm: 031 367 722 (Miran)
gsm: 041 707 938 (Anton)
apeterIin@sioI.net
www.apeterIin.net
SPLONA IN ZAKLJUNA DELA V GRADBENITVU
*GRADBENA DELA
- novogradnja ali rekonstrukcija stanovanjskih in poslovnih stavb (subvencija
za pasivne in nizkoenergijske hie)
- celotna energetska sanacija stavb (subvencija za energetsko sanacijo do 7000 )
-adaptacija kopalnic in ostalih prostorov (izris tlorisa, izvedba vseh del na klju)
- zunanja ureditev (tlakovanje dvori, asfaltiranje, izdelava karp)
- sanacije (balkonov, plonikov, vlage v zidu, temeljev)
- ruitvena dela (vodni izrez betonskih ali openih povrin)
*FASADERSTVO
- (brezplana barvna tudija, strokovni nadzor, kvalitetna izvedba)
(pripravimo vam celotno dokumentacijo za nepovratna sredstva 2400 , ugodni krediti)
*SLIKOPLESKARSTVO
*POLAGANJE TALNIH OBLOG
- (keramika, kamen, parket, laminat, pvc)
*ISTILNI SERVIS
V MESECU FEBRUARJU IN MARCU PRIZNAMO 5% POPUSTA NA VSA DELA IN
V NAPREJ SKLEPANA NAROILA
BOJAN POGORELEC,
BLESK D.O.O.
KOSTEVC 7, 1331 DOLENJA VAS
tel.: 041-647-188, e-mail: blesk@siol.net, www.blesk.si
STROJNE INTALACIJE
Alojz Lavri s.p., Petrinci 9, 1317 Sodraica

T: 041 827 035 alojz.lavric@gmail.com
CENTRALNE KURJAVE
VODOVOD
PLINSKE INTALACIJE
KLIME
TOPLOTNE RPALKE
OPTIKA
ANITA
Anita Osvald s.p., Majnikova 1, Ribnica,
tel: 01 836 11 28
delovni as: pon: 9 - 12, 15 - 20
tor - pet: 9 - 14, 15 - 17 sob: 9 - 12
AkCI1A:
Pri naroilu progresivnih stekel,
vam stekla za bliino podarimo.
sprejemamo
naroilnice okulista
oala na recept
tudi brez doplaila
tekoine za kontaktne lee
velika izbira
korekcijskih oal
vremenske postaje
/
/
februar 2013
NAI POSLOVNI PARTNERJI
ZMANJAJMO STROKE OGREVANJA IN MISLIMO
NA PRIHODNOST
Zanimiv je podatek, da se je cena kurilnega olja od konca
leta 2006 do zaetka leta 2008 poviala za okoli 25 %. Po
kratkotrajnem padcu zaradi krize cene ponovno rastejo.
Potreba in pripravljenost varevati z energijo e nikoli ni bila
tako velika kot zdaj. Uinkovita raba energije postaja nuja.
Treba je poudariti dejstvo, da bo do leta 2020 skoraj ni-
-energijska gradnja obveza za vse stavbe, za javne stavbe
pa e do leta 2018 (Direktiva EBPD).
Skoraj ni-energijska stavba je stavba z zelo visoko energet-
sko uinkovitostjo. Za delovanje take stavbe zadoa ener-
gija iz obnovljivih virov, proizvedena na stavbi ali v bliini.
V veljavi je tudi nov zakon o uinkoviti rabi energije v stav-
bah, ki narekuje energijske minimalne zahteve (PURES-2
2010). V veljavi so tudi e energetske izkaznice, ki bodo po-
dajale informacije o porabi energije v stavbi. Izdelati jo bo
treba ob izgradnji nove stavbe ter ob prodaji ali oddaji v na-
jem obstojeih stavb.
FINANNE SPODBUDE EKO SKLADA 2013
V letu 2013 so e na voljo novi razpisi za dodeljevanje ne-
povratnih fnannih spodbud in posojil, na katere se lahko
obani in pravne osebe prijavimo ter ob izpolnjevanju dolo-
enih pogojev pridobimo subvencije ali posojila za nalobe
v ta namen.
UkRPI: toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogreva-
nem prostoru, toplotna izolacija fasade, vgradnja lesenega
stavbnega pohitva (okna), vgradnja kurilne naprave za
centralno ogrevanje stavbe na leseno biomaso, vgradnja
toplotne rpalke za pripravo sanitarne tople vode in/ali
centralno ogrevanje stanovanjske stavbe Ve ukrepov si
lahko pogledate na spletni strani na www.ekosklad.si.
kD0 LAHk0 kANDIDIRA ZA NAL0 V S7AVAH!
- 19SUB-OB13 (VESTANOVANJSKE STAVBE)
- 18SUB-OB13 (STANOVANJSKE STAVBE)
Vsaka fzina oseba, ki je investitor in lastnik nepreminine
oziroma oji druinski lan oziroma najemnik s pisnim so-
glasjem lastnika.
NA1P0C0S71I VZR0kI ZA ZAVRNI7V VL0C:
- naloba je ob oddaji vloge e izvedena,
- oprema ne ustreza tehninim zahtevam javnega poziva,
- naloba ni ustrezno izvedena oz. je ni izvedel usposobljen
in registriran izvajalec,
- stavba, na kateri se je naloba izvajala, ni stanovanjska
(npr. zidanica, drvarnica) oz. ni zgrajena v skladu z veljavni-
mi predpisi,
- vlogi je priloena neverodostojna dokumentacija.
TOPLOTA UHAJA SKOZI ZIDOVE
Veliko gospodinjstev uporablja varne arnice ter vkljui
pralni in pomivalni stroj ele takrat ko sta polna. Z vodo var-
ujemo tako, da se raje odloimo za prhanje kot za kopanje
in vse to je prav, vendar pri tem pozabljamo, da se najuin-
koviteji prihranek energije skriva v zmanjevanju energije,
namenjene ogrevanju. 81,6 % celotne energije porabimo
prav za ogrevanje.
Najveji dele toplotne energije izgubljamo prav skozi ovoj
stavbe. Na grafu so prikazane povprene toplotne izgube
skozi ovoj stavbe.
RI7V 1 D0R0 IZ0LIRAN 0V01 S7AV
TRIJE NAJPOMEMBNEJI UKREPI ZA ZMANJEVANJE TO-
PLOTNIH IZGUB:
- TOPLOTNA IZOLACIJA FASADE
Najveji dele toplotnih izgub v stanovanjskih objektih
(okoli 35 %) predstavljajo izgube skozi slabo izolirane stene.
Zato je vlaganje v izolacijo sten eden izmed najpomemb-
nejih ukrepov za poveanje energetske uinkovitosti stavb.
Toplotna izolacija fasade spada tudi v skupino ukrepov, ki
jo subvencionira RS, v okviru EKO sklada. Pri nalobi, kot je
izolacija fasade, znaa viina subvencije 25 % priznanih stro-
kov nalobe.
- TOPLOTNA IZOLACIJA PODSTREJA
Streha je e zaradi svoje velikosti pomemben dejavnik, ki
vpliva na energetsko bilanco stavbe, saj se skoznjo pozimi
izgubi skoraj tretjina vse izgubljene toplote, poleti pa sko-
znjo vdira nezaelena vroina. Toplotne izgube skozi ne-
izolirano podstreje znaajo tipino okoli 25 % ali e ve pri
starejih stavbah. Tudi toplotna izolacija podstreja spada v
skupino ukrepov, ki jih subvencionira RS v okviru EKO skla-
da v viini 25 % priznanih strokov nalobe.
- VGRADNJA NOVIH OKEN
Okna sicer zasedajo majhen dele celotne povrine stavbe,
ne glede na to pa so velik vir toplotnih izgub, saj predsta-
vljajo tudi do 20 % vseh toplotnih izgub. Dobro izolirana in
februar 2013
/
/
zatesnjena okna pa niso pomembna samo za varevanje z
energijo, ampak tudi zato, ker soustvarjajo zdravo in ugo-
dno bivanje. Pri vgradnji lesenega stavbnega pohitva nam
v okviru EKO sklada pripada subvencija v viini 25 % prizna-
nih strokov nalobe.
PRIMR D0R PRAkS
Prihranek do 70 % pri strokih ogrevanja letno = toplotno
izolacijska fasada + izolacija podstreja + vgradnja novih
oken
Spodaj na sliki 1 je stareji objekt klasine dvodruinske
stanovanjske hie brez izolacije s prikazanimi letnimi pov-
prenimi stroki ogrevanja, na sliki 2 pa stroek ogrevanja v
letu 2012 po izvedeni energetski prenovi. Objekt se ogreva
v kombinaciji drv in kurilnega olja.
S7AN1 PRD ADAP7ACI10:
- neizolirane obodne stene objekta (350 m)
- neizolirano podstreje (150 m)
- stara okna povrina (43,10 m)
L7NI P0VPRNI S7R0k 0CRVAN1A PRD IZVD-
0 UkRP0V: 2.900 EUR/letno
S7AN1 P0 ADAP7ACI1I:
- izolacija obodnih sten z graftnim stiroporom NEO SU-
PER F debeline 12 cm 0,032 W/mK
- izolacija podstreja s CELULOZO v debelini 25 cm 0,033
W/mK (naravna izolacija z odlino zrakotesnostjo)
- PVC okna (trojna zasteklitev, Ug 0,70 W/m2K, Ur 1,0 W/
m2K)
S7R0k 0CRVAN1A P0 IZVDI UkRP0V: 920,00
EUR/letno
INF0RMA7IVNA VRDN0S7 NAL0:
Ukrep Lastna sredstva Subvencija Vrednost nalobe
Toplotna izolacija
fasade (350 m)
13.000 EUR 2.400 EUR 10.600 EUR
Toplotna izolacija
(150 m) podstreja
2.100 EUR 525 EUR 1.575 EUR
Okna (43,10 m) 8.620 EUR / 8.620 EUR
SKUPAJ 23.720 EUR 2.925 EUR 20.795 EUR
kDA1 S NAM NAL0A P0VRN!
Z izvedbo ukrepov smo prihraniIi pribIino 1.980 UR
Ietno. S predpostavko, da bodo cene energentov v priho-
dnje e rastle, se nam naloba lahko povrne v 8-ih letih.
V prihodnosti pa bo na stroek za ogrevanje obutno
manji.
BLESK2, d. o. o.
Sebastjan Pogorelec P
R

l
a
n
e
k
Gornje Lepove , Ribnica
teI: c1 8 z1 p
gsm: cq1 p py
e-maiI: urban.s@amis.net
VABLJENI V NA PRODAJNO
SERVISNI CENTER!
www.hyundai.si
Povprena poraba goriva 5,6 9,1 l/100 km, emisije CO2: 147 212 g/km.
Slike so simbolne. Pogoji garancije in podatki o specifni porabi goriva in emisijah CO2 so na voljo na www.hyundia.si.

UTRIP Ribnica Sodražica Februar 2013

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

UTRIP Ribnica Sodražica Februar 2013

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Dogodki kultura intervju aktualno port astroloka napoved in vse, kar morate izvedeti ...

You might also like