Instalater 3 - Februar 2009

FEBRUAR 2009 LETO II ŠTEVILKA 3
Tiskovina Poštnina plačana pri pošti 2102 Maribor
www.instalater.si
STROKOVNA REVIJA ZA OGREVANJE, VODOVOD, PREZRAČEVANJE IN GRADNJO

4 Instalater Februar 2009
Vsebina
RAZNO
Sodni izvedenec za področje obrti 6
OGREVANJE Slovenska strokovna revija
Spojni elementi za press sistem 8 instalaterjev energetikov
Talno ogrevanje tudi s proizvodi HERZ 11
Razvoj in proizvodnja ogrevalnih kotlov 12 Ustanovitelj:
10 pravil za izvedbo varčnega ogrevalnega sistema s TČ 14 Gregor Klevže
Etažni cevni lok 17
Cevni razdelilnik 18
Prirobnice 20 Izdajatelj:
Društvo instalaterjev
VODOVOD energetikov Maribor in
Zbiranje deževnice 22 Energap
Nano čista pitna voda - AquaVallis 23
Protipožarna zaščita 24 Odgovorni urednik revije:
Izpiranje vodovodne instalacije 27 Ivo Klevže,
Nova generacija fitingov za dvižne vode 28 e-pošta: ivo@klevze.si
Sanjske kopalnice iz novih materialov 30
Izvedba odtočne instalacije v zemlji 32
Trženje oglasnega prostora:
Merjenje količine vode 34 Helena Pehant,
KOLEKTOR LIV d.o.o. - zaupanja vreden partner 36 e-pošta:
Zaščita cevi 38 helena@instalater.si
SOLARNO Nastja Klevže,

Geberit mapress ogljikovo jeklo 40 e-pošta: nastja@instalater.si
Oglaševanje v strokovni reviji 42
Hidriina inštalatersko - servisna mreža ... 43 Strokovni pregled člankov:
Servis solarne naprave 44 dr. Jurij Krope,
3D solarne celice 45
mag. Aleš Glavnik
GRADNJA univ.dipl.inž.str
Z vakuumskimi kolektorji skozi vse leto topla voda... 45
Dimnik 46
Grafična priprava:
Opečni zidaki, polnjeni z mineralnim granulatom 49 Gregor Klevže,
OSTREŠJA – Osnova za mansardno stanovanje 50 e-pošta: gregor@klevze.si
Kakovost zraka v prostorih 51
Inovativni sistemski izdelki Sikla 52
Revolucionarna opečna gradnja s POROTHERM... 54 Tisk: MA-TISK d.o.o.
PREZRAČEVANJE
Energetsko varčna industrijska svetila Reflecta 56 Naslov uredništva:
Kakovost zraka in varčevanje z energijo za vsak prostor 57 Društvo instalaterjev
Zajem in odvod zraka 58 energetikov Maribor (DIEM),
Ahacljeva ul. 12a,
Prezračevanje 59 2000 Maribor,
ENERGAP telefon: 02/320 13 10
Pogodbeno financiranje projektov 60 e-pošta:
Financiranje učinkovite rabe energije v stavbah 61 urednistvo@instalater.si
Energetska izkaznica 64
ZANIMIVOSTI Revija Instalater sodi med stroko-
vne revije in je v celoti brezplačna.
Citroën Nemo uporaben za mesto in teren 66 Revija izide 6 krat letno.
Februar 2009 Instalater 5
Uvodnik
lagajanja podnebnim spremem- zasebnem partnerstvu je tudi Slo- ni sektor, v okviru pogodb, nasto-
bam in želijo, tudi preko svojih venija dobila pravno podlago, da pati kot enako vreden partner.
lastnih energetskih strategij, delo- lahko v sodelovanju s privatnim
vati kot aktivni ustvarjalci priho- sektorjem obnavlja javne objekte. Pričakujemo, da bo Ministrstvo
dnjih razmer in ne samo pasivni Ena izmed oblik sodelovanja je za okolje in prostor, v prvi polovi-
opazovalci in nenehni kritiki. pogodbeno financiranje projek- ci tega leta, objavilo razpis, za pri-
tov. dobitev nepovratnih sredstev, za
V Mariboru ne želimo čakati, kaj energetsko obnovo javnih stavb.
bodo naredili drugi, temveč po- Več o takšnem načinu financira- Potrudili se bomo, da bomo po-
kazati naše ideje, cilje in uspehe nja si lahko preberete na strani iskali še manjkajoči del denarja.
drugim. Prepričana sem, da nam 60. S potencialnimi partnerji že S tem bomo zagotovili tudi delo
bo to uspelo, tudi skupaj z vami, preučujemo možnosti za takšen podjetjem, kar v sedanjih težkih
ki prebirate to revijo. Ugotavlja- način sodelovanja. Strokovne ekonomskih pogojih ni zanemar-
mo namreč, da nam pomanjkanje službe Mestne občine Maribor ljiva informacija.
izmenjave informacij in medse- že preverjajo vzorčne pogodbe.
Spoštovani bralci, bojnega povezovanja povzroča Energetska agencija za Podravje Želim vam prijetno branje in ve-
težave. pa v teh objektih vzpostavlja in- liko novih informacij. Če želite
Pred vami je nova izdaja, nove frastrukturo, ki bo omogočala na- vedeti več ali tudi nam kaj novega
revije, ki pa je, sodeč po odzivu Ne ravno največje, kajti pri pri- tančne informacije o tem, kakšen povedati, nam prosim to sporoči-
in številu ljudi , ki so jo opazili pravi akcijskih načrtov za ener- je pretok energije v teh objektih, te. Veseli bomo!
in prebrali, že »stari maček«. V getsko sanacijo javnih objektov v kar je nujno potrebno, če želi jav- dr. Vlasta Krmelj
njej smo, tudi strokovnjaki Ener- občini Maribor, smo ugotovili, da
getske agencije za Podravje, našli predstavlja pomanjkanje denarja
veliko zanimivega in uporabnega. največji problem. V prihodnjih 10
Le nove informacije in znanje letih bi potrebovali več kot 50 mio Društvo instalaterjev energetikov Maribor
Ahacljeva ul. 12a, 2000 Maribor, tel.: (02) 320 13 10
nam bodo pomagali, da posta- EUR. Občinski proračun tega de-
Online pristopna izjava: www.instalater.si/diem.php
nemo energetsko varčni in pred- narja ne more zagotoviti.
vsem, tudi v luči motene dobave
plina, v preteklem mesecu, kar Država preko strukturnih skla- PRISTOPNA IZJAVA
se da energetsko neodvisni. Tudi dov Evropske unije obljublja
Mestni svet Mestne občine Mari- sredstva v višini 40% investicije. Podpisani/a _____________________________________________
bor je v mesecu januarju potrdil Če preračunamo, kar čez palec, želim postati član/članica Društva instalaterjev energetikov Maribor
in sprejel Lokalni energetski kon- odštejemo še plačilo DDV, vidi-
cept občine Maribor, v katerem mo, da nam manjka kar polovica
Datum rojstva: __________________________________________
smo zastavili ambiciozne cilje, finančnih sredstev. V nekaterih
glede varčevanja z energijo in po- državah Evropske unije že dol- Izobrazba: ______________________________________________
večevanja rabe obnovljivih virov go uporabljajo novejše finančne
energije. mehanizme, ki povezujejo javni Delovno področje: _______________________________________
in zasebni sektor, ter tako zagota-
S tem smo se pridružili mestom, vljajo zaprtje finančnih konstruk- Organizacija: ____________________________________________
ki se zavedajo pomembnosti pri- cij. S sprejetjem Zakona o javno
Telefon: _________________________________________________
Naslov: _________________________________________________
Elektronski naslov: _______________________________________
Dovoljujem Društvu instalaterjev energetikov Maribor uporabo

zgornjih podatkov za potrebe vodenja evidence članstva in za
medsebojno obveščanje. Seznanjen/a sem, da bo Društvo in-
stalaterjev energetikov hranilo in obdelovalo te podatke dokler
bom njegov član/članica.
________________________ ________________________
Datum: Podpis:
Podpisano prijavnico pošljite na naslov društva po navadni oz.

elektronski pošti.
Sodni izvedenec za področje obrti

Zaradi drage energije in sodobnih gradbenih materialov posamezna področja obrti. strokovnega področja, za katero
ter opreme, postaja gradnja hiš in drugih objektov vsak želi biti imenovana.
Kakovostnega dela na področju
dan zahtevnejša in dražja. Številni novi materiali in opre-
sodnega izvedenstva ne zago- Izvedenec priseže slovesno v pro-
ma, ki se pojavljajo na trgu, pa zahtevajo tudi vedno več tavlja samo ustrezna izobrazba, storih ministrstva. O prisegi se
znanja in finančnega rizika. Zaradi vseh novosti, pride torej dovolj visoka raven teoretič- sestavi zapisnik, ki ga podpišejo
velikokrat tudi do raznih nejasnosti in sporov med na- nega znanja, pač pa se mora le-ta minister, izvedenec in zapisnikar.
nujno dopolnjevati s poznava- Ob prisegi se izvedencu vroči od-
ročnikom in izvajalcem, ki se velikokrat končajo šele na
njem stroke v praksi. ločba o imenovanju.
sodišču.
Izpit za sodnega izvedenca za Imenovanje izvedenca se objavi v
področje obrti lahko opravlja Uradnem listu Republike Slove-
tudi oseba (poleg oseb, ki imajo nije ter vpiše v imenik izvedencev
univerzitetno izobrazbo ustrezne oziroma cenilcev. Javni del ime-
smeri in predpisane delovne izku- nika je objavljen tudi na spletnih
šnje): straneh ministrstva.
))ki je uspešno opravila mojstr- Izvedenec ima izkaznico, v kateri

ski izpit ali je pridobila ustre- je navedeno njegovo osebno ime
zno najmanj višjo strokovno in stalno prebivališče, s pristav-
izobrazbo in kom.
))ima vsaj 6 let delovnih izku-
šenj na področju obrti za kate- Poseben preizkus strokov-
ro želi pridobiti naziv sodnega nosti
izvedenca.
Preizkusi strokovnosti so name-
Sodni izvedenci in sodni cenilci njeni temu, da se preveri ali kan-
so imenovani s strani sodišča za didat, ki je zaprosil za imenovanje
neomejen čas s pravico in dolžno- res ustreza navedenim pogojem.
stjo, da sodišču na njegovo zah- Preizkusi se opravljajo pisno in
tevo poda izvid in mnenje glede ustno pred strokovno komisijo
strokovnih vprašanj, za katera na Ministrstvu za pravosodje in
tako določa zakon ali glede ka- zajemajo preverjanje strokovnega
terih sodišče oceni, da mu je pri znanja s širšega in ožjega podro-
njihovi presoji potrebna pomoč čja temeljne stroke in njene spe-
strokovnjaka. cialnosti, za katero želi kandidat
pridobiti imenovanje.
Sodni izvedenec in cenilec, je
imenovani z dnem, ko pred mi- Nagrada in povrnitev
Adi Muršič, sodni izvedenec in cenilec za področje strojnih instalacij nistrom za pravosodje izreče stroškov za opravljeno delo
Za razrešitev takšnih sporov išče- za izračun storitve, na osnovi ka- prisego. Imenovanje se objavi v sodnega izvedenca
jo sodišča pomoč preko raznih terih si lahko izvedenec zaračuna Uradnem listu Republike Slove-
strokovnjakov z ustrezno pra- opravljeno svoje delo. Menim, da nije ter vpiše v imenik sodnih iz- Izvedenci imajo pravico do nagra-
kso in izobrazbo. Preden, takšen je prav, da si posamezniki lahko vedencev, ki ga vodi Ministrstvo de za svoje delo in pravico do po-
strokovnjak pridobi naziv »Sodni predhodno sami izračunajo vre- za pravosodje. vrnitve stroškov v zvezi z delom.
izvedenec in cenilec« od pristoj- dnost storitve, ki jo bo opravil
nega ministrstva, je dolžan pred- sodni izvedenec oziroma cenilec. Izvedenec je dolžan pri svojem Vrsta stroškov
hodno opraviti številne zahtevne delu strogo upoštevati določila za-
preizkuse znanja. Za sodnega izvedenca in cenilca konov in svoje delo opraviti redno ))potni stroški;
za področje obrti so bili v prete- in vestno, v skladu s predpisanimi ))stroški za prehrano in preno-
Kako postati sodni izvedenec in klosti vključeni le sodni izvedenci, pravili. Ministrstvo za pravosod- čišče;
cenilec za področje obrti, kakšne za katere je veljal pogoj, da imajo je vodi postopek za imenovanje ))nadomestilo plače oziroma iz-
so dolžnosti in kolikšna je cena s strokovnega vidika pridobljeno izvedenca v skladu z zakonom o gubljeni zaslužek;
za opravljeno storitev sodnega univerzitetno izobrazbo. Le ti pa sodiščih in s pravilnikom. ))materialni stroški v zvezi z iz-
izvedenca in cenilca smo se po- v mnogih primerih kljub visokim vedenskim delom.
govarjali z mojstrom - sodnim strokovnim znanjem niso imeli Oseba, ki želi biti imenovana za
izvedencem g. Muršič Adijem iz ustreznih praktičnih izkušenj in s izvedenca vloži pri ministrstvu Za izračun nagrade za izveden-
Maribora. Na kratko nam je opi- tem povezanih strokovnih znanj, vlogo za imenovanje za izvedenca sko delo se uporablja točkovna
sal pot do imenovanja in možnost da bi lahko korektno obvladovali z navedbo osebnih podatkov in tarifa, določena s pravilnikom.
Nujni primeri 75 točk,

))za zahtevne (do 3 ure) 150
Za izdelavo izjemno zahtevnih točk,
ali nujnih izvedenskih mnenj in ))za zelo zahtevne (nad 3 ure)
v drugih nujnih primerih (pra- 250 točk.
zniki, sobote, nedelje, nočni čas
med 22. in 7. uro zjutraj) se sme Izvid in mnenje
nagrada ustrezno povečati do 50
odstotkov. Za pisno izdelavo izvedenskega
izvida in mnenja pripada izveden-
Vrednost točke cu oziroma cenilcu:
Vrednost točke in se zaračuna v ))za manj zahtevnega: 300 točk,

EVRU in se usklajuje z vredno- ))za zahtevnega: 500 točk,
stjo točke po odvetniški tarifi. O ))za zelo zahtevnega: 700 točk.
spremembi vrednosti točke odlo-
ča minister. Za ustno podajanje izvida in
mnenja pripada izvedencu za vsa-
Tarifa za vrednotenje izvedenske- ke začete pol ure 50 točk.
ga dela
Ko ne podaja svojega izvida in
Za študij spisa pripada izvedencu mnenja, pripada izvedencu ozi-
oziroma cenilcu: roma cenilcu za čakanje na narok
oziroma navzočnost na sodišču
))pri obsegu do 50 strani 75 med narokom za vsake začete
točk, pol ure čakanja 20 točk. Če traja
))pri obsegu nad 50 do 200 stra- čakanje skupaj z narokom do pol
ni 150 točk, ure, pripada izvedencu oziroma
))pri obsegu nad 200 strani 250 cenilcu samo plačilo za udeležbo
točk. na naroku.
Pri študiju spisa se upoštevajo
tudi priloge. Izplačilo stroškov
Dodatna dokumentacija Kadar mora stroške in nagrado

izplačati sodišče, ki je izvedensko
Za zbiranje in proučevanje doda- delo odredilo, ali so bili zneski
tne dokumentacije pripada izve- za izvedensko delo vnaprej za-
dencu: loženi, je sodišče dolžno odločiti
o zahtevi za odmero nagrade in
))za manj obsežne (do 25 strani) povrnitev stroškov najkasneje v
75 točk, osmih dneh od vložitve zahteve,
))za obsežne (od 25 do 60 stra- odmerjeno nagrado in stroške pa
ni) 150 točk, izplačati najkasneje v tridesetih
))za zelo obsežne (več kot 60 dneh od pravnomočnosti sklepa,
strani) 250 točk. s katerim je o zahtevi odločeno.
Stranka, na zahtevo katere je iz-
Za preglede oziroma oglede pri- vedenec izdelal izvid in mnenje
pada izvedencu: oziroma cenitev, mora stroške in
nagrado plačati v petnajstih dneh
))za manj zahtevne (do 1 ure) od prejema računa.
V obrtni dejavnosti s področja strojnih instalacij

so v Sloveniji registrirani naslednji izvedenci:
GRUŠOVNIK Bojan
Vosek 27, 2231 PERNICA, 041 639-842, uniprim.maribor@siol.net
KAVČIČ Anton
Klanec pri Kozini 15, , (040) 716 703, gipo@siol.net
MASTEN Adrijan
Tomačevica 1, 6223 KOMEN, (041) 643 592, mojster.adrijan@siol.net
MURŠIČ Adolf
Puhova ulica 31, 2000 MARIBOR, 041 235 294, adi.mursic@amis.net
Spojni elementi za press sistem

Pressfitting sistem omogoča zanesljiv in gospodaren na- Ni-Mo nerjavnega jekla, bakra, v material cevi in s tem onemo-
čin polaganja cevovodov za različne vrste namenov, v raznih plastičnih materialov in goči prehod kisika do grelne vode
podobno. Fitingi so narejeni za znotraj cevi. Delež kisika v vodi
industrijskih, stanovanjskih in poslovnem območju, vse
cevi za hladno oblikovanje. ogrevalnega sistema je pri teh
od premera 15 do 108 mm. Da bi se zagotovila popolna
neprepustnost cevovodov v vseh pogojih, obstojajo za to
razni normativi oziroma standardi.
Slika 1 – pravilne razdalje za določanje položaja čeljusti pri zatiskanju

Cevi: ceveh bistveno manjši od mejne
vrednosti, ki je predpisana z DIN
Visoko tlačne cevi so prav tako 4726. Ta znaša 0,1 ml/l,d (ml kisi-
izdelane z nerjavnega jekla visoka na liter vode dnevno).
ke kakovosti razred 316, bakra ali
plastike (PE – Xc) cevi, v skladu s Večina proizvajalcev označuje
predpisanimi standardi. cevi in spojne kose z neizbri-
snim črnilom. Tako so označeni
Na voljo so premeri od 15 do z znamko proizvajalca, številko
108 mm in se lahko uporabljajo postavke, vrste materiala, velikost
Preglednica št. 1: Tlačne izgube skozi spojni material za oskrbo z vodo, stisnjen zrak in serija vzdolž celotne dolžine.
Glavne prednosti pressfitting sis- barov in druge tekočine, medtem ko se Cevi so na voljo v kolutih ali v fi-
tema: ))Delovna temperatura od -20 glede na visoke temperature in ksnih dolžinah od 4 do 6 m.
do +120 ° C različni tlak z lahkoto prilagajajo
))Enostavna in hitra montaža ))Najvišja dovoljena temperatu- skoraj vsem pogojem. Tlačne izgube se lahko izračuna-
))Zanesljivost cevovoda tudi v ra do 150 ° C jo po naslednji formuli: Dp = xp
težjih pogojih Prednost teh cevi v primerjavi z (v2/2) (Pa) kjer je faktor x odvi-
))Odpornosti proti koroziji Pressfitting sistem se vgrajuje z jeklenimi je tudi majhna masa sen od vrste opreme, kot je razvi-
))Majhna teža vgradnih materi- naslednjimi komponentami: in enostavna uporaba (zvijanje, dno v preglednici 1.
alov spajanje).
))Ni nevarnosti požara med na- Fitingi: Razpon premera cevi je naslednji:
mestitvijo Loki, T-kosi, reducirni in spojni Večina cevi novejše izdelave ima
))Maksimalni delovni tlak do 16 kosi, itd. Izdelani so lahko iz Cr- nanesen poseben zaščitni sloj iz ))15 x 1
etilen – vinilakohol – kopolimera ))18 x 1
(EVOH). Vgrajen zaščitni sloj ))22 x 1,2
skupaj s slojem lepila preprečuje ))28 x 1,2
dostop kisika in njegovo difuzijo ))35 x 1,5
Preglednica št. 2: Določanje razdalje in nameščanje

pritrditev za posamezno cev Slika 2: Cevni kompenzator
Preglednica št. 3: Minimalni odmiki za zatiskanje z orodjem

Zunanji
15 18 22 28 35 42 54 76,1 88,9 108
premer cevi
A (mm) 25 27 42 45 47 72 85 210 210 210
B (mm) 60 65 77 79 85 93 106 225 230 235
C (mm) 40 43 70 72 80 93 106 185 185 210
D (mm) 21 22 40 42 44 72 85 112 124 136 Slika 4 – Pritrjevanje cevne instalacije
))42 x 1,5 v različnih oblikah in merah. tudi za kemikalije, visoke tempe- obremenitvam pri vgradnji in ce-
))54 x1,5 Spojni kosi imajo po navadi na rature in se običajno uporabljajo vovodih, kot so vibracije, toplotne
))76,1 x 2 vsakem koncu utor za O-tesnilo za pitno vodo, ogrevalne sisteme, širitve in krčenja in podobno. Se-
))88,9 x 2 ali nastavek za tesnilni vložek.
))108 x 2 Tesnila so izdelana iz sintetične Preglednica št. 4: Cevni kompenzator
Ø D mm 22 L mm 230 Prevzem raztezkov v mm + -Skupaj
26 245 13 27 40
35 272 13 27 40
42 312 13 27 40
54 400 15 30 45
76 580 15 30 45
89 640 15 30 45
106 760 17 33 50
Slika 3 – Fiksna in drsna pritrditev za raztezanje cevi
Pribor za Pressfitting sistem gume ali podobno, odvisno od hlajenje itn. Pri napeljavah za ku- veda pa se je potrebno pri vgradnji
proizvajalca. rilna olja ali razna maziva so po- strogo držati navodil proizvajalca
Osnovni element sistema so posebej izdelana tesnila. kot tudi predpisanih standar-
sebej izdelani pressfitting elemen- S pritiskom orodja za spenjanje dov za tovrstne cevne napeljave.
ti iz nerjavnega jekla AISI 316 L, zagotavljamo neprepustnost. Te- Povezava cevi in spojnih mate- Vrednosti padca tlaka za fitinge
bakra ali plastike, ki so na voljo snila so odporna na staranje kot rialov na ta način zadovoljuje in ravne cevi pri Pressfitting sis-
Preglednica 5: Spojni elementi za press sistem

Reducirka Prehodni T-kos in podobno Spojka Kotni prehodni kos
D1 – D2 l z D1 – D2 – D3 l1 l2 l3 D1 – D2 – D3 l1 l2 l3 D -R/Rp l4 Z1 L5 Z2 l6 l7 l8 L9
15 – 12 50 33 15 – 12 - 12 32 32 35 22 – 22 - 18 37 37 43 12 – 3/8 32 15 31 2 32 23 30 25
15 – 14 51 31 15 – 12 – 15 32 32 32 28 – 15 – 28 42 41 42 12 – ½ 35 19 35 3 34 33 32 31
18 – 12 54 37 15 – 15 -12 32 32 36 28 – 18 – 22 42 41 47 14 – ½ 37 17 37 2 46 22 43 28
18 – 15 55 35 15 - 18 – 15 35 34 35 28 – 18 – 28 42 41 42 15 – 3/8 33 13 33 2 33 24 32 27
22 – 15 59 39 15 – 22 - 15 38 34 38 28 – 22 - 22 42 41 49 15 – 1/2 37 17 38 3 36 26 35 31
22 – 18 57 37 18 – 12 – 18 34 35 34 28 – 22 – 28 42 41 42 15 – ¾ 39 19 39 3 - - - -
28 – 18 64 44 18 – 15 – 15 34 35 40 28 – 28 – 22 42 42 52 18 – ½ 37 17 37 2 36 30 35 34
28 – 22 60 39 18 – 15 – 18 34 35 34 35 – 15 – 35 50 44 50 18 – ¾ 39 19 39 3 38 30 38 33
35 – 22 71 50 18 – 18 – 15 34 34 42 35 – 22 – 35 50 44 50 22 – ½ 38 17 37 1 53 24 38 37
35 – 28 68 45 22 – 15 – 15 37 38 43 35 – 28 – 35 40 44 50 22 – ¾ 40 19 39 2 45 27 48 44
42 – 22 81 60 22 – 15 – 18 37 38 40 42 – 28 – 42 57 56 57 28 – ¾ 43 20 40 1 - - - -
42 – 28 81 58 22 – 15 – 22 37 38 37 42 – 35 – 42 57 61 57 28 – 1 44 21 45 2 51 33 58 53
42 – 35 73 47 22 – 18 – 15 37 38 44 54 – 22 – 54 69 59 69 35 – 1 48 22 46 1 - - - -
54 – 28 81 58 22 – 18 – 18 37 38 41 54 – 28 – 54 69 64 69 35 – 1 ¼ 50 24 50 2 55 45 55 47
54 – 35 96 70 22 – 18 – 22 37 38 37 54 – 35 – 54 69 67 69 42 – 1 ½ 58 28 54 2 67 52 62 51
54 - 42 89 59 22 – 22 - 15 37 37 46 54 – 42 - 54 69 70 69 54 - 2 63 28 63 2 74 60 70 53
Preglednica 6: Spojni elementi za press sistem

Privijalo dvojno Kotni
Privijalo z ravnim tesnenjem Reducirni T-kos Prehodni kos
tesnjenje prehodni kos
D – Rp l z D–R l z D - Rp l1 L2 D-G l z D l z
½ - 3/8 - - 12 – 3/8 48 31 12 – ½ 29 23 15 – ¾ 25 6 15 65 25
12 – ½ 42 10 12 – ½ 54 37 15 – ½ 41 23 18 – ¾ 28 8 18 69 59
15 – ½ 46 11 15 – ½ 57 37 18 – ½ 41 24 22 – 135 – 1 1/2 29 8 22 75 33
15 – ¾ 55 18 15 – ¾ 58 38 22 – ½ 42 26 28 – 1 ¼ 31 8 28 78 32
18 – ½ 48 13 18 – ½ 59 39 22 – ¾ 45 27 42 – 1 ¾ 32 6 35 76 24
18 – ¾ 57 21 18 – ¾ 61 41 28 – ½ 44 29 54 – 2 3/8 39 9 - - -
22 – ¾ 61 24 22 – ½ 66 45 28 – ¾ 41 30 - 45 10 - - -
22 – 1 65 25 22 – ¾ 66 45 35 – ½ 50 34 - - - - - -
28 – 1 59 17 28 – 1 71 48 42 – ½ 57 38 - - - - - -
35 – 1 ¼ 69 22 35 -1 ¼ 75 49 54 – ½ 69 44 - - - - - -
40 – 1 ½ 77 26 40 – 1 ½ 28 52 - - - - - - - - -
54 - 2 82 21 54 - 2 93 58 - - - - - - - -
temih so podani v preglednici 1 omogoča nadzorovano zatiska- telesa. Raztezanje cevi lahko re- moramo vgraditi cevno držalo
in 2. Te vrednosti se uporabljajo nje in zagotavlja neprepustnost šimo z izdelavo kompenzatorja za fiksno in drsno pritrditev, ki
v cevovodih za svežo pitno vodo vgrajene cevne instalacije.Pred neposredno na cevnem razvodu omogoča drsenje cevi v primeru
pri temperaturi 10 °C in za hitrost nameščanjem cevi je potrebno v obliki črke »U« ali »Z«. Najbolj toplotne razteznosti. Pravilna na-
pretoka do 5 m/s. Hrapavosti cevi preveriti, da je okoli cevi in spoj- primerna rešitev je vsekakor vgra- mestitev fiksne in drsne pritrditve
je K = 15x10-4 mm nega materiala dovolj prostora za dnja pressfitting kompenzatorja, je prikazano na sliki št. 3.
vstavljanje orodja za zatiskanje. ki omogoča širjenje in krčenje
Orodja za priklop: Na sliki št. 1 in preglednici št. 3 cevovoda, (glej sliko 2). Slika št. Na ravnem delu cevne instala-
so prikazani minimalni odmiki, ki 3 prikazuje način pritrjevanja cije zadostuje samo eno drsno
Za vgradnjo cevi oziroma za spa- so potrebni za zatiskanje za vsako cevne instalacije z fiksno in drsno držalo, ki omogoča širitev v obeh
janje so na voljo razna elektro cev določenega premera in za raz- pritrditvijo. smereh. Pritrdila ne smejo biti na-
hidravlična, baterijska ali ročna lične položaj pressfitting orodja. meščena na opremi ali na mestih,
orodja za spajanje cevi do pre- Pred vgradnjo cevi v spojni kos kjer vgradimo pritrdila za toplo-
mera 108 mm. Vsako od orodij, Raztezki je potrebno dobro preveriti, če je tne raztezke.
mora biti opremljeno s primer- »O« tesnilo pravilno vstavljeno v
nimi in zamenljivimi čeljustmi Ker je raztezanje cevi podobno spojni kos. Cev porinemo v spojni V preglednici št. 2 so prikazane
glede na velikost cevi in spojnega kovinskim cevem, jih lahko brez kos in jo nekoliko zavrtimo. Cevi razdalje za nameščanje pritrditev
kosa. Orodje na zaskok čeljusti težav priključimo na ogrevalna nikoli ne vstavljamo poševno v za posamezno cev. V preglednici
spojni kos, saj lahko poškoduje- št. 4 so podane širitve, ki jih ab-
mo tesnilo. Priporočljivo je, da sorbira aksialni kompenzator v
predhodno označimo globino, do različnih dimenzijah. Pressfitting
kod bomo vstavili cev. V primeru sistem je idealna rešitev za vgra-
manjše tolerance in če cev vsta- dnjo vodovodnih, toplovodnih
vimo s težavo, lahko uporabimo in drugih cevnih instalacij. Poleg
kot mazivo v vodi raztopljeno pitne vode, raznih drugih instala-
milo, nikakor pa olja ali raznih cij, glede tna njegove značilnosti
masti. Pozorno, preden pričnemo se pogosto uporablja tudi v in-
z zatiskanjem cevne instalacije dustrijskem področju. Da bodo
oziroma spojnega kosa, je po- izpolnjeni pogoji za nemoteno
trebno preveriti, da instalacija ni delovanje in pravilno raztezanje
vgrajena z napetostmi v spoju. cevne instalacije se je potrebno
Pri vgradnji dvteh različnih vrst držati pritjevanja cevi kot je pri-
cevi in daljših cevnih razvodih kazano nat sliki št. 4.
Talno ogrevanje tudi s proizvodi HERZ

Pri Herz-u, enemu od vodilnih proizvajalcev komponent reguliramo temperaturo prostora temperature prostora se izvaja s
za ogrevalne sisteme v svetu se zelo trudimo, da zado- in omejujemo maksimalno tem- HERZ termostatom za daljinsko
peraturo ogrevalne vode. montažo ali pa z elektronskimi
stimo povpraševanjem na trgu in se čimbolj približamo
sobnimi termostati v povezavi z
uporabniku in monterjem ogrevalnih sistemov. Glavno HERZ - Floor Fix je sestavljen iz: HERZ termo-pogoni.
vodilo pri razvoju novih izdelkov je kakovost, enostavna
montaža in vzdrževanje. ))termostatskega ventila, na ka- Najenostavneje lahko temperatu-
terega priklopimo termostat za ro prostora reguliramo s HERZ
daljinsko upravljanje za regula- termostati za daljinsko upravlja-
cijo sobne temperature, nje 9340 za nadometno montažo
))regulatorja temperature ogre- ali pa se uporabi termostat 9350
valne vode, s pomočjo katerega za podometno montažo, ki se
omejujemo maksimalno tem- vgradi v standardne elektro doze.
peraturo ogrevalne vode,
))dveh zapornih armatur, s ka- Pokrovi ohišja termostata so ena-
terima lahko omejujemo oziro- kih dimenzij kot zidna električna
ma reguliramo pretok ogreval- stikala. Odgovarjajoče novim po-
ne vode. trebam po oblikovanju in barvah,
HERZ izdeluje serijo DE LUXE
Način delovanja daljinskih termostatov v novih
barvah kot npr. marmor, oreh,
Temperatura predtoka ogrevalne karbon, grafit, itd.
vode talnega ogrevanja se izbira z
gumbom s temperaturno skalo na Montaža
regulatorju temperature ogreval-
ne vode. To pomeni, da je cirkula- HERZ – Floor Fix je potrebno
cija mogoča le, ko je temperatura vgraditi na polovici zanke talnega
ogrevalne vode nižja ali enaka iz- ogrevanja. Dolžine cevi na eni in
brani temperaturi na regulatorju. na drugi strani morajo biti pri-
bližno enake, ne glede na obliko
S tem je dosežemo konstan- zanke (spirala, vijuga).
tno temperaturo tal. Regulacija Borut Švajger - Herz d.d.
Slika 1 – Floor Fix – regulacijski komplet talnega ogrevanja

Ker je zaradi učinkovite rabe HERZ - Floor Fix - regulacij-
energije in varčevanja vedno bolj ski komplet talnega ogrevanja
smiselno vgrajevati nizkotempe-
raturne sisteme ogrevanja ( talno S ciljem povečanja ugodja v pro-
in stensko ogrevanje ) smo tudi storu smo razvili HERZ – Floor
pri HERZ-u razvili produkte, ki Fix, s katerim je mogoče neodvi-
jih s pridom uporabljamo v teh sno od grelnega telesa regulirati
sistemih ogrevanja. Poleg kom- temperaturo nekega prostora ozi-
pletnega sistema talnega ogreva- roma temperirati tla.
nja (Alumplast cevi, kompaktni
razdelilci, omarice za razdelilce, Sam HERZ – Floor Fix pa je
regulatorji ogrevanja) smo pri mogoče montirati tudi izven
HERZ-u razvili tudi regulacijske prostora, v katerem uravnavamo
komponente, s pomočjo katerih temperaturo. Vse komponente Slika 2 – Detajl vgradnje Floor Fix-a
lahko reguliramo temperaturo kompleta so nameščene v kovin-
v nekem prostoru neodvisno od skem ohišju, ki ga vgradimo v ste- Orientacijske vrednosti velikosti ogrevanega prostora
ostalih prostorov. Njihova vgra- no. Ohišje ima lahko bel plastični Površina tal za razmak Površina tal za razmak
Cev
dnja in uporaba je zelo enostav- pokrov ali pa je ta izdelan iz ner- cevi 125 mm cevi 250 mm
na, je pa uporaba teh komponent javeče pločevine (inox). 20 x 2 mm 15 m2 30 m2
primerna v manjših prostorih do
18 x 2 mm 7 m2 15 m2
30 m2 ( kopalnice, sanitarije, ho- Glavna prednost sistema HERZ -
dniki). Floor Fix je v tem, da lahko hkrati 16 x 2 mm 4 m2 8 m2
Razvoj in proizvodnja ogrevalnih kotlov

Razvoj in proizvodnja ogrevalnih kotlov za centralna ogre- so posebej primerni za ogrevanje stno mešanje kisika z gorljivimi
vanja ter izdelava gorilnikov za kurjenje s peleti, je ena od stanovanjskih površin, do veliko- substancami goriva. Boljše, kot je
sti 450 m2 (slika 1). Kotli imajo že mešanje goriva in zraka, hitrejše
ključnih nalog podjetja - VALTIS d.o.o. iz Maribora.
vgrajen zalogovnik za pelete, vo- in popolnejše je zgorevanje. Di-
lumna do 180 kg, kar zadostuje mni plini nato potujejo navzgor
za izgorevanje tudi do 10 dni in po zgorevalni komori, skozi dolo-
več, odvisno od toplotne izolacije čeno odprtino in se nato porazde-
na objektu in stanovanjske povr- lijo po celotnem cevnem izmenje-
šine. valcu, kjer dosežejo, pri izstopu v
dimnik, optimalno izstopno tem-
Za ogrevanje večjih poslovnih, peraturo.
gostinskih ali drugih objektov s
površino do 800 m2, v podjetju iz- S sprednje strani kotla so name-
delujemo naprave z večjo močjo ščena vratca in pokrov čistilne
in specialno za določeni objekt odprtine. Vratca so namenjena
in namen (slika 2). V takšnih predvsem za čiščenje zgoreval-
primerih je strošek porabljene nega dela, kjer je nameščen tudi
Slika 1 – Kotel na pelete z zalogovnikom, vsebine do 180 kg

Naš celotni proizvodni program, Hiter rast cen nafte na svetovnem
obsega še druge vrste kotlov in trgu in naraščanje okoljevarstve-
gorilnikov, ki so namenjeni za ne zavesti uporabnikov ter uvaja-
centralno ogrevanje tudi s fosilni- nje novih tehnologij zgorevanja,
mi gorivi. postaja lesna biomasa vse bolj po-
memben vir energije za ogrevanje
Kotli na lesne pelete objektov.
Pred odločitvijo izbire kurilne Razlogov, ki govorijo temu v prid,

naprave za centralni ogrevalni so številni:
sistem je potrebno izbrati vrsto Slika 2 – Kotel na pelete za objekte do 800 m2
goriva, ki ga bomo uporabljali. V Lesna biomasa je domač in še energije, v primerjavi s kotlom na gorilnik. Čiščenje gorilnika in od-
objekt je vedno potrebno vgraditi premalo izkoriščen obnovljivi vir fosilna goriva, še dodatno veliko vajanje pepela se vrši avtomatsko.
kurilno napravo, ki je prilagojena energije, ki ne vsebuje žvepla. nižji. Kotlom, ki so namenjeni za
posamezni vrsti goriva, kar pome- Slovenija je bogata z gozdovi. ogrevanje večjih bivalnih površin, Pepel je produkt zgorevanja, na-
ni izbiro specialne kurilne napra- Več kot 54 odstotkov celotne se dogradi avtomatsko dovajanje stala količina pa je odvisna od
ve in za izbrano vrsto goriva. površine Slovenije pokriva gozd. lesnih peletov iz oddaljenega za- vrste kurjene lesne biomase. Od-
Z izkoriščanjem lesne biomase logovnika. Izgorevanje v takšnih laga se v posebno posodo za pe-
Samo visok izkoristek kotla ni do- omogočamo istočasno negovanje napravah poteka v celoti avto- pel in je zaradi lažjega dostopa in
volj. Vsak kotel, mora zagotavljati gozda in prispevamo k uravno- matsko, s pomočjo elektronike čiščenja nameščena na sprednji
popolno in učinkovito zgorevanje teženosti CO2 bilance. To je naj- pa so možne dnevne in tedenske strani kotla.
lesne biomase, pri katerem ne boljši prispevek k zmanjševanju nastavitve delovanja kotla
nastajajo okolju nevarne spojine. učinka tople grede. V podjetju dajemo velik poudarek
Naši kotli na lesno biomaso so Izgorevanje lesnih peletov se vrši svetovanju naših bodočih kupcev.
za uporabo enostavni, z visokim V sodelovanju s partnerskim v gorilniku, ki je izdelan iz speci- Na željo, opravimo predhoden
izkoristkom pa izpolnjujejo vse podjetjem Biodom 27 izdelujemo alne in visoko ognje odporne plo- ogled objekta in kotlovnice, kar
pogoje, ki so zahtevani z zakon- specialne kotle, ki so namenjeni čevine. V zgorevalnem prostoru je tudi pogoj za pravilen izračun
skimi predpisi. za kurjenje z lesno biomaso in je zagotovljeno potrebno kakovo- kotla in dober nasvet.
Dvokuriščni kotel. Kotel na s trdnimi gorivi, drugi, oziroma

trdna in tekoča goriva. zadnji del, ki ima s strani vgrajen
gorilnik, pa je namenjen za kur-
Dvoje v enem. Odlična rešitev, ki jenje z kurilnim oljem, oziroma
omogoča kurjenje na trdna, teko- s plinastim gorivom. Plamen go-
ča in plinasta goriva. rilnika se sprošča v visoko ognje
odporni komori, katera ščiti go-
Namenjen je vsem individualnim rilnik in omogoča kotlu dosežek
hišam stanovanjske površine do nazivnega izkoristka tudi do 93
200 kvadratnih metrov. Še pose- %, pri kurjenju s kurilnim oljem
bej pa je namenjen obmestnim ali s plinastim gorivom. Kurišče
domačijam, kjer se skozi leto, omogoča nalaganje polen do ma-
zaradi čiščenja sadovnjakov in ksimalne dolžine 35 cm. Skozi
gozdov, nabere določena količi- velika vrata, na sprednji strani
na odpadne lesne mase, s katero kotla, je omogočeno nalaganje
lahko zadovoljimo potrebe, za polen tudi večjih debelin.
ogrevanje prostorov v prehodnem
obdobju ali v kurilni sezoni. Kotel Naše kotle odlikuje izredno dolga
se od ostalih razlikuje tudi v tem, življenjska doba. Klasičen način
da ni potrebno snemanje gorilni- kurjenja in izgorevanja, kjer so
ka pri kurjenju s trdnimi gorivi, vse notranje površine lahko do-
ker je gorilnik pritrjen direktno s stopne, omogoča enostavno in
strani na kurišče. hitro čiščenje notranjosti kotla.
Visoka kvaliteta materialov in
Oprema kotla zajema elektron- natančna izdelava, ter 25 let izku-
sko regulacijo proizvajalca Sel- šenj, so samo dodatni razlogi, za-
tron, katera omogoča enostaven radi katerih dajemo vsem našim
prehod, iz ene vrste na drugo kotlom 5 letno garancijo na vodo-
vrsto, goriva. Kurišče je kom- tesnost in obstojnost kurišča.
paktne izvedbe in ima vgrajeno
vodno hlajeno rešetko ter prekat, K sodelovanju vabimo vse slo-
ki razdeli zgorevalni prostor na venske instalaterje!
dve kurišči (slika 3). Prednji del Kotle po potrebi dostavimo na
kurišča je namenjen za ogrevanje željeno lokacijo izvajalca.
Slika 3 – Kotel z dvojnim kuriščem
Kotle po potrebi dostavimo na željeno lokacijo izvajalca.
VALTIS OGREVANJE D.O.O.,

CESTA K TAMU 61, 2000 MARIBOR
TEL.: 02 460 08 00, 02 460 08 05
www.ogrevanje-kotli.si
10 pravil za izvedbo varčnega ogrevalnega sistema s TČ

1. Pozabite na radiatorje ! Dejstvo je namreč, da pomeni pa talnega v dnevnih prostorih in čajo zgolj vzporedno ali alterna-
1°C višja temperatura ogrevalne kopalnici ter radiatorskega v spal- tivno pripravo sanitarne vode na
Velikokrat se pri načrtovanju vode za 2,5 % nižje grelno število. nicah oz. ostalih sobah. višjem temperaturnem nivoju.
ogrevalnih sistemov s toplotnimi
črpalkami izhaja iz enakih pred- To v praksi pomeni, da je grelno
postavk kot veljajo pri konvenci- število pri sistemih s temperatu-
onalnih ogrevalnih sistemih (ko- ro predtoka 55 °C (radiatorsko
tli, na olje, plin, drva,…). Takšen ogrevanje), za 50 % nižje, kot pa
sistem sicer lahko deluje, vendar pri ogrevalnih sistemih s tempe-
ne prinese najbolj ekonomičnih raturo predtoka do 35 °C (talno
rezultatov. ogrevanje).
Seveda lahko takšne kombinacije 3. Kompaktne izvedbe

brez problema pokrijemo s toplo- zemeljskih kolektorjev ali
tnimi črpalkami, vendar na račun črpalke zrak/voda
nižjega grelnega števila in s tem
manjšega prihranka. V 1. točki Omejenost in visoka cena grad-
smo namreč ugotovili, da pome- benih parcel silita današnje kupce
nijo višje temperature ogrevalne k nakupu vedno manjših parcel.
vode nižje grelno število.
To pa hkrati pomeni tudi vedno
V praksi to pomeni, da nam že manjše površine za ustrezen
vgradnja samo enega radiatorja, horizontalni zemeljski kolektor.
ki deluje na višjem temperatur- Vsled tega so začeli nekateri po-
nem režimu (npr. 50 °C) pomeni nudniki toplotnih črpalk izdelo-
znižanje grelnega števila od 40 vati vse manjše – kompaktne ze-
do 50%, saj moramo namreč vso meljske kolektorje, ki sicer lahko
vodo greti na višjo temperaturo. delujejo vendar predvsem na ra-
Hkrati pa je takšen sistem tudi čun nižjega grelnega števila.
dražji, saj je potreben še mešalni
krog. Če še enkrat pogledamo diagra-
me iz 1. točke lahko zopet ugo-
Osnovne izvedbe toplotnih čr- tovimo, da se tudi s padanjem
Pri ogrevalnih sistemih s toplotno Navedena trditev je razvidna tudi palk namreč ne omogočajo 2 temperature toplotnega vira
črpalko moramo izbrati nizko- iz naslednjih diagramov grelne vzporednih temperaturnih nivo- zmanjšuje tudi grelno število in
temperaturne ogrevalne elemen- in električne moči ter grelnega jev za pripravo zadostne količine sicer prav tako za 2,5% za vsako
te, kot so talno in stensko ogreva- števila v odvisnosti od zunanje ogrevalne vode. Ampak omogo- °C znižanja. Če torej znižamo
nje, medtem, ko naj konvektorji temperature, kjer so prikazani
in radiatorji služijo zgolj kot do- podatki pri temperaturi predtoka
polnilo. Dimenzionirani pa naj 35 in 50 °C.
bodo tako, da bodo lahko delovali
na podobnih temperaturah ogre- 2. Ne kombinirajte nizko-
valne vode, kot talno ogrevanje. temperaturnih sistemov in
Za samo hlajenje pa so seveda radiatorjev
najučinkovitejši konvektorji in
kanalski prezračevalni sistemi z V praksi se pogosto uporablja
vključenimi hladilnimi moduli. kombinacija obeh ogrevalnih
sistemov (talno in radiatorsko) v
Z večanjem potrebne tempera- istem objektu in sicer na različnih
ture ogrevalne vode se namreč temperaturnih nivojih. Običajne
zmanjšuje grelno število ogreval- so kombinacije talnega ogrevanja
nega sistema in s tem tudi prihra- v kopalnici in hodniku ter radia-
nek pri stroških ogrevanja. torskega v drugih prostorih. Ali
povprečno temperaturo toplotne- razen v primerih ko se odločimo

ga vira za 7°C se bo grelno število za vertikalno sondo. V teh pri-
znižalo za 17,5 %, kar pa pomeni merih je investicija v slednje tudi
v praksi, da se le-to zniža npr. iz do 40 % večja. To pa dolgoročno
4 na 3,3. pomeni, da je prihranek pri to-
plotnih črpalkah zrak/voda lahko
Ko pa se približamo takšnemu celo večji kot pri sondi.
grelnemu številu pa smo namreč
že zelo blizu dobrim toplotnim Seveda pa ima vertikalna sonda
črpalkam zrak / voda. očitne prednosti v primerih, kjer
mih toplotnih črpalk iščemo tudi ogrevalni sezoni in s tem tudi zelo
možnost hlajenja tako aktivnega znižano učinkovitost ogrevanja.
(deluje kompresor) bodisi pasiv- Izjema so kolektorji položeni v z
nega (deluje smo črpalka). vodo nasičena tla, kjer do takšnih
problemov ne pride.
Pri horizontalnih zemeljskih
kolektorjih pa je zmožnost učin- 6. Učinkovitost toplotnih
kovitega pasivnega hlajenja zelo črpalk zrak/voda
omejena. Temperatura zemlje na
globini ca. 1,2 m v juliju in avgu- Danes poznamo kar nekaj izvedb
stu naraste že preko 17 °C kar po- tovrstnih toplotnih črpalk, ki se
4. Toplotne črpalke zemlja/ so potrebe po hlajenju znatne. V meni, da so zmožnosti pasivnega med seboj razlikujejo tako po
voda z vertikalno sondo ali takšnih primerih je pasivno hlaje- hlajenja praktično izčrpane, kar obliki, kot po zmožnostih dosega-
toplotne črpalke zrak/voda nje z njimi zelo poceni, saj je edini še posebej velja za dolga in vroča nja želenih temperatur ogrevalne
potrošnik obtočna črpalka. poletja. ali sanitarne vode.
Velja osnovno dejstvo, da lahko
dosežemo s kvalitetnimi črpal- 5. Učinkovitost hlajenja z Aktivno hlajenje preko horizon- V osnovi poznamo notranje iz-
kami zemlja / voda (vertikalna zemeljskimi kolektorji talnega zemeljskega kolektorja se vedbe, kjer so potrebni dovodni
sonda ali horizontalni zemeljski v običajnih razmerah odsvetuje. in odvodni kanali (preseka 500
kolektor) grelno število okrog 4, Kakor je danes ogrevanje samou- Saj bi v tem primeru pošiljali vro- mm ali več) zunanjega zraka, iz-
pri toplotnih črpalkah zrak/voda mevno, tako bo prej ali slej posta- čo vodo po ceveh le-tega, kar bi vedbe z ločenim zunanjim upar-
pa okrog 3 (povprečno grelno šte- lo nujno tudi hlajenje prostorov. povzročilo izsuševanje okrog cevi jalnikom ter kompaktne zunanje
vilo pri talnem ogrevanju). Torej Resda se da veliko storiti s kon- in s tem nastanek zračnih mest izvedbe. Vse so lahko med seboj
je grelno število prvih ca. 30 % strukcijo objekta, vendar nam v med zemljo in cevmi kolektorja. funkcijsko zelo podobne, le da
večje. Po drugi strani pa je investi- ekstremnih pogojih tudi to ne Slednje pomeni precej zmanjšano moramo pri zadnjih paziti, da
cija obeh sistemov zelo podobna, zadošča več. Zato pri vseh siste- toplotno prevodnost v naslednji ne pride do zamrznitve vode v
tako služi kot kompenzator ve- vanje, grelnik vode s površino

čjih ali manjših potreb po toploti. izmenjevalca vsaj 2,4 m2, čemur
Pri toplotnih črpalkah zrak/voda običajno ustreza najmanj 300 l
pa služi tudi za učinkovito odta- grelnik vode. Toplotna črpalka
ljevanje uparjalnika. namreč prioritetno segreva sani-
tarno vodo in zato moramo vso
Potrebna velikost hranilnika je toplotno moč prenesti na le-to
ca. 10 % minimalnega pretoka preko toplotnega prenosnika v
ogrevalne vode, ki je zahtevan grelniku vode. Če je le-ta pre-
za posamezen model toplotne majhen potem sanitarne vode ne
črpalke. V praksi pa velja, da so bomo mogli segreti do npr. 50 °C.
lahko hranilniki v primerih talne-
ga ogrevanja do 40 % manjši, kot 10. Kombiniran grelnik sani-
pa pri radiatorskem ogrevanju. tarne vode in hranilnik – da
primerih daljšega izpada elek- pri tem pa je ohišje znotraj še Pri talnem ogrevanju bi ga lahko ali ne ?
trične energije. Poleg ogrevalnih zvočno izolirano. Takšne toplotne tudi izpustili, v kolikor je celoten
toplotnih črpalk, ki so optimirane črpalke so praktično nemoteče v sistem brez termostatskih zapor- Glede na to, da želimo segrevati
za režime ogrevanja in dosegajo času glavne ogrevalne sezone. Se- nih elementov in je količina vode na višjo temperaturo samo tisto
max. temp. ogrevalne vode (npr. veda pa je vsaka izvedba moteča v v sistemu že iznad prej zapisane vodo, ki jo nujno potrebujemo
55 °C) tudi pri najnižjih zunanjih poletnem obdobju v kolikor stoji meje. Slednje velja samo za toplo- (sanitarna) na višjem tempera-
temperaturah (npr. -20 °C) pa je poleg odprtega okna spalnice. V tne črpalke zemlja/voda in voda/ turnem nivoju, vso ostalo pa na
danes na voljo tudi vse več cenej- primerih ogrevanja samo sanitar- voda. nižjo temperaturo, je jasno, da ta-
ših izvedb, ki dosegajo tempera- ne vode lahko le-to prestavimo na kšne kombinacije ne bomo izbrali
ture le do 40 °C ali pa jim tempe- čas, ko nas ne moti. V primerih, V kolikor pa toplotne črpalke po- saj pomeni nižje grelno število ce-
ratura ogrevalne vode s padanjem ko pa je potrebno tudi hlajenje vezujem s solarnimi sistemi ali lega ogrevalnega sistema in s tem
zunanje temperature tudi precej pa moramo še posebej razmisliti biomaso pa je potrebno hranilnik bistveno višje stroške ogrevanja,
pada. Slednje niso primerne za o zares primernem prostoru tako dimenzionirati glede na njihove kot je potrebno. Takšna kombi-
ogrevanje sanitarne vode in za ra- za nas, kot za bližnjega soseda. zahteve. nacija se lahko izbere zgolj izje-
diatorske sisteme. Največkrat se moma – če nimamo dovolj pro-
lahko uporabijo za režime talnega 8. Ali je potreben hranilnik 9. Kako velik grelnik sanitar- stora, če imamo samo radiatorje,
ogrevanja in v bivalentnih siste- ogrevalne vode ? ne vode potrebujemo ? ali pa pri toplotnih črpalkah, ki
mih z drugimi ogrevalnimi viri. izkoriščajo predkondenzacijsko
Hranilnik ogrevalne vode je kot Volumen grelnika sanitarne vode toploto. V vseh primerih pa gre
7. Hrup toplotnih črpalk neke vrste frekvenčni regulator je odvisen v 1. vrsti od dnevne po- to na račun manjšega prihranka
zrak/voda v elektrotehniki. Preprečuje na- rabe le-te in se računa ca. 50 l/ – če nič drugega imamo poleti
mreč preštevilne vklope kompre- osebo. Največkrat pa prevlada 2. zaradi precej večjega volumna
Dejstvo je, da ima vsaka takšna sorja kar bi lahko precej zmanj- zahteva po kateri mora imeti to- tudi bistveno večje izgube skozi
toplotna črpalka ventilator in da šalo življenjsko dobo le-tega. plotni prenosnik v njemu površi- izolacijo grelnika sanitarne vode
se sliši do določene mere. To dej- Običajno dovoljujemo 3 - 4 vklo- no vsaj 0,2 m2 na vsak kW grelne v prostor.
stvo moramo upoštevati pri na- pe kompresorja na uro. moči toplotne črpalke.
mestitvi v ali ob objekt. Najtišje Zapisal: mag. Franc Pesjak
med njimi so zagotovo toplotne V času ko kompresor – toplotna To v praksi pomeni , da moramo Termotehnika d.o.o.
črpalke, ki imajo sesalni in izpiho- črpalka ne deluje jemlje ogrevalni izbrati, v kolikor potrebujemo 03 703 1635, 031 33 25 13
valni del zraka obrnjen navzdol, sistem toploto iz hranilnika, ki 12 kW toplotno črpalko za ogre- www.termotehnika.com
Zadostuje 35 m2
Za pridobivanje električne energije s pomočjo fotovoltaji-
ke zadostuje površina 35 m2 sprejemnikov.
Četudi vse pridobljene energije skozi leto, v povprečju 3.600

iz sonca ne bomo porabili, je iz- kWh. Višek električne energije pa
račun za današnje razmere zelo lahko odvajamo v javno omrežje.
ugoden.
To količino energije je mogoče
S hitrim izračunom lahko ugoto- brez večjih težav proizvesti s po-
vimo, da znaša poraba električne močjo fotovoltajičnih solarnih
energije za štiričlansko družino sprejemnikov s površino 35 m2.
Etažni cevni lok

Etažni cevni lok je dobil svoje ime zaradi spreminjanja de-
beline zunanjih zidov pri višjih zgradbah. Debelina zuna-
njih zidov pri visokih zgradbah se namreč z višanjem etaž
postopoma zožuje in zato je potrebno vertikalne cevne
instalacije sproti odgovarjajoče prilagajati.
Slika 2: Zarisovanje drugega 45o loka

veriti mere, kot je prikazano na makniti.
sliki 3. Pri vgradnji dveh ceveh,
ki tečeta paralelno ena ob drugi in Priključna mera h, ki teče v sre-
z enakim razmikom osi v etažnih dini lokov obeh cevi eden za dru-
lokih, (slika 4), moramo upogibe gim in se oddaljuje, ga lahko do-
pri drugi cevi odgovarjajoče za- ločimo s pomočjo kotne funkcije.
Slika 1: Sredina loka s točko M1

Vendar etažnega cevnega loka ne desno stran od točke M1.
uporabljamo samo pri navpičnih
cevnih razvodih, temveč ga upo- Sredino točke M2 za drugi 45o
rabljamo tudi pri raznih zamikih lok določimo tako, da položimo Slika 3: Pri preverjanju mer je potrebno meriti od zunanje stene do zunanje
stene
zidov (najpogosteje pri radiator- na sredino cevi ploščati kotnik,
skih priključkih pod okenskimi kot je prikazano na sliki 2. Daljši
parapetami), pri zidnih napuščih krak kotnika je potrebno položiti
itd. Cevni etažni lok naredimo iz po sredini cevi.
dveh 45o lokov in z odgovarjajo-
čim vmesnim razmikom. S premikanjem kotnika po osi
dolžine cevi in kjer se krajši krak
Na sliki 1 je prikazan primer kotnika na upognjenem delu cevi
merjenja za odmik pri zidnem križa z določeno mero (v tem pri-
napušču, ki znaša 100 mm. Tako meru 100 mm) označimo točko
dobimo središčno točko M1 kot M2. Upogibna dolžina je označe-
sredino prvega 45o loka. na kot točka M1.
Za upogibno dolžino izberemo Pri upogibu je potrebno paziti iz-

upogibni radij, torej trikratni pre- ključno, da so mere etažnega loka
mer cevi (pri cevi s premerom 1« točno določene, da lahko obe cevi
je to 100 mm) in od tega prene- tečeta paralelno. Pri kontrolni
semo polovico mere na levo in meritvi moramo enostavno pre-
Enačba 1
Na črtkanem trikotnem delu, sli- oseh cevi. V praksi zaokrožimo ta
ka 4 lahko vidimo, da je razmerje faktor od 0,4 naprej:
na strani h k strani a Tangens ko-
nice trikotnika na levi, po enačbi Dodatek h = 0,4 • razmik cevi
1. Tale kotnik je torej polovica od a. Tale približna formula se dovo-
45o in zato meri 22,5o. ljuje za uporabo samo pri etažah
z 45o loki.
Tako znaša Tangens 22,5o, kar je
0,415. To pomeni, da je dodatek V našem primeru je:
k priključni meri za h 0,415 krat a = 100 mm in je torej
tako velik kot je razmik a na obeh h = 0,4 • 100 = 40 mm. Slika 4: Potek dveh paralelno polženi cevi
Cevni razdelilnik
Cevni razdelilniki, ki jih vgradimo v kotlovnico oziroma Na gradbišče se lahko dostavijo Slika 1 prikazuje, kako si lahko
v razdelilno postajo, so večinoma večjih dimenzij in jih je manjši razdelilniki, v kompletu s pri izdelavi razdelilnika pomaga-
pripadajočo armaturo, večji pa se mo z jeklenim U profilom. Tako
na gradbišču ežko izdelati. Zaradi velikosti in estetskega
opremijo na licu mesta. Za izde- zagotovimo vgradnjo cevnih na-
videza se le ti, večinoma izdelajo v specializiranih delav- lavo cevnega razdelilnika je po- stavkov in prirobnic, da so le-ti
nicah. trebno predhodno izdelati načrt z pravilno in lepo nameščeni, kar
vsemi potrebnimi priključki. posledično zagotavlja estetski vi-
dez. Presek zbirne cevi mora biti
To pomeni, da je treba vedeti: vsaj za 1 dimenzijo večji od pri-
ključka na ogrevalni kotel. Mini-
))koliko prostora je na razpolago malna debelina toplotne izolacije
za vgradnjo razdelilnika; cevi za ogrevanje se povečuje s
))kako velik mora biti presek presekom cevi. Ta pa mora biti
DN razdelilnika, koliko pri- prilagojena s pravilnikom o toplo-
ključkov se nahaja od leve na tnih izolacijah, ki je za posame-
desno stran in kje se nahaja zne cevi sledeča:
dovodni priključek (priključek
kotla); DN mm
))če bomo vgradili ventile (V) ali
do DN 20 20 mm
zasune (Z);
od DN 25 do DN 35 30 mm
))kolikšna je predpisana debeli-
Slika 1 – Razdelilnik v izdelavi na toplotne izolacije. od DN 40 do DN 100 DN
preko DN 100 100 mm
Preglednica 1 – Mere cevnega razdelilnika s toplotno izolacijo po DIN EN 558-1
la: Širina razmika zunanjega roba toplotne izolacije, la = 100 mm
V primeru, da ni podan podatek
15 161 200 150 125 100 80 65 50 40 32 25 20 15 DN H
za nazivni premer cevi, se debe-
20 164 167 223 283 323 348 368 378 408 423 433 443 448 458 200 525 lina toplotne izolacije nanaša na
25 178 180 194 218 258 283 303 313 343 358 368 378 383 393 150 460 izolacijo s toplotno prevodnostjo:
32 182 185 198 202 218 243 263 273 303 318 328 338 353 353 125 420
40 193 196 209 213 225 218 238 248 278 293 303 313 318 328 100 395 l(lambda) ≤ 0,035 W m • K).
50 209 212 225 230 241 257 208 218 248 263 273 283 288 298 80 365
Za vse odvodne kakor tudi do-
65 234 237 250 254 265 282 306 198 228 243 253 263 268 278 65 345
vodne cevne priključke je potreb-
80 255 258 271 276 287 303 328 349 193 208 216 228 233 243 50 310 no zagotoviti popolno toplotno
100 285 287 301 305 316 333 357 378 408 183 193 203 208 218 40 285 izolacijo v skladu s predpisanimi
125 297 300 313 318 329 345 370 391 421 433 178 188 193 203 32 270 standardi.
150 310 313 326 331 342 358 383 404 434 446 459 178 183 193 25 260
Samo na zbirni cevi razdelilnika
200 340 343 356 361 372 398 413 434 464 476 489 519 173 183 20 250
in v področju armatur (ventilov
DN 15 20 25 32 40 50 65 80 100 125 150 200 173 15 240 ali zasunov) je lahko izolacija za
Izračun:
Premer razdelilnika:
D : Premer razdelilnika v mm
DN 1 : Največji cevni nastavek
H : Višina do sredine vretena
h : Višina cevnega nastavka v mm
lS : Razmik cevnega nastavka od sredine do sredine v mm
Običajni izračun (preglednica 1 in 2):

1. Višina do sredine vretena H za nastavek z velikim DN določiti (na armatu-
ri na primer dolžino armature l v mm).
2. Višina cevnega nastavka h se določi z različnimi priključnimi nastavki.
3. Razmik cevnega nastavka lS vzamemo (sredina - sredina)
4. Premer cevnega razdelilnika izračunamo s formulo
polovico tanjša. Zaradi lepšega

Preglednica 2 –Mere cevnega razdelilnika s toplotno izolacijo po DIN EN 558-14
videza morajo biti osi na ventilih la: Širina razmika zunanjega roba toplotne izolacije, la = 80 mm
ali zasunih vgrajeni na isti višini.
15 141 200 150 125 100 80 65 50 40 32 25 20 15 DN H
Zato se jemlje mera od zgornjega
roba zbirne cevi razdelilnika do 20 144 147 223 233 238 243 248 253 263 268 273 276 278 281 200 340
sedeža za tesnilo na prirobnici in 25 158 160 174 228 228 233 238 243 253 258 263 266 268 271 150 390
po dolžini armature. 32 162 165 178 182 218 223 228 233 243 248 253 256 258 261 125 320
40 173 176 189 193 205 218 223 228 238 243 248 251 253 256 100 315
Primer:
50 189 192 205 210 221 237 208 213 223 228 233 236 238 241 80 300
Za izris cevnega razdelilnika s
65 214 217 230 234 245 262 286 198 208 213 218 221 223 226 65 286
priključki potrebujemo naslednje
podatke (slika 2): 80 235 238 251 256 267 283 308 329 193 198 203 206 208 211 50 270
100 265 267 281 285 296 313 337 358 388 183 188 191 193 196 40 255
))1.Zbirna cev: DN 200 (216 x 6) 125 277 280 293 298 309 325 350 371 401 413 178 181 183 186 32 245
))2.Dovod desno: DN 150 (159 150 290 293 306 311 322 338 363 384 414 426 439 181 183 186 25 245
x 4,5), priključek prirobnice
200 320 323 336 341 352 368 393 414 444 456 469 499 173 176 20 235
))3.Navpične odvodne priključ-
DN 15 20 25 32 40 50 65 80 100 125 150 200 171 15 230
ke izvesti od leve strani.
Sedem milijard dolarjev vredna naložba

Sodelovanje Sharpa in Enela na področju solarne energi- gije v Italiji oziroma po celotni ki bo sprva v Italiji, pozneje pa
je. Podjetji Sharp in Enela želita, v času od 2009 do 2012, sredozemski regiji. S tem želita verjetno tudi v drugih sredozem-
izkoristiti vse večje zanimanje po skih državah, so sporočili iz Shar-
vložiti v elektrarniški del za proizvodnjo sončnih celic se-
čistih virih energije.Družbi bosta pa. Prve elektrarne naj bi stale v
dem milijard dolarjev. ustanovili podjetje v mešani lasti, glavnem na jugu Italije.
Poleg tega, nameravata, v sodelo- Ta naj bi začela delovati sredi leta

vanju s še neimenovanim evrop- 2010. Japonski tehnološki kon-
skim podjetjem, postaviti obrat cern Sharp in italijanski energet-
za proizvodnjo tankoplastnih ski koncern Enel bosta delovala v
sončnih celic. povezavi in razvoju solarne ener-
Prirobnice
Povezovanje armatur, raznih naprav in kotlovnih priključ- DIN 2634, DIN 2635) ru nemogoča simetrična vgradnja
kov, od DN 40 naprej, s prirobnicami se šteje za idealno ))Varilna prirobnica (DIN 2573) armature.
))Slepe prirobnice (DIN 2527)
povezovanje. Armature ali cevne dele lahko na prirob-
))Navojna prirobnica, samo za Imenovanje prirobnice sledi po:
nico enostavno privarimo, razstavljanje pa je enostavno. navojne cevi (DIN 2566)
))Prevladuje uporaba prirobnic ))Imenskem tlaku
do DN 40 ))Zunanjem premeru cevi in
))Nazivnem tlaku
Naslednje mere so odvisne od
premera in od nazivnega tlaka Na primer za »varilno prirobnico
normirane: 50/60,3 PN 6«
))Zunanji premer [D] Slika 2 prikazuje varilno prirobni-

))Premer delilnega kroga lukenj co z grlom za nazivni tlak PN 6,
[k] PN 10 in PN 16.
))Premer luknje [d]
))Število lukenj in primerni vija- Uporaba in material:
ki za povezavo
Prirobnice opisanih dimenzij se
Luknje so razporejene tako, da se lahko uporabljajo do temperatu-
simetrično prilegajo na obeh glav- re 120 oC in za delovni tlak do
nih oseh. Na osi sami ne sme biti 16 bar. Prirobnice, izdelane iz
nobene luknje. Temu je treba pri materialov po DIN 17 100 in za
montaži nameniti veliko pozor- temperature do 300 oC in varilni
Slika 1 – navojna prirobnica nost, saj bo v nasprotnem prime- ter vročino odporna ali legirana
Takšne vrste spajanja so priporo-
čljiva predvsem v kotlovnicah in Preglednica 1 - prikazuje dimenzije varilnih prirobnic z grlom za nazivni tlak PN 6 (po DIN 2631)
raznih strojnicah itd. Cev Prirobniva Vijak
Vrste prirobnic:
Develina prirobnice
Nastavek tesnila
Navoj x dolžina
Sredina luknje
Skupna višina
))Varilna grlata prirobnica (DIN

2631, DIN 2632, DIN 2633,
Prirobnica
Zunanji
Luknja
Vložek
Število
DN
d1 D k d2 b h1 d3 s h2 r d4 f - -
10 17,2 75 50 11,5 12 28 26 1,8 6 4 35 2 4 M10x35
15 20,0 80 5 5 11,5 28 28 2,0 6 4 40 2 4 M10x35
15 21,3 80 5 5 11,5 30 30 2,0 6 4 40 2 4 M10x35
20 25,0 90 6 5 1,5 30 35 2,3 6 4 50 2 4 M10x40
20 26,9 90 6 5 1,5 32 38 2,3 6 4 50 2 4 M10x40
25 31,8 90 6 5 1,5 32 40 2,3 6 4 50 2 4 M10x40
25 33,7 90 6 5 1,5 35 42 2,3 6 4 50 2 4 M10x40
32 38,0 120 90 14 14 35 50 2,6 6 6 70 2 4 M12x45
32 42,4 120 90 14 14 35 55 2,6 6 6 70 2 4 M12x45
40 44,5 130 100 14 14 38 58 2,6 7 6 80 3 4 M12x45
40 48,3 130 100 14 14 38 62 2,6 7 6 80 3 4 M12x45
50 57,0 140 110 14 14 38 70 2,9 8 6 90 3 4 M12x35
50 60,3 140 110 14 14 38 74 2,9 8 6 90 3 4 M12x35
65 76,1 160 130 14 14 38 88 2,9 9 6 110 3 4 M12x45
80 88,9 190 150 18 16 42 102 3,2 10 8 128 3 4 M16x55
100 108 210 170 18 16 45 122 3,6 10 8 148 3 4 M16x55
125 133 240 200 18 18 48 148 4 10 8 178 3 8 M16x60
Slika 1 - prirobnica 150 159 265 225 18 18 48 172 4,5 12 10 202 3 8 M16x60
Preglednica 2 - Prikazuje dimenzije varilnih prirobnic z grlom za na-

zivni tlak PN 10 (po DIN 2632, DIN 2633)
Nazivni tlak PN
Navoj * dolžina
Sredina luknje
Skupna višina
Prirobnica
Luknja
Število
DN
10 10 90 60 14 35 4 M12x45
10 16 90 60 14 35 4 M12x45
15 10 95 65 14 35 4 M12x45
15 16 95 65 14 35 4 M12x45
20 10 105 75 14 38 4 M12x50
20 16 105 75 14 38 4 M12x50
25 10 115 85 14 38 4 M12x50
25 16 115 85 14 38 4 M12x50
32 10 140 100 14 40 4 M16x55
32 16 140 100 14 40 4 M16x55
40 10 150 110 18 42 4 M16x55
40 16 150 110 18 42 4 M16x55
50 10 165 125 18 45 4 M16x60
50 16 165 125 18 45 4 M16x60
65 10 185 145 18 45 4 M16x60
65 16 185 145 18 45 4 M16x60
80 10 200 160 18 50 8 M16x60
80 16 200 160 18 50 8 M16x60
100 10 220 180 18 52 8 M16x60
100 16 220 180 18 52 8 M16x60
125 10 250 210 18 55 8 M16x65
125 16 250 210 18 55 8 M16x65
150 10 285 240 23 55 8 M16x70
150 16 285 240 23 55 8 M16x70
jekla so primerna za uporabo do la je odvisna od pretoka medija
temperature > 300 oC in odgo- in delovne temperature. Za te-
varjajo predpisom DIN 17 175. snjenje do temperature 100 oC se
uporabljajo tesnila iz gume in ve-
Za tesnilni material med dvema činoma iz tekstilnih vložkov, pre-
prirobnicami se uporablja plošča- vladujejo pa tesnila iz klingerita in
to okroglo tesnilo. Izdelava tesni- drugih, vročino odpornih vlaken. Slika 2 – Prirobnica z grlom
Zbiranje deževnice
Prihranek denarja in čuvanje okolja. Praktično: Če zbi-
rate deževnico, prihranite vodo in denar in tako naredite
tudi nekaj za ohranitev našega okolja. Načeloma je večina
rastlin zadovoljnih z vodo iz pipe, vendar pa je »mehka«
deževnica idealna za zalivanje vrta ali pranje vašega avto-
mobila, saj vsebuje manj apnenca kot pitna voda.
Slika 3 – Vgradni kolektor v prerezu

sebnimi cevnimi nastavki, ki so 4 je prikazana vgradnja nastavka
dobavljivi v različnih dimenzijah, »Rainboy« za deževnico z vgra-
na primer 105; 90; 75 in 53 mm jenim filtrom. S pomočjo takšne
in imajo vgrajen prelivni ventil. naprave, lahko deževnico koristi-
Tako sta zbiralni vstavek v padni mo v različne namene.
Tehnični podatki nastavka »Ra-

inboy«:
))Vgradnja v jekleno ali plastič-

no padno cev Ø 87 – 105 mm
))Barva: siva, rjava ali v tonu
bakra
))Visok izkoristek: do 90%
Slika 1 – Loputa z odtokom se vgradi v padno cev žleba ))Velika stopnja filtriranja
Zbiralnik deževnice vam bo za- Brezplačna deževnica ))Iztok: priključek za HT cev
gotovo pomagal. Zbiralniki za Slika 4 – Vgradnja nastavka s DN 50, s priključkom za odtok
filtrom
deževnico niso le sodobnih oblik Za zbiranje deževnice so na cevi PE-HD, dimenzije Ø 25 in
in barv, temveč je tudi njihovo de- razpolago kompletni sistemi za cevi in zbiralna posoda za dežev- 32 mm in gibke cevi Ø ¾«
lovanje enostavno in udobno. samogradnjo. Slika 1 prikazuje nico povezana le s kosom plastič- ))Enostavna nastavitev za pole-
enostaven primer, pri katerem v ne cevi, kot je prikazano na sliki tne in zimske razmere.
Deževnica s strehe odteče v zbi- padno cev vgradimo posebej pri- št. 2 in 3. Kakor hitro je nivo vode
ralnik, kjer se shranjuje, nato pa rejeno loputo, preko katere odte- v zbirni posodi maksimalno na- S težavami s pitno čisto vodo se
se neposredno iz cisterne, s poka voda v podstavljeni sod ali zbi- polnjen (do višine preliva), prične soočajo po celem svetu. Voda
močjo črpalke, uporabi za zali- ralnik za deževnico. Ob dežju je odtekati deževnica v padni cevi postaja iz dneva v dan vse bolj
vanje vrta. Seveda lahko takšen potrebno loputo samo odpreti, da direktno v kanalizacijo, mimo dragocena dobrina. V Sloveniji
sistem montirate tudi v hiši za se lahko voda izteka v zbiralnik. zbiralne posode. smo med redkimi, kjer si lahko
uporabno vodo in s tem resnično Obstajajo pa tudi sodobnejši sis- za pitje, še natočimo vodo iz pipe.
zaokrožite vašo skrb za okolje. temi za zbiranje deževnice, s po- Zbirna posoda je lahko izdelana
v različnih velikostih in barvah. Zato je zalivanje vrta s pitno vodo
Možno je tudi naknadno dogra- veliko zapravljanje. Prav je, da se
jevanje. Vgradni nastavki s preli- tega zavedamo in za zalivanje,
vom se izdelujejo s premerom od pranje avtomobilov itn. vse bolj
45,6 do 105 mm. uporabljamo deževnico, ki jo zbi-
ramo v sodu ali drugem zbiralni-
Deževnica – sveže očiščena ku.
Razvoj tehnologije za zbiranje Moderne zbiralnike lahko mon-

deževnice se vse bolj dopolnjuje. tiramo tako, da bo deževnica ob
Tako je moč nabaviti vstavek v polnem sodu odtekala v kanali-
padno cev deževnice s prelivno zacijo in ne bo poplavila. Pri ve-
stop loputo in z vgrajenim filtrom. likem vrtu lahko razmislite celo
o nabavi sistema za avtomatsko
To pomeni, da ne bomo deževni- zalivanje z uporabo deževnice.
co samo zbirali, temveč jo lahko Od varčevanja z vodnimi viri bo
s pomočjo vgrajenega filtra pred- imelo korist tako okolje kot tudi
hodno, še preden priteče v zbirno vi, saj bodo vaše rastline zdrave in
Slika 2 – Sistem za zbiranje deževnice posodo, tudi očistimo. Na sliki št. bohotne.
Nano čista pitna voda - AquaVallis

Ali veste, kolikokrat je bila oporečna voda na našem ob- došča? Ali si lahko predstavljate prodaje in testiranja poskrbimo
močju? kakšna je razlika med 99,99% in tudi za reciklažo ob zamenjavi
99,999999% čistostjo? Ko gre bioloških filtrskih vložkov. Vgra-
Kakovost pitne vode v Sloveniji med nami je v povprečju porabi za vodo in za zdravje, je vsaka dnja je enostavna, prav tako tudi
spremlja Inštitut za varovanje že več kot 250 litrov. Na dan! Za milijoninka pomembna! Izberite vzdrževanje.
zdravja. Poročila rednega moni- večino te količine zadošča sani- 99,999999-odstotno čistost. Izbe-
toringa so dostopna prek sple- tarna čistost vode. Vsakdo med rite nanočisto vodo! Kako to dosežemo?
tnih strani inštituta in dokazujejo nami pa bi za ohranjanje lastnega
pogoste neskladnosti odvzetih zdravja moral dnevno zaužiti 2 li- Zakaj kupiti mikrobiološko Na željo uporabnika izvedemo
vzorcev s pravilniki. Analize pi- tra vode. Resnično čiste vode! nano filtracijsko napravo začetno analizo vode, predlaga-
tne vode opravljajo tudi zavodi AquaVallis? mo rešitev ter ponovimo test in
za zdravstveno varstvo in drugi Ali vam zadošča 99,99-odsto- s tem dokažemo učinkovitost
laboratoriji. Rezultati se spremi- tna čistost vode? Svetovna inovacija je v membran- delovanja filtracijskega sistema
njajo: pitna voda je namreč ogro- skem principu filtracije z nano Aquavallis. Pri težjih primerih fil-
žena, ne le ob naravnih nesrečah, Voda iz vaše pipe je povezana z materialom po elektrostatičnem tracij vključimo Inštitut za varo-
poplavah in podobnem, temveč več kot 18 000 kilometri vodovo- principu, ki iz pitne vode odstra- vanje zdravja v Ljubljani in ruski
ob vsakem posegu v vodovodni dnih cevi. Nanje je priključenih njuje 100% vse bakterije, viruse inštitut iz Tomska. S tem je zago-
sistem. Sodeč samo po številu več kot 450 000 odjemnih mest. in večino težkih kovin, kot so živo tovljena strokovnost in nadaljnji
prodanih reparaturnih objemk za Kar 75 % prebivalcev Slovenije srebro, arzen, svinec,… Z upora- razvoj.
vodovodne napeljave, je v Slove- živi na območju, kjer je bila v letu bo sistemov filtrov zagotovimo
niji vsako leto izvedenih okoli 200 2006 vsaj enkrat najdena fekalna boljši okus vode, izločimo klor Pokličite 080 81 89.
tisoč popravil na napeljavah! Vsa- bakterija. Standardi zahtevajo, in druge zdravju škodljive snovi Vprašajte strokovnjake!
ko popravilo predstavlja potenci- da je voda iz vodovoda 99,99 % (pesticide, nitrite …). Zagota-
alno možnost vdora neželenih čista. To ne pomeni, da ne vse- vljamo filtracijo vode z majhnimi Pokličite od ponedeljka do petka
bakterij v vodo. buje mikroorganizmov, bakterij, padci tlaka, s primerno hitrostjo od 8. do 15. ure na brezplačno
težkih kovin: pomeni le, da jih in s tem zagotovljeno zadostne telefonsko številko 080 81 89
Povprečna dnevna poraba vode v ne vsebuje v takšnih količinah, količine pitne vode. Sistem de- in zahtevajte odgovore na vaša
Sloveniji nenehno narašča. Vsak ki bi ogrožale zdravje. Vam to za- luje brez dodatne energije. Poleg vprašanja!
Protipožarna zaščita
Vsako leto naredijo požari po celem svetu veliko materi-
alne škode. Nažalost pa zahtevajo tudi veliko število smr-
tnih žrtev. Zastrašujoča poročila o velikih požarih v stano-
vanjih, družinskih naseljih, hotelih, industrijskih objektih
itd., slišimo skoraj vsak dan. Tudi Slovenija ni izjema.
Z vsemi omenjenimi problemi prave za protipožarno hlajenje,

se srečujemo skoraj vsak dan. ventilske postaje, črpalke postaje
Nenadzorovani požar je proces za vodo, sistemi za nadzor dima
nepopolnega izgorevanja različ- in toplote, naprave za javljanje
nih materialov. Hitrost razvoja isker v cevovodih, naprave za ja-
požara po prostoru je v odvisno- vljanje gorljivih plinov in par, ter
sti od gorljivih materialov. Soča- varnostna razsvetljava, je potreb-
sno z izgorevanjem materialov v no pred uporabo preizkusiti in si
prostoru, stalno narašča količina pridobiti potrdilo o brezhibnem
sproščene toplote in temperatu- delovanju.
re, ki lahko presega tudi več kot
600 °C. Zato pride v prostoru do Na sliki 1, 2 in 3 so prikazani sis-
nagle razširitve požara. Plameni temi za vodno gašenje požarov
zajamejo celoten prostor in po- preko omrežja opremljenega s
žar preide v fazo polno razvitega hidranti.
gorenja. Ta prehod imenujemo
»flash over« oziroma požarni pre- Zakon o gradnji objektov zahte-
skok. Od tega trenutka dalje, je va mehansko odpornost in stabil-
potek požara odvisen, predvsem nost objektov pred požarom. Teh
od geometrije in ventilacije pro- zahtev, brez elementov pasivne
stora, ter količine gorljivih snovi. požarne zaščite skoraj ni mogoče
izpolniti.
Osnovni namen postavitve vgra- Slika 1 – Cevno omrežje za vodno gašenje z vgrajenimi zidnimi hidranti
jene gasilne naprave je zaščita V zadnjih letih skokovito narašča Preglednica 2 - Zidni hidrant z oznakami za priključke in dimenzijami
premoženja, še posebej v prime- škoda v industrijskih objektih.
Tlačna cev po DIN 14 811 Oznaka dn D1
rih večjih, odprtih in požarno Pojavljajo pa se tudi požari v šo-
močneje ogroženih površin. lah in vrtcih, ki so se, na srečo, do D 25 25 mm
sedaj končali brez žrtev. Kaj stori- C 42 42 42 mm
Aktivna požarna zaščita ti, da ne bo žrtev in da bo škoda C 52 53 52 mm
čim manjša? B 75 75 mm
Namen aktivne požarne zaščite
A 112 110 mm
je v čim krajšem času in čim bolj Če že ne moremo preprečiti po-
natančno locirati kraj požara, ga žarov, poskušajmo vsaj omiliti Požarno varnostni ukrepi morajo ))pasivna požarna zaščita
javiti in storiti vse za nadaljnjo njihove posledice. Posledice ne- preprečiti širjenje požara, ne gle- ))aktivna požarna zaščita
preprečitev širjenja ognja. namernih napak, namernih pož- de na njegov razlog nastanka. ))organizacijski ukrepi
igov, nepredvidljivih samovžigov,
Aktivno požarno zaščito, med skratka posledice požara lahko V osnovni opredelitvi lahko po- Zakonske zahteve
katero sodijo požarni javljalniki, omejimo s primerno požarno za- žarno zaščito razdelimo na tri po-
stabilne naprave za gašenje, na- ščito. glavitne skupine ukrepov: Ukrepi pasivne požarne zaščite
so vsi gradbeno tehnični ukrepi
za preprečevanje širjenja požara.
Proizvodi, ki so vgrajeni s tem
namenom, morajo svoje požarne
lastnosti dokazati v požarnem
preskusu, za kar je njihovim proi-
zvajalcem za ta proizvod podeljen
certifikat, s katerim dokazujejo
ustreznost proizvoda. Projektira-
nje pasivne požarne zaščite, vgra-
dnja proizvodov pasivne požarne
zaščite in njihovo vzdrževanje
Preglednica 1 - prikazuje gasilne naprave za požarno zaščito pa od odgovornih projektantov,
Vgrajen sistem aktivne požarne Zavezanec mora:

zaščite, ki ga sestavljajo cevne
napeljave in mehanizmi, sme ))skrbeti za redno vzdrževanje
pregledovati in preizkušati teh- vgrajenega sistema aktivne
nični preglednik strojne stroke. požarne zaščite v rokih, in na
Sistem, ki ga sestavljajo elek- način, kot izhaja iz navodil pro-
trične napeljave in deli, pa teh- izvajalca, oziroma tistega, ki je
nični preglednik elektrotehniške sistem vgradil, in ga lahko izva-
stroke. Sisteme, ki jih sestavljajo jajo le pooblaščeni serviserji ali
cevne napeljave in mehanizmi, vzdrževalci;
ter električne napeljave in deli, ))skrbeti za pregled in preizkus
pregledujeta usklajeno, tehnična vgrajenega sistema aktivne
preglednika obeh strok. požarne zaščite skladno s pra-
Slika 2 – Vertikalni vod z zidnimi hidranti za mokro gašenje požara

gradbenikov in vzdrževalcev ozi- ))zagotoviti varen vstop gasilcev
roma lastnikov objektov, zahteva in reševalcev v objekt
tudi zakonodajalec. Pravilno pro- ))določen čas zagotoviti nosil-
jektirani, izgrajeni in vzdrževani nost konstrukcije
objekti, morajo v primeru požara: ))preprečevati širjenje požara po
objektu
))zagotoviti varno evakuacijo ))preprečevati širjenje požara na
ljudi iz objekta sosednje objekte. Slika 3 – Zidni hidrant s komplet opremo za suho in mokro gašenje
Preglednica 3 - Podometni in nadometni zidni hidrant izdelan po DIN 3221 in 3222

Model Podometni hidrant Model Nadometni hidrant
A Z avtomatskim praznjenjem, do- A 2 prostoležeča gornja izvoda, s
datna zaščita vode praznjenjem
AD Isto kot A, toda z dodatnim zapi- B 2 prostoležeča gornja izvoda, brez
ranjem praznjenje
B Brez avtomatskega praznjenja Dodatek U Predvideno kot dodatna zaščita
BD Isto kot B, toda z dodatnim zapi- Dodatek D Z dodatnim zapiranjem
ranjem
Dodatek št. 1 Priključek spodaj; vgradnja zra- Dodatek F Spuščeno ohišje, zaščita pred
ven cevne instalacije nepooblaščenimi uporabniki in z
Dodatek št. 2 Stranski priključek; montaža zra- dvema gornjima izvodoma
ven cevne instalacije
DN 80 1) 100 DN 80, 100, 150
Način označevanja Hidrant DIN 3221 – AD2-80-1,5 DN 80: 2 zgornja C-izvoda
Podometni hidrant z avtomat- DN 100: 2 zgornja B-izvoda
skim praznjenjem z tlačno vodno DN 150: 1 spodnji A-izvod
zaščito (A), s premerom DN 80 in 2 zgornja B-izvoda
z dvojno zaporo (D) za stransko 1 spodnji A-izvod
vgradnjo (2) in dolžina cevi 1500
mm (1,5) m.
1) Centralna vodna oskrba, samo za hidrante DN 80 Oznaka Hidrant DIN 3222-AFUD-100-
1,25
Podometni hidrant z avtomat-
skim praznjenjem z tlačno vodno
zaščito (A), z s spuščenim ohiš-
jem (F) in z dodatno zaščito (U)
kakor tudi z dvojno zaporo (D) s
premerom DN 100 za cev 1250
mm (1,25) m.
vilnikom in obnavljanje veljav-

nosti potrdila o brezhibnem
delovanju sistema;
))hraniti dokumentacijo o pre-
gledovanju in preizkušanju, ter
o rednem vzdrževanju vgraje-
nega sistema aktivne požarne
zaščite, dokler je sistem v obra-
tovanju.
Potrdila o brezhibnem delovanju

vgrajenega sistema aktivne po-
žarne zaščite, zavezancu ni treba
pridobiti za sistem, ki ga je vgra-
dil, čeprav njegova vgradnja ni
predpisana.
S preizkusom vgrajenega sistema

aktivne požarne zaščite se ugo-
tovi ali sistem izpolnjuje zahte-
vane značilnosti in kapacitete, ki
morajo biti skladne s predpisi in
standardi, po katerih je bil sistem Slika 4 – Sistem gasilske opreme za gašenje požara s pomočjo šprinklerjev
projektiran in vgrajen, ter na- dovanje in preizkušanje vgrajenih Načrtovanje vgrajene gasilne na- Legenda k sliki 4:
membnostjo oziroma tehnologi- sistemov aktivne požarne zaščite. prave poteka na osnovi ogleda
jo, kot je bila upoštevana pri izde- in načrtov prostorov s tehnolo- 1) Zbiralnik vode
lavi projektne oziroma tehnične Za hidrantno omrežje je potrebno ško opremo. Izdela se projektna 2) Črpalna naprava
dokumentacije. pred začetkom uporabe pridobiti dokumentacija ob upoštevanju 3) Tlačni vodni zbiralnik
potrdilo o brezhibnem delovanju veljavnih pravilnikov s področja 4) Stisnjeni zrak
5) Krmilni ventil
Pregledovanje in preizkušanje omrežja. Pooblaščeni osebi, ki sistemov aktivne požarne zaščite.
6) Optični alarmni signal
vgrajenih sistemov aktivne po- pregleduje omrežje, je potrebno 7) Omrežje za škropilnike
žarne zaščite lahko opravlja prav- predložiti projektno dokumenta- Osnova za izdelavo projekta je (Sprinkler)
na oseba, samostojni podjetnik cijo, na podlagi katere, preglednik določitev števila con gašenja, gle- 8) Tlačno stikalo
posameznik ali posameznik, ki opravi pregled in meritev hidran- de na razmestitev naprav ali ma- 9) Alarmna naprava
samostojno opravlja dejavnost, tnega omrežja. terialov v prostorih. Na podlagi
ki pridobi pooblastilo za pregle- definiranja con se izvrši izračun
Gasilske cevi Škropilni cevni nastavek po DIN 14200

Vsebina l/m
Tlak p bar
Dolžina M
Teža 3) kg
Vsebina l
Oznaka
d1 Mm
Kratka
10
12
14
16
18
20
22
24
4
A1) 110 1 14,0 9,5 15,2 1 11 24 42 54 66 95 130 170 215 265 310 380
110 2,5 19,3 9,5 23,7 1,5 13 29 52 66 81 115 160 205 260 325 390 465
B1) 75 1,6 7,6 4,4 7,1 2 15 34 60 76 93 135 185 240 305 374 450 540
C 1)
52 1,6 4,6 2,1 3,4 2,5 17 38 67 85 105 150 205 270 340 420 505 600
A 2)
110 5 8,8 9,5 47,5 3 18 41 73 93 115 165 225 295 370 460 550 660
110 20 26,8 9,5 188,8 3,5 20 45 79 100 125 180 240 315 400 495 600 710
B2) 7 5 5,0 4,4 22,1 4 21 48 85 105 130 190 260 340 430 530 640 760
5 20 16,4 4,4 88,2 4,5 22 50 90 115 140 200 275 360 454 560 680 810
C 2)
42 15 6,1 1,4 20,7 5 24 53 95 120 150 215 290 380 480 590 715 850
42 30 11,4 1,4 41,4 6 26 58 105 130 160 235 315 415 525 650 785 935
52 15 2,1 31,8 7 28 63 110 140 175 250 345 450 565 700 845 1010
D 2)
25 5 1,4 0,5 2,5 8 30 67 120 150 185 270 365 480 605 750 905 1080
25 15 3,8 0,5 7,4 9 32 71 125 160 200 285 390 510 640 795 960 1140
F 150 20 17,7 353,2 10 33 75 135 170 210 300 410 535 670 835 1010 1200
1) Sesalna cev DIN 14810 Škropilna cev: 1) DM z ustnikom (d = 4), 2) CM z ustnikom (d = 9), 3) BM z ustnikom
2) Tlačna cev DIN 14811 (d = 16), 4) DM z šobo (d = 6), 5) CM z šobo (d = 12), 6) BM z šobo (d = 22)
3) Teža s spojkami
dolžnost slehernega posamezni-

ka. Kljub temu venomer prihaja
do požarov, do vse večje požarne
škode in celo do žrtev, ki so posle-
dica malomarnosti in nepazljivo-
sti. Večina ljudi ne razmišlja do-
volj o tem, kako nevaren je požar.
Čeprav to nevarnost priznavamo,
jo le redko povezujemo z lastnim
Slika 4 – Požarna varnost protipožarnih inštalacij – šprinkler naprav premoženjem in osebno varno-
potrebne količine gasilne tekoči- požara uporabljamo za zgodnje žarne zahteve razreda F90. stjo. Za večino je požar preveč
ne. odkrivanje požara na varovanem oddaljena grožnja, da bi poskrbeli
območju. Sistem ga signalizira V primeru, da cevi šprinkler na- za ustrezne zaščitne ukrepe.
Največja izračunana potrebna s sireno in prenosom alarma na prav prevlečemo z zaščitnimi
količina gasilne tekočine na eno varnostni nadzorni center in ga- Conlit 150 U ali Conlit 150 P ce- Zavedati se moramo, da je tak
cono pa je osnova za izbiro veli- silcem. vaki, brez težav dosežemo razred odnos do požarne zaščite mo-
kosti rezervoarja gasilne tekoči- požarne varnosti F90. Potrebna žno spremeniti le s poučevanjem
ne. S količino gasilne tekočine v V primeru da šprinkler naprave debelina izolacije je odvisna od ljudi, da bodo spoznali požarne
rezervoarju, oziroma s prostor- potekajo skozi cone objekta kjer oblikovnega faktorja U/A (raz- nevarnosti, ter skrbeli za njihovo
nino rezervoarja, pa je pogojena šprinkler naprave niso predvide- merje med površino, ki jo ogenj preprečevanje, zaradi sebe in dru-
tudi velikost modula, v katerem ne, morajo izpolnjevati smernice objema in pregretega preseka cevi gih. Te aktivnosti in prizadevanja
se nahajajo elementi naprave z VDS 2092, ki zahtevajo, da mo- – nosilca), za posamezen kon- za izboljšanje splošne požarno
rezervoarjem. rajo šprinkler naprave, vključno z strukcijski element – cev. varstvene kulture, je eno izmed
njihovo nosilno podkonstrukcijo poglavitnih in najtežjih nalog po-
Sistem za avtomatsko javljanje (obešala), izpolnjevati protipo- Požarna zaščita je pomembna žarne zaščite.
Izpiranje vodovodne instalacije

Cevno instalacijo za pitno vodo je po končani montaži po- a. Število odvzemnih mest kos V preglednici 1 je prikazan izra-
trebno temeljito izprati. Izpiranje instalacije se mora izve- čun zaslužka po izdelanem nor-
b. Skupni čas izpiranja (brez časa mativu v minutah in po posame-
sti kolikor hitro je to mogoče oziroma v čim krajšem času,
potrebnega za transport) Minut znih postavkah.
po opravljenem tlačnem preizkusu. Izpiranje instalacije
se mora opraviti po predpisanih določilih DIN 1988, del Protokol za izpiranje vodovodne
2, odstavek 11,2. instalacije izdela izvajalec ter jo
podpišeta izvajalec in pooblašče-
Voda, ki jo uporabimo za spiranje mora trajati izpiranje minimalno na oseba graditelja.
vodovodne instalacije mora biti 2 minuti.
predhodno filtrirana. Instalacija, Pozor:
ki jo bomo izpirali ne sme prese- Spiranje cevne napeljave
gati skupne dolžine 100 metrov. V kolikor v cevni instalacija ni
Spiranje cevne instalacije je dolo- dosežena hitrost pretoka vode
Čas splakovanja je odvisen od čeno s predpisi po DIN 1988 in nad 0,5 m/s, je potrebno pove-
dolžine instalacije, vendar ne ustreznimi navodili proizvajalca. čati vodni rezervoar za izpiranje
sme biti krajši od 15 sekund na Za temeljito izpiranje, mora biti in povečati tlak. Vsekakor pa je
meter vgrajene cevne instalacije. vsako odvzemno mesto odprto potrebno največ pozornosti po-
Na vsakem odvzemnem mestu vsaj 2 minuti. svetiti navodilu proizvajalca.
Preglednica 1: Primer izračuna za zaslužek pri izpiranju vodovodne instalacije

Št. Primer izračuna Čas Skupen čas V preglednici prikazani podatki
Postavka 1.) Sredstvo za izpiranje 75 75 kažejo, da je skupni čas za izpira-
nje instalacije 255 minut.
Postavka 2.) 15 odvzemnih mest 4 90
Postavka 3.) 2 podometni armaturi 15 30 To vrednost nato delimo s 15 iz-
Postavka 4.) Toplotni hranilnik 30 30 točnimi mesti in dobimo potre-
Postavka 5.) Izdelava protokola po št. odvzemnih mest 2 30 ben čas za 1 odvzemno mesto.
Potreben čas za izpiranje 1 od-
+ transportni stroški 30
vzemnega mesta, skupaj z vsemi
Skupaj v minutah 255 minut ostalimi stroški je torej 17 minut.
Nova generacija fitingov za dvižne vode

Manj delov, večja prilagodljivost, enostavnejše načrtova- spremembe kar vodi k zaneslji- tudi stotine delov. Zaradi tega se
nje in hitrejše delo so glavne prednosti novega Uponorje- vim instalacijam. lahko enostavno načrtuje stan-
dardne projekte, kot tudi posebne
vega sistema večplastnih cevi (MLCP) za dvižne vode v
Modularni sistem za skoraj rešitve za izjemno zapletene teh-
dimenzijah od 63 do 110 mm. vsakršno varianto nične probleme.
Uponorjev MLCP sistem dvižnih Tudi v primerih, ko so problemi

vodov je zasnovan na modularne- na samem gradbišču videni že na
mu konstrukcijskemu konceptu. začetku, je sistem izjemno prila-
Z vsega 27-imi komponentami godljiv.
se lahko izvede kakršna koli nalo-
ga, katera je do sedaj potrebovala Prav vsak spoj se enostavno raz-
Zatiskanje spojev na delovni mizi

Inovativna rešitev komponent, se pri MLCP siste-
mu dvižnih vodov potrebuje nič
S to inovacijo Uponor postavlja več kot 27 komponent. Kombi-
nove mejnike za sisteme večpla- nacija polietilena in aluminija v
stnih cevi z ozirom na kakovost, večplastnih ceveh, ki so certifici-
zanesljivost in varnost. Medtem, rane v skladu s standardom DIN
ko je za konvencionalen sistem 16833, naredi sistem robusten,
instalacij dimenzij od 63 do 110 difuzijsko tesen na kisik in od-
mm potrebnih do 300 različnih poren na temperaturne in tlačne Montaža brez uporabe posebnega orodja
Modularni koncept fitingov

stavi, zato ga je lahko hitro prila- v samo enem koraku, kar poe-
goditi novemu namenu uporabe. nostavlja in pospeši delo ter se s
tem doseže precej boljše trajne
Delo je hitrejše, enostavnejše rezultate.
in bolj prilagodljivo
Manj delov in stroškov na
Delo z Uponor MLCP sistemom učinkovitost kot dodan
dvižnih vodov je zares enostav- bonus
no. Modularna zasnova pomeni,
da se je vedno potrebno držati Zaradi zmanjšanega števila kom-
istega postopka za priključitev ponent so vsi deli, ki se potrebu-
cevi (pet korakov) in da se težka jejo, navidezno vedno na zalogi.
orodja, potrebna za zatiskanje, Za dobavitelje in instalaterje to
uporabljajo na delovni mizi, kar je pomeni, da je konec z nadležnimi
neprimerno bolje, kot pa če bi se zamudami, ki so posledica dolgih
uporabljala nad glavo ali na težko dobavnih rokov. Po drugi strani
dostopnih mestih. pa profitirajo tudi distributerji z
manjšimi zalogami in hitrejšim
S tem se doseže boljša učinkovi- obračanjem celotnega sistema.
tost dela ter zmanjša nevarnost Številne prednosti novega UPO-
za nastanek poškodb na samem NOR MLCP sistema dvižnih vo-
objektu. Za zatiskanje fitingov dov demonstrirajo izjemno moč
dimenzije 90 in 110 mm se upo- in široko področje uporabe (za
rablja obstoječe orodje za zatiska- instalacije dimenzij od 63 mm do
nje z oznako UP 75. 110 mm).
Uponorjev MLCP sistem dvižnih Za več informacij se obrnite na

vodov odpravlja večkratne reduk- TITAN d.d., ki je uradni zasto-
cije dimenzij. Sistem je konci- pnik firme Uponor v Sloveniji.
piran tako, da se lahko priključi
večjo in manjšo dimenzijo cevi Vili Zabret, TITAN d.d. Enostavno reduciranje dimenzij
Sanjske kopalnice iz novih materialov

Svet pohištva postaja čedalje bolj privlačen, razvijajo se
novi trendi, skladni z »modnimi smernicami« in časovnim
obdobjem. Letošnji trend pohištvene opreme se vrača k
rustičnemu in klasičnemu stilu, vendar brez masovne
proizvodnje.
Polirock, ki ga, prav tako kot Ker- Sicer lahko svoj prostor za vo-
rock, izdelujejo v podjetju Kolpa dne užitke popestrite s Kolpinimi
d.d. zbirkami kopalniškega pohištva,
ki nosijo ženska imena. Tako so
Za tiste, ki bi radi ubežali od od letos na voljo Hana (na sliki
stresnega vsakdanjika, so v Kolpi spodaj), Kaia ter Oriana, pri kate-
pripravili nove modele masažnih rih lahko izbirate podobo v imita-
tuš kabin, kot so Odila, Melba in cijah lesa, beli in rdeči barvi.
Castor (slednja na sliki levo). Pa-
leto zanimivosti so dopolnili še s Ponudba pri Kolpa san je pestra
pravokotno tuš kadjo in mikavna, še vedno pa v ospred-
Nepogrešljiv je tudi vtis živahne iz treh elementov - umivalnika,

svežine, v ospredje pa se postavlja omarice in police -, vsi pa so na-
individualen in celovit pristop k rejeni iz trpežnega materiala Ker-
vsakem prostoru. Pojavljajo se rock, ki združuje trdoto naravne-
nove barve, nov način obdelave ga kamna in lepoto keramike.
in napredni materiali.
Kolpa san predstavlja tudi druge
Največji slovenski ponudnik primere kopalniške opreme iz
kopalniške opreme Kolpa san Kerrocka in med tovrstne novosti
navdušuje z domiselnimi kombi- sodi masažna kabina Bono.
nacijami svojih izdelkov in tako
vsako doživetje za vrati kopalnice Kopalno kad Tristan (na sliki
spreminja v sanjanje. desno) iz programa Kolpa san je
ljubljansko Gospodarsko razsta-
Ena od novosti, ki skrbi za pridih višče na lanskem pohištvenem
mladosti, je kolekcija Fruit, ki je sejmu uvrstilo na lestvico Deset Rumba 140x70, ta pa bo dobro- je postavlja razvajanje. Potopite
na voljo tudi v živahnih barvah: najboljših – »top ten« izdelkov. došla za ljudi, ki prenavljajo svoje se v kopalno kad iz Kolpa san,
rdeči, oranžni in zeleni (na sliki Kad je elipsaste oblike, izdelana stare kopalnice, saj je odličen na- sanjajte, svet pa vas bo počakal
levo). »Sadna« linija je sestavljena pa iz kompozitnega materiala domestek za staro kopalno kad. zunaj.
produkcija: HD agencija
Kopalnica,
moj zaliv užitkov
KOLPA d.d., Metlika, Rosalnice 5, 8330 Metlika
Užitki v kopalnici so lahko kot poležavanje na

najlepših plažah sveta. Izberite pravo kopalnico!
Izdelke Kolpa san si lahko ogledate v vseh večjih
trgovinah s kopalniško opremo.
Več na www.kolpa.si
Izvedba odtočne instalacije v zemlji

Nekoč najpogosteje uporabljene cevi za odtočno kanali- kanalizacije kasneje skorajda ni DN 100. V kolikor dovoljujejo
zacijo iz litega železa, svinca ali kamenine, se danes upo- mogoča. Pri načrtovanju vodenja hidravlični izračuni, pa je mogoče
odtočnih cevi veljajo podobna vgraditi cevi s premerom DN 80.
rabljajo le še v zelo redkih primerih. Večino omenjenih
pravila kot za vodovodno instala-
cevi so nadomestile cevi iz plastičnih materialov. Cevi so cijo - razdalje zbiralnih vodov in Padec
izdelane iz polietilena ali propilena in so odporne proti priključkov do vertikalnega voda
vročini, raznim kislinam in raztopinam. naj bodo čim krajše, saj s tem ))Normalni padec za zemeljsko
zmanjšamo možnost zastajanja instalacijo znaša 1:50, kar zne-
odplak. se 2 cm/m.
Slika 2 – Cevni loki

Na osnovi prostorske lokacije ))Minimalni padec je odvisen od
objekta in priključka za odvod se preseka cevi.
določi glavni vod odtočne kanali- ))Maksimalni padec je 1:20. Za
zacije, vključno s padcem. večje višinske razlike se padci
določajo skladno s čistilnimi
Razdalje zbiralnih vodov in pri- odprtinami.
ključkov do vertikalnega voda
morajo biti čim krajše, kar zmanj- V preglednici 2 so prikazani mini-
ša možnost zastajanja odplak. malni padci J pri ležečih odvodnih
Slika 1 – KG kanalizacijska cev V primeru, ko je glavni odvod instalacijah po DIN EN 12056 in
Po oznakah jih delimo v dve vstavljenim tesnilnim gumijastim iz kleti, je mogoče združiti vse DIN 1986-100.
skupini, in sicer: cevi z oznako obročem. Tako izvedemo spoj padne vode že v objektu. S tem
HT, ki so izdelane v sivi barvi in cevi zgolj z vtikom ene v drugo. se zmanjša število povezav na Spremembe smeri:
so namenjene za uporabo odtoč- Za priključek hišnih odtočnih osnovni liniji.
nih vodov z visoko temperaturo, instalacij na čistilno jamo ali jav- ))Zemeljski vod je priporočljivo
ter cevi z oznako KG (slika 1), no kanalizacijo za odvajanje od- Upoštevati je potrebno sledeče: položiti v čim bolj ravni liniji in
ki so v rdečerjavi barvi in jih upo- padne vode uporabljamo cevi iz paralelno s temelji.
rabljamo za polaganje v kleteh, kamnin ali betona. Dimenzioniranje ))Spremembo smeri smemo iz-
oziroma jih polagamo direktno v vesti samo s predpisanimi 15o;
zemljo (preglednica 1). Načrtovanje osnovnih linij Odtočne vode iz hiše navadno 30o in 45o loki (slika 2).
odvajamo v deljenih sistemih (de- ))Sprememba smeri pod kotom
Povezava cevi je enostavna. Ena Pomembno je pravilno načrto- ljena kanalizacija), ali izjemoma, 90o ni dovoljena. S tehničnega
stran cevi je gladka, na drugi vanje, saj popravilo nepravilno v enem sistemu (mešana kana- vidika je priporočljiva izvedba z
strani je oblikovana objemka z oziroma slabo izvedene odtočne lizacija). Odtočni kanalizacijski dvema 45o lokoma, med kateri-
vod, ki ga položimo v zemljo ma se, zaradi umirjanja, vstavi
Preglednica 1 – Mere za PVC-U kanalizacijskih cevi (KG cevi) v mm
mora biti minimalnega premera raven, kratek kos cevi.
Cev Objemka Debelina
DN
Ø od zunaj Ø od zunaj Dolžina l stene s
100 110 126 76 3,0
125 125 142 85 3,0
150 160 180 100 3,6
200 200 223 120 4,5
250 250 282 140 6,1
300 315 350 160 7,7
400 400 442 190 9,8
500 500 552 220 12,2 Slika 3 - Spremembo smeri izvajamo z različnimi cevnimi loki in odcepi
Zamenjava materialov spremembe smeri s premerom

≤ DN 150 se vgradi minimal-
Menjava posameznih delov se no na vsakih 40 m, pri preme-
sme opraviti samo z enakimi di- rih ≥ 200 pa na vsakih 60 m
menzijami in odgovarjajočimi ))pri zemeljskih instalacijah in
materiali, ki se lahko medsebojno pri instalacijah s spreminja-
spajajo. Oblikovni deli in tesnila njem smeri > 30o je potrebno
morajo prav tako biti odgovarja- kolikor je mogoče vgraditi či-
jočih dimenzij. stilno odprtino blizu spremem-
be smeri.
Čistilna odprtina
Na sliki 6 je prikazan način vgra-
Cevi in smradne zapore ali čistil- dnje pravokotne čistilne odprtine
ne odprtine s pravokotno odpr- in smradne zapore. Minimalno
tino (za vse odvodne cevi) ali na prekritje zemeljske cevne instala-
Slika 4 – Uporaba dvojnega odcepa za spremembo smeri v ležečih primer z okroglo odprtino (za cije mora znašati od 40 do 45 cm.
instalacijah ni dovoljena
priključke, padnih in zbirnih in-
Odcepi glede na premer cevi, približno stalacij) so predpisane: Jašek v katerem je zakopana od-
25 do 50 cm. Uporaba dvojnega vodna instalacija se mora zapol-
Sprememba smeri pod manjšim odcepa za spremembo smeri v ))v zemlji in zbirnih instalacijah niti s peskom in srednje debelim
kotom 90o ni dovoljena. S tehnič- ležečih instalacijah ni dovoljena mora biti vgrajena minimalno prodom, debeline okoli 25 cm
nega vidika je priporočljiva izved- (slika 4). na vsakih 20 m nad cevjo. Priporočljivi niso ma-
ba z dvema 45o lokoma, med ka- ))v zemeljski instalaciji brez teriali, ki nažirajo cevi in tesnila.
terima se, zaradi umirjanja, vstavi Sprememba dimenzije
raven kratek kos cevi.
Odvodnih cevnih instalacij v
Pri odvodih zakopanih v zemljo, smeri pretoka ne smemo nikoli
kakor tudi pri zbirnih cevnih zmanjševati. Izvedemo lahko le
odvodih za kanalizacijo, smemo prehod na večjo dimenzijo z od-
uporabljati le 45o odcepe (slika govarjajočimi prehodnimi kosi.
3).
Pri ekscentrično nameščenih
Če se želi omejiti povratno nama- prehodih, teče cev, poravnana z
kanje je potreben minimalen na- vrhom cevi, skozi nastavek (sli-
gib 15o od začetka do konca linije. ka 5). S tem se zagotovi boljše
Najmanjša razdalja med dvema prezračevanje zemeljske cevne
cevnima odcepoma mora znašati, instalacije.
Slika 5 – Prehodni kos Slika 6 – Čistilna odprtina in smradna zapora
Preglednica – 2 Minimalni padec J pri ležečih odvodnih instalacijah

Vrsta instalacije Minimalni padec J Veljavni predpisi
Neprezračene priključne instalacije 1,0 % (1:100) 1 cm/m DIN EN 12 056, tabela 5
Prezračene priključne instalacije 0,5 % (1:200) 0,5 cm/m DIN EN 12 056-2 tabela 8
Zemeljske in zbirne instalacije znotraj zgradbe 0,5 % (1:200) 0,5 cm/m DIN 1986-100, del 8.3. in 5
- Odpadne vode (stopnja polnjenja 0,5) 0,5 % (1:200) 0,5 cm/m DIN 1986-100, del 9.3.5.2
- Deževnica (stopnja polnjenja 0,7)
Zemeljska instalacija za odpadno – na primer mešano vodo in deževnico 1: DN DIN 1986-100, del 9.3.5.2
zunaj zgradbe (korekcija 1)
(stopnja polnjenja O,7)
Merjenje količine vode

Vodo še vedno prištevamo za enostavno in poceni narav- doteka merjena tekočina v osi vinsko ploščo, ki loči vodovodni
no dobrino. Takšna razmišljanja so napačna. Vsak dan bobna in izmenoma polni meril- del od suhega. Pri mokrih števcih
ne prekate. ležita pod vodo tako pogonski del
potrošimo ogromne količine vode. Zavedati bi se morali,
kot tudi števec. Ti števci so bolj
da je voda omejen naravni vir. Na Zemlji je pitna voda v Zaradi posebne oblike prekatov natančni, vendar jim voda številč-
omejenih količinah. pride pri polnjenju do vrtenja nico rada olušči in onesnaži.
bobna; levi, niže ležeči del pre-
Dodatno čiščenje vode in njena lahko torej neposredno umerimo kata postane namreč težji in zato Na sliki 1 je prikazan števec za
distribucija po ceveh pa zahteva- v m3/s skladno s kontinuitetno boben zasuče. Tako se zgodi, da merjenje količine vode v stano-
ta veliko energije. Z vodo mora- enačbo za pretok: pretok v mJ/s voda iz enega prekata izteka, vanjskih hišah. V preglednici 1 in
mo v prihodnje ravnati varčno in = presek cevi v m- x hitrost preta- medtem ko se naslednji prekat 2 je prikazana razlika med volu-
v omejenih količinah. kanja v m/s. polni. metričnim in števcem s krilnim
kolesom.
Za merjenje večjih količin vode

v industriji se uporabljajo Wolt-
mannovi in elektronski števci.
Krilno kolo je vgrajeno v raven
kos cevi. Zaradi vodnega toka se
kolo vrti, njegovo vrtenje pa polž
prenaša na števec.
Merjenje množine vode z Ventu-

Slika 1 – Univerzalni vodomer za hladno vodo rijevo cevjo (sl. 2) temelji na dej-
V enega izmed teh ukrepov spa- stvu, da je pri različnih hitrostih
Legenda k sliki 1:
da merjenje porabljene količine 1. Krogelna pipa, razvodnik, pretočni zaporni ventil brez izpusta statični tlak v cevi različen. V oži-
vode. Za merjenje porabe vode 2. Jekleni nosilec vodomerja s pritrdilnim materialom ni je hitrost pretakanja večja kot
uporabljamo vodne števce, ki de- 3. Povratna zapora, izpust pred ali za njo. Zato je podtlak na
lujejo na dveh različnih principih: 4. Enako kot 1, le z izpustom mestu B večji kot na mestu A ali
A'.
Merjenje hitrosti Merjenje volumna Za hišne števce uporabljamo
števce s krilnimi kolesi. Delajo jih Tlačna razlika med mestoma B in
Merimo število vrtljajev prope- Z vodo se izmenoma polni in pra- v dveh izvedbah. Pri suhih števcih A je odvisna od hitrosti pretaka-
lerja, ki se vrti v vodnem toku. zni vrtljiva komora znanega volu- leži krilno kolo v vodnem toku, nja in tako tudi od pretoka (kon-
Število vrtljajev v enoti časa (obr/ mna. število obratov je merilo za števni kazalec in številčnica pa sta tinuitetna enačba). Po zožitvi ima
min) ustreza določeni množini množino pretečene vode. nameščena zunaj na suhem. voda spet isto hitrost kot pred njo,
pretečene vode (v m3/s). To izra- tako da je na mestu A« praktično
čunamo iz preseka cevi in hitrosti Ti števci se uporabljajo za manj- Krilno kolo in števec veže gred. isti tlak kot na mestu A.
vode. Števec vrtljajev propelerja še pretoke. Pri bobnastih števcih Ta je z zaporo speljana skozi ko-
Za namestitev vodomera je za-
Preglednica 1: Hišni vodni števec za hladno vodo do 40 oC po DIN ISO 4064-1 (podatki od proizvajalca)
dolžen upravljavec vodovoda, ka-
Nazivna velikost Vn m3/h 1,5 2,5 6 10 15 40 60 150 teri določi tudi tip in velikost. Vo-
Nazivno ime DN/R R½ R¾ R1 R1½ 50 80 100 150 domeri so sestavni del priključka,
Poleg števca Vn m /h3
2,5 2,5 2,5 10 namenjeni pa so za obračun po-
Dopustna stalna obreme- m /h3
Obr. Obr. Obr. 40 120 180 400*
nitev
Maksimalni pretok Vmax m3/h 3 5 12 20 90 200 280 600
Tlačne izgube pri Vmax Dpmax mbar 1000 510 850 750 580 900 900 600*
Prehodni pretok Vt l/h 120 37,5 90 150 37,5 37,5 37,5 150
Minimalni pretok Vmin l/h 30 20 25 30 20 20 25 30
Preklop Vnavzgor m /h3
2,3 2,3 2,3 8,3
Vnavzdol m /h3
1,2 1,2 1,2 4,7
Vgradna dolžina – navoj mm 209 288 378 438 270 300 360 1000
Višina mm 60,5 112 132 160 300 320 320 312
Širina mm 70 95 103 131 185 210 220 420
Teža kg 0,48 2 3,3 6,6 38,5 44,5 56 97,5 Tlačne izgube v vodnem števcu
Preglednica 2: Števec za hladno vodo z volumetričnim kolescem, izdelan po Preglednica 3: Števec s krilnim kolescem izdelan po
DIN ISO 4064-1 DIN 1988-3 DIN ISO 4064-1 DIN 1988-3
Preglednica 4: Dimenzije vodnih števcev dno dobavo vode drugim upo-

Priključni navoj G½B G½B G¾B G1B G1¼B G1½B G2B rabnikom in uporabnik vzroka
oviranja noče odstraniti,
Vgradna dolžina v mm 110 110 165 190 260 260 300
))če brez soglasja upravljavca
Volumen pretoka v m3/h 2) 0,6 1,0 1,5 2,5 3,5 6,0 10 dovoli priključitev drugega
Maksimalen pretok m /h3
1,2 2,0 3,0 5,0 7,0 12,0 20 uporabnika na svojo interno
Woltmanov števec napeljavo,
Priključek DN 1)
50 65 80 100 150 200 ))če onemogoča delavcem upra-
vljavca preglede in odčitavanje
Volumen pretoka v m3/h 2) 15 25 40 60 150 250
na vodomeru in interni inšta-
Maksimalen pretok m /h3
30 50 80 120 300 500 laciji,
1) V danih pogojih volumskega pretoka lahko izberemo za eno stopnjo večjega ali manjšega ))če uporabnik brez privolitve
2) Nazivni volumski tok upravljavca odstrani plombo
(na vodomeru, hidrantu itd.)
rabe vode. Vsak vodomer mora v skladu z določili zakona o ko- ogroža zdravje drugih uporab- ali kako drugače spremeni na-
imeti vtisnjeno kontrolo meril od munalnih dejavnostih in na pod- nikov oziroma kakovost vode v čin izvedbe priključka,
pristojnega urada za kontrolo me- lagi zakona o temeljih sistema javnem vodovodnem omrežju, ))če krši predpise o varčevanju z
ril in plemenitih kovin. cen in družbene kontrole cen. ))če je priključek na vodovodno vodo, kadar je to dogovorjeno
omrežje izveden brez soglasja ali odrejeno (redukcija),
Dela z nameščanjem in preme- Prekinitev dobave vode upravljavca, ))če ne plača računa v 15 dneh
ščanjem vodomerov, kot tudi ))če interna napeljava in druge po prejemu opomina pred tož-
nadzor, lahko opravlja samo do- Dobavitelj vode lahko na stroške naprave uporabnika ovirajo re- bo.
bavitelj pitne vode.
Preglednica 5: Tlačne izgube v vodnem števcu DIN 1988-3
Količina porabljene vode iz Števec S krilatim kolesom Woltmannov vodoravni Woltamnnov para-
omrežja javnega vodovoda se lelni
meri v kubičnih metrih po stanju Volumen pretoka v m3/h < 15 < 15 < 15
odčitanem na vodomeru vodo-
Tlačne izgube v mbar 1000 600 300
vodnega priključka. Vodomere
odčitava delavec upravljavca vo- uporabnika brez odpovedi pre-
dovoda enkrat letno. kine dobavo vode v naslednjih
primerih:
Upravljavec lahko določi tudi
drugače. Cena m3 vode se določa ))kadar stanje interne naprave
Slika 2 – Venturijeva cev

KOLEKTOR LIV d.o.o. - zaupanja vreden partner

KOLEKTOR LIV d.o.o. je del koncerna KOLEKTOR
GROUP. Smo proizvajalec izdelkov blagovne znamke
LIV. Blagovna znamka je prepoznavna v segmentu izdel-
kov Sanitarne tehnike. Naš cilj je postati eden vodilnih
evropskih ponudnikov sanitarne tehnike.
Že od leta 1954 nam načrtno podrobneje predstaviti. Nova je

delovanje, predana in izkušena postavitev družin izdelkov - v želji
ekipa ter posluh za vaše želje in po večji prepoznavnosti izdelkov
potrebe omogočajo, da vedno tako po blagovni znamki kot tudi
ponudimo kakovostne izdelke, po načinu vgradnje, so splako-
zasnovane na najsodobnejši teh- valniki in elementi razvrščeni v
nologiji in oblikovane v skladu z družine:
najnovejšimi trendi. Zanesljivost,
kakovost in sodoben dizajn izdel- ))LIV-FIX – družina suhomon-
kov LIV dokazuje preko milijon tažnih elementov splakovalnik volumna 7,5 litra, je na voljo velik izbor aktivirnih
izdelanih in prodanih splakoval- ))LIV-MOUNT – družina vgra- dvokoličinsko splakovanje. V tipk; skupno 8 novih modelov
nikov letno. dnih elementov (mokra vgra- ponudbi sta Basic in Standard tipk. V različnih izvedbah to pred-
dnja) izvedba, ki prinaša številne stavlja skupno kar 44 novih akti-
Naš uspeh temelji na hitrem in ))Podometni splakovalniki (za prednosti v montaži splakoval- virnih tipk.
učinkovitem prilagajanju zahte- talno školjko) nika, ter široko paleto novih
vam trga ter na prodorni strategiji, ))Aktivirne tipke aktivirnih tipk. Globina splako- ))Posebej želimo poudariti nove
ki jo vztrajno uresničujemo. ))Nadometni splakovalniki valnika 12 cm. aktivirne tipke RUBY ECO in
))Senso program za opremo jav- ZIRCON ECO – nadstandar-
nih prostorov V skupini LIV-MOUNT vgra- dne aktivirne tipke z kovinski-
))Sifoni dnih elementov s splakovalni- mi gumbi ter polnili iz žlahtnih
))Rezervni deli kom so novi materialov, kot so steklo, les,
kamen in plexi.
Z novo zasnovo družin izdelkov ))LIV-MOUNT vgradni element ))Prav tako so novost aktivirne
blagovne znamke LIV vam želi- s splakovalnikom 6012 - spla- tipke AXINITE ECO, EKANI-
mo olajšati delo z našimi izdelki, kovalnik volumna 6 litrov, dvo- TE ECO in LINARITE ECO –
povečati prepoznavnost izdelkov količinsko splakovanje. Spla- aktivirne tipke prinašajo nove,
in blagovne znamke. S številni- kovalnika omogočata montažo sveže designe in velik nabor
mi novimi izdelki želimo razširiti aktivirne tipke zgoraj ali spre- barvnih kombinacij.
vašo ponudbo izdelkov ter zado- daj in sta idealna za podoken-
voljiti različne potrebe uporabni- sko vgradnjo.
kov. ))LIV-MOUNT vgradni element
s splakovalnikom 9032 (Medi-
Poleg že znanih izdelkov teran)- splakovalnik volumna 9
blagovne znamke LIV so v litrov, dvokoličinsko splakova-
produktni splet dodani novi nje. Splakovalnik se odlikuje po
izdelki majhni vgradni globini – 9cm.
Je prava izbira v primeru tanj-
V skupini LIV-FIX suhomonta- ših gradbenih sten.
Znamo prisluhniti željam in pre- žnih elementov so novost:
dlogom naših naročnikov, zato V skupini podometnih spla-
skupaj z njimi v aktivnem dialogu ))LIV-FIX suhomontažni ele- kovalnikov je novost
izberemo najboljše rešitve, ki jih menti s splakovalnikom 6012
strokovno in kvalitetno izpelje- – splakovalnik volumna 6 litrov, ))Podometni splakovalnik 9032
mo - od prve zamisli do končne dvokoličinsko splakovanje. (Mediteran) - splakovalnik vo-
izdelave. Predvsem splakovalnika višine lumna 9 litrov, dvokoličinsko
82 in 88mm sta idealna za po- splakovanje. Namenjen je za
Podjetje KOLEKTOR LIV d.o.o. dokensko vgradnjo. Vsi LIV- priključitev na talno školjko in
tudi v letu 2009 nadaljuje z razvo- FIX elementi s splakovalnikom je izredno tanek – 8,7 cm.
jem blagovne znamke LIV. Po- 6012 podpirajo montažo akti-
nudba izdelkov Sanitarne tehnike virne tipke zgoraj ali spredaj. Aktivirne tipke - za nove izdelke
je bistveno razširjena in prinaša ))LIV-FIX suhomontažni ele- družin LIV-FIX, LIV-MOUNT
številne novosti, ki vam jih želimo menti z splakovalnikom 7512 – ter podometnih splakovalnikov
Linarite Eco Ekanite Eco Axinite Eco
Čisto splakovanje
KOLEKTOR LIV d.o.o. MODRA ŠTEVILKA
Industrijska cesta 2 • 6230 Postojna • Slovenija 080 17 12
Tel.: +386 (0)5 72 83 700 • Fax: +386 (0)5 72 83 811
ob delavnikih 08.00-15.00
sanitar.info@liv.si • www.liv.si
Skupina izdelkov senzo, name- ))HALITE – baterijska izvedba;

njenih javnim ter pol-javnim podometna senzorika za izpira-
prostorom prinaša poleg znanih nje urinal.
izdelkov več novosti; ))Set za urinal – baterijska izved-
ba; nadometna senzorika za
))APLITE SENSO – DUO – ba- izpiranje urinal.
terijska izvedba; senzorika za V skupini vidnih splakovalni-
brezkontaktno izpiranje (WC kov smo dodali splakovalnik
splakovalnik 9012). Omogoča Adria – splakovalnik volumna
dvokoličinsko senzorsko izpi- 6 litrov. S svojimi rešitvami in
ranje in/ali dvokoličinsko me- ponudbo sodi podjetje KOLEK-
hansko izpiranje. TOR LIV ob bok najbolj pri-
))CELESTINE – baterijska iz- znanim proizvajalcem tovrstnih
vedba; senzorika za brezkon- izdelkov. Glavni poudarek pri
taktno izpiranje (WC splako- snovanju in razvoju izdelkov je
valnik 9012). njihova kakovost in uporabnost.
Zaščita cevi
Antikorozijska zaščita z zaščitnim trakom. Protikorozij- Preglednica 1: Potrebna količina traku
sko zaščito cevi je potrebno prilagoditi glede na pričako- Dimenzija
Površina Potrebno za 100 m Priporočlji-
za dolžino dolžine cevi pri 50 % va širina
vane zunanje vplive in zahtevano trajnost. Zunanjo zašči- cevi v Ø
100 m prekrivanju traku
to zelo pogosto izvedemo z zaščitnimi trakovi.
mm m2 m2 mm
13,5 4,3 88,6 19
17,2 5,4 10,8 19
21,3 6,7 13,4 19
26,9 8,5 17,0 19
33,7 10,6 21,2 30
42,4 13,3 26,6 30
48,3 15,2 30,4 50
60,3 18,9 37,8 50
76,1 23,9 47,8 50
88,9 27,9 55,8 100
114,3 35,9 71,8 100
139,7 43,9 87,8 100
165,1 51,9 103,8 100
V preglednici 2 je prikazana širina za cevovode, ki jih vodimo po

traku z njegovo površino. neogrevanih kleteh ali podstrešjih
in skozi katere se pretaka topel
Izolacija cevovodov medij, 4 cm debela plast izolacije
(glej reglednico 3). Plast moramo
Cevovode in elemente, skozi ka- zaščititi pred vdorom vlage in
tere se pretaka topel medij, izoli- pred poškodbami. Kjer se bojimo
ramo, kadar ne želimo, da bi se ta mehanskih poškodb, obdamo
preveč ohladil. mineralno volno z aluminijastim
Preglednica 2: Dimenzija traku

Cevi lahko ovijemo z mineralno
Zelo primerna sta trakova Coro- Pred izvedbo zaščite cevi z izo- volno ali različnimi vrstami izola- Širina traku Površina traku
plast in Corothene, ki jih upora- lacijskim trakom, moramo s cevi cijskih cevakov. Debelina izolacij- [mm] m2/tm [m]
bljamo za zaščito cevi, ki jih na odstraniti rjo, olje, maščobe uma- ske plasti naj bo gospodarna. 19 0,019
splošno polagamo v zemljo in na zanijo in vlago. Orientacijske 30 0,030
prostem. Izolacijski trak Coro- vrednosti potrebne količine traku Pri še enkrat debelejši plasti so
50 0,050
plast uporabljamo tudi pri zaščiti za zaščito cevi je prikazana v pre- stroški več kot dvakrat yecji (pre-
cevi proti mrazu. glednici 1. glednica 1. Navadno zadostuje 100 0,100
plaščem.Namesto volne upora- Preglednica 3: Izolacijske površine na ceveh

bljamo predvsem za ravne plo- Zun. premer cevi – Ø mm Izolacijska površina v m2 pri debelini izolacije od
skve tudi druge izolacijske mate-
DN 20 25 30 35 40 45 50 60 70
riale (stiropor, pluto itd.). Najlaže
je izolirati cevovode in cevne ele- 10 = 16,75 0,180 0,210 0,241 0,273 0,304 0,335 0,370 0,430 0,492
mente z žlebaki iz izolacijskih 15 = 21,25 0,190 0,224 0,255 0,287 0,318 0,350 0,380 0,444 0,507
materialov. Pri nas izdelujejo take 20 = 26,75 0,210 0,241 0,273 0,304 0,335 0,367 0,400 0,461 0,524
žlebake iz spenjenih plastičnih 25 = 33,50 0,230 0,262 0,294 0,325 0,357 0,388 0,420 0,482 0,545
mas.
32 = 42,25 0,260 0,290 0,321 0,353 0,384 0,415 0,450 0,510 0,573
Predpisi 40 = 48,25 0,280 0,309 0,340 0,371 0,403 0,434 0,470 0,529 0,591
50 = 60,00 0,310 0,346 0,377 0,408 0,440 0,471 0,500 0,565 0,628
-za energijsko varčne zahteve pri 65 = 75,50 0,360 0,394 0,426 0,457 0,489 0,520 0,550 0,614 0,707
ogrevalno tehničnih napravah in
80 = 88,25 0,400 0,434 0,466 0,497 0,529 0,580 0,590 0,654 0,717
pri napravah za pitno toplo vodo.
Toplotna izolacija za toplotno dis- 90 = 101,00 0,440 0,474 0,506 0,537 0,569 0,600 0,630 0,694 0,757
tribucijske naprave. 100= 113,50 0,480 0,514 0,545 0,567 0,608 0,639 0,670 0,734 0,796
Zamenjava navadne žarnice

Vožnja na delo Zamenjava navadne žarnice z energetsko varčno žarnico lahko
znatno zmanjša porabo električne energije.
Vsakdanja vožnja na delo in nazaj, kWh/a. To je podatek, ki nam pove,
približne oddaljenosti 2 krat po da za vsakdanjo vožnjo do službe
25 km za delovni dan, porabi pri in nazaj, potrošimo 1/3 več gori-
osebnem vozilu srednjega razreda va kot za ogrevanje enodružinske
okoli 1000 litrov goriva ali 10 tisoč nizkoenergijske stanovanjske hiše.
Slika – Vsakdanja vožnja na delo in nazaj pomeni velik strošek

Geberit mapress ogljikovo jeklo

Geberitov Mapress sistem hladnega spajanja kovinskih
cevi s stiskanjem, omogoča uporabo ene izmed najhitrej-
ših, najenostavnejših in najvarnejših tehnologij spajanja
cevi ob dodatni prednosti visoke kvalitete in preverjeni
zanesljivosti Mannesmann-ove tehnologije.
varnosti višje stopnje vlage, kot uporabe to potrebno. Geberit

na primer pri uporabi v mokrih Mapress sistem stisljivih spojev
prostorih. iz ogljikovega jekla je najbolj upo-
raben v zaprtih sistemih radiator-
Stisljivi fitingi Geberitovega Ma- skega ogrevanja, kjer ga je mo-
press sistema iz ogljikovega jekla goče kombinirati s katerim koli
Mapress precizne hladno vlečene ))zunaj in znotraj kontinuirano so na zunanji strani galvansko drugim kovinskim materialom.
šivne cevi iz nelegiranega ogljiko- cinkane (cevi za sprinkler sis- cinkani (7 - 15 µm debel sloj cin- Prav tako je Geberit Mapress sis-
vega jekla v 6 m dolgih palicah so teme) ka). Da jih lažje ločimo od fitin- tem iz ogljikovega jekla primeren
lahko: gov iz nerjavnega jekla so ozna- za izdelavo cevovodov zaprtih
))oplaščene z 1 mm debelim slo- Na ta način je bistveno zmanj- čen z rdečo piko, kmalu pa bodo obtočnih hladilnih in solarnih sis-
jem polipropilena, šana nevarnost zunanje korozije na tržišču dostopni v novi obliki, temov, razvod kurilnega olja ter
))galvansko cinkane na zunanji tako, da je dodatna zaščita proti z rdečim indikatorjem stiskanja. mokrih sprinkler sistemov (VdS
strani koroziji potrebna samo pri ne- Fitingi iz ogljikovega jekla so certifikat za dim 22 – 54 mm).
standardno opremljeni z kon- Je idealna rešitev za adaptacije

turnimi črnimi tesnilnimi obroči obstoječih zgradb, saj spajanje s
iz butil kavčuka, ki omogočajo stiskanjem ne predstavlja nevar-
jasno vidno puščanje vode v pri- nosti za nastanek požara.
meru nestisnjenega spoja.
Pri uporabi dodatkov proti zmr-
Tesnilne obroče lahko zamenja- zovanju je potrebno upoštevati
mo z rdečimi ali zelenimi iz fluo- Geberitovo listo preverjenih in
ropolimera, če je zaradi področja dovoljenih sredstev.
E D I N A
P R AV JE
T
V Z A
PRA
NO V O S I V O S T
J A Z A NESLJ
VEČ
Nova generacija kovinskih press fitingov z indikatorjem

stiskanja in zaščitnim pokrovčkom.
Bodite na varni strani z indikatorjem stiskanja na novih fitingih

Mapress. Konturni tesnilni obroč, nameščen v fitingu, jasno pokaže
nestisnjen spoj pri tlačnem testu. Sedaj pa je s pomočjo indikatorja
stiskanja mogoče videti nestisnjene spoje že pred izvedbo tlačnega
testa. Vsi fitingi so dodatno opremljeni še s pokrovčkom, ki ščiti
tesnilni obroč vse do trenutka uporabe in tako preprečuje poškodbo
zaradi umazanije ali prahu. Temu pravimo Know-How Installed.
www.geberit.si
Oglaševanje v strokovni reviji

Pridobivanje oglasov, za promocijo posameznega podje- Kljub temu pa so prva oglasna naši reviji za trženje reklamnih
tja, je prav gotovo najvidnejši del tržnega komuniciranja, sporočila našli že v ruševinah sporočil zadolženi Helena Pe-
Pompejev. Prvi koraki proti so- hant, ki pokriva področje trženja
s čimer lahko društvo DIEM pokriva stroške za izdelavo
dobnemu oglaševanju so bili na- revije INSATALATER v pisni
strokovne revije INSTALATER. Oglaševanje v reviji je rejeni z iznajdbo tiska v 15. in 16. obliki, in Nastja Klevže, ki po-
opredeljeno, kot »vsaka plačana oblika neosebne pred- stoletju. kriva trženje revije v elektronski
stavitve in promocije idej, izdelkov ali storitev za znanega obliki eINSTALATER.
Že v 17. stoletju so se oglasi poja-
naročnika.« To je metoda prenosa sporočila, od naročnika
vljali v tednikih v Angliji. Stoletje
preko medija, do množice ljudi,oziroma »strokovne jav- kasneje, pa je bilo oglaševanje že
nosti«. široko razširjeno.
Z razcvetom ekonomije v 19.
Funkcija oglaševanja je namreč, Termin marketing se pogosto ne- stoletju je vedno bolj cvetelo tudi
predvsem povečevanje potrošnje upravičeno zamenjuje z oglaševa- oglaševanje.
in, če nekoliko karikiramo, spod- njem, promocijo, celo propagan-
bujanje potrošniških vrednot. Ta do ali reklamo. Komuniciranje je Leta 1843 je bila ustanovljena
»manipulacijska plat« oglaševa- vsekakor tudi del marketinga, ni prva oglaševalska agencija, v Phi-
nja je, v to smo prepričani, sila pa komuniciranje (bodisi, da gre ladelphiji. Na začetku so agencije
pomembna, če hočemo razumeti, za oglaševanje, odnose z javnost- delovale le kot posredniki za na-
za kaj pri oglaševanju sploh gre. mi, promocijo) že marketing. bavo oglasnega prostora v časo-
pisih, v 20. stoletju pa so začele Nastja Klevže
Podjetje mora pri svojih mar- prevzemati tudi odgovornost za V času velike gospodarske rece-
ketinških aktivnostih namreč vsebino le-teh. sije, ob poplavi raznih revij s šte-
analizirati svoj trenutni položaj vilnimi reklamnimi oglasi in veliki
na trgu, konkurenco, določiti Pluralizacija medijev in življenj- konkurenci na majhnem sloven-
ustrezno ceno svojih storitev ali skih slogov, neprestani tehnološki skem trgu, nam vsak pridobljen
izdelkov, organizirati prodajne razvoj in vse večja mobilnost lju- oglas veliko pomeni.
poti, ustvariti strategijo nastopa di, povzročajo, da je danes oglaše-
na trgu, strategijo cen, itn, ne pa vanje bolj aktualno, kot kadarkoli Tudi v prihodnje se bomo trudili,
zgolj komunikacijsko strategijo. prej. Za napoved, da se bo aktual- da s pridobljenimi dolgoletnimi
nost oglaševanja v bodočnosti le izkušnjami pri izdaji revije, vnese-
Osnovni namen marketinga je še stopnjevala, ne potrebujemo mo v našo revijo INSTALATER
dvigniti krivuljo povpraševanja posebnih vedeževalskih sposob- vsebino, predvsem za tiste, ki se
po izdelkih, oziroma storitvah nosti, razen seveda, če naštete s to vrsto strokovne dejavnosti
Helena Pehant podjetja in posledično dvigniti svetovne tendence čez noč ne ukvarjajo poklicno in za vse ti-
Glavni cilj oglaševanja je poveča- krivuljo dobička. prenehajo delovati. ste, ki jih zanimata energetsko in
ti povpraševanje po določenem gradbeno področje.
produktu, storitvi ali ideji. Druga Oglaševanje je plačana oblika Oglaševanje na internetu je v
dejavnika, ki vplivata na povpra- tržnega komuniciranja. Ogla- uporabi šele v zadnjih nekaj letih. Da bodo oglaševalci, kot tudi pre-
ševanje sta cena in zamenljivost. ševanje je le del, tržno komuni- Cene internetnega oglaševanja so jemniki revije zadovoljni, smo se
kacijskega spleta, le-ta pa je del odvisne od mnogih dejavnikov odločili za izid revije vsak mesec
Zelo dober način za povečanje marketinga. Druge komponente (popularnosti strani, tematika...). oziroma šest krat na leto v pisni in
povpraševanja je, da dosežemo tržnega komuniciranja (promo- V enakem času se je pojavilo tudi elektronski obliki. Tako bo revija
prepoznavnost. Ta omogoča, da cije) so tudi publiciteta, odnosi oglaševanje preko e-pošte. Naj- dejansko izhajala vsak mesec. Vsi
se visoko povpraševanje nada- z javnostmi, osebna prodaja, po- pogostejša so vsiljiva sporočila, tisti, ki se bodo odločili za rekla-
ljuje, tudi po prenehanju oglaše- speševanje prodaje, oprema pro- ki jih imenujemo spam (podobno mo v pisni obliki, pa bodo deležni
vanja. dajnega prostora itn. kot reklamni oglasi trgovinskih brezplačnega oglasa tudi v elek-
centrov na dom). tronski obliki.
Produkt doseže največjo mero V javni rabi velikokrat upora-
prepoznavnosti, ko postane si- bljamo tudi izraz reklama, kar pa Z oglaševanjem reklamnih ogla- Veseli bomo, če boste z nami so-
nonim za vrsto produkta. Prepo- zagotovo ni sprejemljivo, saj ko- sov se zelo trudimo, tudi v naši delovali in pomagali, da bodo lah-
znavnost varira glede na potro- notira reklamacijo in zavajanje. strokovni reviji. Velik del prosto- ko revijo brezplačno prejemali vsi
šnike in trg. Oglaševanje je visoko regulirana ra želimo nameniti vsem tistim slovenski instalaterji, člani dru-
dejavnost, v kateri ni, oziroma ne oglaševalcem, ki bodo z oglasom štva DIEM in številni posamezni-
Med cilje oglaševanja štejemo bi smelo biti, prostora za zavaja- seznanili uporabnike s svojo proi- ki, ki se lahko na revijo naročijo.
tudi povečanje prodaje, tržni de- nje. zvodnjo, oziroma storitvami. Prepričani smo, da bo naše sku-
lež, osveščenost, informacije o pno delovanje, v teh težkih časih,
produktih in izboljšanje ugleda V starem veku je bilo najpogo- Zavedamo se, da trženja ne more ko prevladuje gospodarska recesi-
podjetja. stejše oglaševanje od ust do ust. opravljati vsak. Trenutno sta v ja, sodelovanje še kako potrebno.
Hidriina inštalatersko - servisna mreža za solarne sisteme

Spremenjen način dela in življenja vpliva na potrebe in kovitost sistema ne temelji samo montaže sistema,
zahteve sodobnih kupcev. Desetletja uveljavljeno samo- na visoki kakovosti posameznih ))strokovno - prilagojeno mon-
elementov sistema, ampak tudi tažo sistema,
gradnjo stanovanjskih objektov zamenjuje sodobna gra-
na pravilno izbrani kombinaciji ))kakovostnim zagonom,
dnja po principu »na ključ«. elementov solarnega paketa. ))pravilno razlago sistema upo-
rabniku,
Spremenjen način dela in življe- njem, posredno ali neposredno Dobro poznavanje elementov ))rednim preventivnim vzdrže-
nja vpliva na potrebe in zahteve onesnažujejo okolje ali pa so solarnega sistema in uporaba za- vanjem.
sodobnih kupcev. Desetletja uve- omejeni, zato je prišel čas za iz- nesljive avtomatike sta ključ do
ljavljeno samogradnjo stanovanj- koriščanje obnovljivih virov ener- uspeha prodajalca in zadovoljstva Omenjene dejavnosti lahko izpe-
skih objektov zamenjuje sodobna gije. uporabnika. Ključno je poznava- ljemo samo z načrtno vodenim
gradnja po principu »na ključ«. sistemom, ki temelji na organi-
Tak način gradnje narekuje vrsto zirani skupini strokovnjakov, ki
organizacijskih sprememb stori- znajo opredeliti svoje poslovne
tvenih dejavnosti, te so namreč cilje in izbrati pravo strategijo za
usmerjene k učinkovitemu po- njihovo uresničitev.
slovanju, dvigu produktivnosti in
ekonomičnosti. Da bi lahko hitro in učinkovito
trgu ponudili kakovostno in kon-
Vse več je kupcev, ki v naložbah kurenčno storitev, smo organizi-
poleg udobja pričakujejo prihra- rali inštalatersko-servisno mrežo
nek. Dviga se raven zavedanja, po vsej državi. Naloga strokov-
da smo neposredno povezani z njakov v inštalatersko-servisni
naravo, oziroma, da smo del nje. mreži je hitra, kakovostna in
Zato smo tudi odgovorni za naša konkurenčna montaža ter zagon
dejanja, ki škodljivo vplivajo na solarnih sistemov.
okolje. Gre predvsem za okoljske
spremembe, ki nas z izjemnimi Instalaterji ob koncu seminarja prejemajo potrdila o udeležbi V preteklosti je bilo izobraževa-
vremenskimi pojavi opozarjajo V Hidrii nudimo visoko učinko- nje potreb in želja naročnika, nje inštalatersko-servisne mreže
na posledice našega ravnanja. vite sistemske solarne rešitve, ki vsak primer pa zase zahteva tudi za montažo solarnih sistemov
Ob drugih naravnih virih ima se odlikujejo z dolgo življenjsko samostojno analizo. preskromno. Danes je jasno, da
za prihodnje generacije poseben dobo, enostavnima montažo in ob popolni tehnični dokumenta-
pomen tudi energija, zato je po- uporabo ter visoko kakovostjo. To dosežemo z: ciji dodatno izobraževanje naših
membno preudarno izkoriščanje strokovnjakov prinaša boljše po-
vseh virov energije. Prve sisteme smo izdelali že 1980 ))dobrim svetovanjem prodajnih slovne rezultate in večje zadovolj-
leta in ves ta čas spremljamo nji- inženirjev v fazi izbire sistema, stvo kupcev. Zato Hidria za vse
Elektrika, nafta in plin so izpo- hovo učinkovitost in zanesljivost ))sprotnim upoštevanjem de- pogodbene inštalaterje organizira
stavljeni velikim cenovnim niha- delovanja. Zato vemo, da učin- janskih lastnosti okolja v času izobraževanje v Ljubljani ali v
Sistemske solarne rešitve

Informacije: E: sonce@hidria.com, T: 01 300 52 15, www.hidria.com
Obiščite nas na sejmu DOM,

3.- 7. marec 2009 v hali B, prostor št. 11
Hidria d.o.o., Nazorjeva 6, 1000 Ljubljana
HIDRIA_SSE_180x85p0_DOM09.indd 1 11.02.2009 12:08:49 Uhr

ki temelji na znanju, prizadevno- ))strokovno izpopolnjevanje,

sti, talentu in izkušnjah vsakega ki temelji na najnovejših teo-
posameznika. retskih spoznanjih in bogatih
praktičnih izkušnjah,
Če ste samostojni podjetnik s ))poslovno etiko in pripadnost
področja sanitarnih inštalacij, podjetju,
sistemov ogrevanja, klimatizacije ))zagotovljeno redno preskrbo
ali hlajenja in želite svoje izkušnje elementov solarnih sistemov in
prostorih Hidria Inštituta Klima med predavatelji in inštalaterji, bogatiti v veliki družini Hidriinih rezervnih delov in
v Godoviču. V letu 2008 smo izmenjava izkušenj bogati tako pogodbenih inštalaterjev, nas lah- ))pomoč pri odkrivanju poslov-
organizirali 4 enodnevnih preda- ene kot druge. Vsi udeleženci ob ko pokličete na telefon: 01 3305 nih priložnosti.
vanj v Sloveniji in dve na Hrva- koncu seminarja dobijo potrdilo 224 ali nam pišete na naš elek-
škem. Posameznega predavanja o udeležbi. tronski naslov: sonce@hidria. Za končni uspeh so potrebni tudi
se udeleži od 20 do 25 slušateljev, com. prvi uspešni koraki. Naredite jih z
ki tako pridobijo teoretično zna- Da je zanimanje inštalaterjev za vstopom v inštalatersko-servisno
nje obogateno s primeri iz prakse, pogodbeno sodelovanje veliko, Nudimo vam: mrežo uspešne mednarodne kor-
hkrati pa se slušateljem razloži še potrjuje podpis 98 pogodb v tri- poracije Hidria in se pridružite
najpomembnejše pravice in obve- najstih mesecih. ))nabavo elementov solarnega njenemu odgovornemu poslova-
znosti pogodbenega inštalaterja. paketa po konkurenčnih cenah nju s promoviranjem in vgradnjo
Novi pristopi v trženju naših iz- z zagotovljeno količinsko sti- obnovljivih virov energije.
Po zaključku predavanj se obi- delkov nam torej narekujejo raz- mulacijo,
čajno razvije zanimiva razprava vijanje podjetniške ustvarjalnosti, ))tehnično dokumentacijo, Avtor prispevka: Josip Mesarič
Servis solarne naprave

Vse bližje smo pomladi. To je čas, ko nas prijetni in topli beti za naslednja dela: Razen tega naj bi se redno prever-
sončni žarki razveselijo s svojo toplino. Številni lastniki ))Preveriti, če je v sistemu priso- jalo delovanje solarne naprave,
ten zrak, je potrebno napravo vključno z delovanjem obtočne
solarnih ogrevalnih naprav imajo razlog več za svoje vese-
dobro prezračiti in dopolniti na črpalke. V kolikor niste prepriča-
lje. Prične se obdobje, ko občutijo topla ogrevala in tudi določeni tlak, ni v vaše spretnosti, pa pokličite
voda, ki teče iz pipe je vsak dan bolj topla. ))Toplotni medij v napravi na- v pomoč specializirano podjetje.
polniti z zaščitno tekočino pro- Tako lahko istočasno poskrbite
Da ne bi bili razočarani ob pr- redno vzdrževanje. Veliko dela, ti zmrzali, tudi za nadzor vašega ogrevalne-
vih izdatnejših sončnih žarkih je če imamo le malo rokodelskega ))V toplotnem menjalniku po- ga sistema. Takšen pregled vas
prav, da predhodno opravimo ne- znanja, lahko brez večjih naporov skrbeti za preprečevanje in od- lahko stane maksimalno od 30 do
kaj stvari, ki so nujno potrebni, da opravimo tudi sami. laganje vodnega kamna 50 EUR. Čiščenje solarnih spre-
nam bo solarna naprava v veselje ))Preveriti delovanje varnostne- jemnikov z zunanje strani pona-
in ne razočaranje. Vzdrževanje ga ventila vadi ni potrebno. Z raznimi testi
))Pregledati toplotni hranilnik na napravah, ki so v delovanju že
Kot vsako tehnično napravo mo- Če želimo, da bo naprava dobro ))Preveriti tlak v raztezni posodi več kot 15 let se je pokazalo, da
ramo vključiti tudi za termično delovala, je potrebno vsaj vsako ))Pregledati solarne sprejemnike je delovanje brez čiščenja stekel
solarno elektrarno na strehi za drugo, če že ne vsako leto poskr- in pritrditve slabše le za 1 %. V kolikor živite
na prometno zelo obremenjujo-
čem delu, kjer je onesnaženost
ozračja zaradi številnih vozil ali
bližine industrije zelo visoka, je
čiščenje sprejemnikov vsekakor
priporočljivo.
Zaradi tega se priporoča vgradnja

toplotnega merilnika. S takšno
napravo se lahko ugotavlja tudi
funkcionalnost celotne naprave.
Po ugodno nizki ceni je mogoče
kupiti napravo, s katero je mogo-
če evidentirati količino proizve-
dene toplote.Visoko kvalitetne
solarne naprave imajo življensko
dobo od 20 do 30 let, elektronske
Slika – Moč sevanja v W/m2 in dnevno sevanje v kWh/m2 komponente pa okoli 20 let.
3D solarne celice
Nanocevke za logistiko ali izraz RAMP se uporablja pred- pajali s čisto in poceni energijo. Ta tok, skupaj z napetostjo celic
vsem v vojaških raziskovalnih in znanstvenih krogih, ven- Sončne celice so sestavljene iz (odvisno od električnega polja)
polprevodnikov, kakršen je na definira moč (W), ki jo sončna ce-
dar so tovrstne tehnologije, izdelki in aplikacije namenje-
primer silicij, ki se trenutno naj- lica lahko proizvede. Uporaba se
ni tudi javnem sektorju, gospodarstvu in izobraževanju. pogosteje uporablja. ne konča tukaj, ampak so sončne
celice prisotne tudi na drugih po-
Na področju RAMP-a delujejo licami. Zasluga za ta dosežek pri- Ko pride svetloba do prevodni- dročjih, na primer v avtomobilski
številna nevojaška podjetja in pada komaj 12 letnemu študentu škega elementa, se delček pretvo- industriji, za napajanje na sate-
ustanove, v raziskavah in razvo- iz ameriške zvezne države Ore-
ju nanotehnologij pa sodelujejo gon. Uspelo mu je razviti visoko
tudi številna podjetja iz drugih zmogljivo tridimenzionalno na-
držav. Merilo »nano« se nanaša nocevno sončno celico za vidno
na objekte, velike od 1 do 100 in UV-svetlobo. 3D sončne celice
nanometrov (1 nm je milijardni so v uporabi že kar nekaj časa.
del metra), ki jih človeško oko ne
more zaznati brez močnih mikro- Tovrstne celice je mladenič upo-
skopov. rabil za svoje raziskave in na kon-
cu uspel vnesti kar revolucionarni
3D solarne celice imajo vgrajeno podvig. Brez širše pomoči, katere
nano cev iz ogljika, s čimer se je bil deležen na inštitutih Geor-
podvoji količina pridobljene ener- gia Tech in Notre Dame. Pred tem
gije, katera se pretvori iz svetlobe je mladenič, kljub svoji mladosti
v električno energijo. Uporaba že študiral jedrsko fuzijo in nano- ri v energijo tako, da se sprostijo litih, elektronskih napravah in
novega modela s postavitvijo tehnologijo. Razvoj sončnih celic elektroni, nastalo električno polje celo integrirane v nekatera obla-
sončnih celic v sončni stolp, ki je bil v zadnjih letih deležen izje- pa prisili elektrone, da se gibajo v čila. Pri uporabi najsodobnejših
so vodene s posebnim računalni- mnega napredka. Zavedati se je določeno smer. tehnologij se srečujemo tudi s
škim programom, se je s pomočjo treba, da na svetel in lep sončen temno stranjo tovrstne uporabe.
simulacije dosegla kar 500 krat dan, daje Sonce približno 1000 Takšno gibanje elektronov ime- Pri varovanju okolja namreč še
višja absorpcija svetlobe kot z vatov energije na kvadratni meter nujemo tok, in s tem ko na zgor- niso natančno določeni postop-
običajnimi sončnimi celicami in površine Zemlje. nji in spodnji strani celice na- ki za varno uničenje in reciklažo
kar za devetkrat večja, v primerja- mestimo kovinske elemente, ga nevarnih snovi, ki nastanejo tako
vi s trenutno najbolj zmogljivimi Če bi lahko uporabili vso to ener- lahko usmerimo ter uporabimo pri proizvodnji celic kot tudi ob
tridimenzionalnimi sončnimi ce- gijo, bi domove in pisarne na- za napajanje električnih naprav. koncu njihove življenjske dobe.
Z vakuumskimi kolektorji skozi vse leto topla voda in podpora pri ogrevanju
Smo švicarski proizvajalec kolek- Systems AG je uspelo razviti ter-
torjev z vakumskimi cevmi, ki se mični solarni sistem, ki na evrop-
odlikujejo z visoko kvaliteto in skem prostoru postavlja merila.
so certificirani pri švicarskem in- Naši patentirani kolektorji OPC
štitutu SPF (www.spf.ch) in pri zagotavljajo izrabo solarne ener-
nemškem inštitutu Fraunhofer gije v vseh štirih letnih časih, tako
(www.fraunhofer.de). v srednjem delu kot tudi v višjih
alpskih legah in hladnih regijah.
Naša tehnologija je patentno za- S kolektorji z vakumskimi cevmi
ščitena. Kvaliteta naših izdelkov dosegamo zelo dobre rezultate,
pa se orientira po standardu kva- saj le ti štejejo k najboljšim na
litete EURO (Euro Norm/EN). trgu, kar se tiče zmogljivosti in
Naše kolektorje razvijamo in pro- kvalitete. Kolektorji OPC so opti-
izvajamo v Švici. Naša kontrolna mirani, da dosežejo maksimalno
poročila/certifikate najdete na zmogljivost pri minimalni povr-
naši domači strani www.amk-so- šini – optimum za vsako velikost
lac.com. Podjetju AMK-SOLAC objekta.
Predstavnik AMK za Slovenijo: ThermoDynamic d.o.o, Gsm.:041 623 371

e-mail: info@solarno-ogrevanje.com www.solarno-ogrevanje.com
Dimnik
Ogrevati pomeni v ožjem pomenu zvišati temperaturo gladke (slika 1). Idealni presek
nekega prostora. To pa lahko storimo z zvišanjem tempe- dimnika je okrogel. Če so dimniki
zidani iz opek, so ponavadi kva-
rature zraka, ki obdaja ljudi ali predmete (konvekcijsko
dratnega ali pravokotnega pre-
ogrevanje), ali pa z obsevanjem s toplotnimi žarki (seval- seka. Znotraj dimne tuljave niso
no ogrevanje). ometane, ker bi omet sčasoma
odpadel in bi se močno povečala
hrapavost.
Slika 2 – Skupinski dimnik
zgodi, da je koristni tlak premaj- Stiki med opekami so skrbno
hen. Koristni tlak se lahko izra- izvedeni, da ne vdira v tuljavo
čuna: zunanjii zrak in da je ta čim bolj
gladka. Tuljave naj bodo navpič-
pk = ps – pd - Δ pR ne.
pk - koristni tlak statični tlak Če jih moramo odklanjati od ver-

statični tlak: ps=h(Qh-Qt) tikalne smeri, jih smemo nagniti
dinamični tlak: pd = Qt *V2 /2 maksimalno za 30° in to vedno
v – hitrost dimnih plinov na izsto- v isto smer. Opeke naj bodo ve-
pu iz dimnika dno pravokotne na smer tuljave.
Δ pR - vsota tlačnih izgub za- Večina dimnikov je narejenih iz
radi trenja v ravnih kanalih (di- keramičnih elementov z okroglo
mniku) cevjo.
Koristni vlek mora zagotoviti za- Vgradimo jih v zid ali samostojno
dosten podtlak v kurišču. Dimni in tvorijo tuljavo. Stena take tu-
plini naj se v dimniku čimmanj ljave je zato bolj gladka, presek je
ohlajajo. Dimniki naj bodo po okrogel (manjša površina za tre-
možnosti v notranjih zidovih nje plinov). Izkoristek je večji, ker
stavbe, dimne tuljave naj grejejo je manj uporov, dimne pline pa
ena drugo (slika 2). lahko bolj ohladimo. Seveda pa
jih ne ohlajamo pod 120° C, ker
Dimne tuljave naj dajejo čimmanj bi vodna para kondenzirala in kot
upora. Zato naj bodo znotraj spojina z žveplovim dioksidom
Slika 1 – Kompletni dimnik

Pri vseh ogrevanjih, pri katerih kurišču, v katerega vteka okoliški
sprejema vir toplote svojo energi- zrak, potreben za zgorevanje.
jo od zgorevalnega procesa (kur-
jenje z lesom, premogom, oljem), Dimni plini imajo višjo tempera-
igra odvajanje zgorevalnih pro- turo kot zunanji zrak, zato so spe-
duktov skozi dimnik poleg tega, cifično lažji in se dvigajo. Statični
da odstranjuje dimne pline, še tlak iz dimnika:
eno važno vlogo. Ker so segreti ))ps - Statični tlak
plini (tudi segreti zrak) lažji, ka- )) h - višina dimnika
kor pa je okoliški zrak, se dvigajo ))Qh - gostota zunanjega zraka
(vzgon). Odvajanje dimnih pli- ))Qt - gostota dimnih plinov
nov skozi dimnik povzroča torej v
kuriščih določen vlek, ki je večji, Tlak je torej odvisen od višine
čim višji je dimnik in čim višja dimnika in razlike gostot dimnih
je temperatura dimnih plinov plinov in zunanjega zraka. Če je
kurišč, ki so priključena na ta di- hladnejše, bo tlak močnejši, prav
mnik. tako, če so dimni plini bolj vroči.
Dimnik za centralno ogrevanje
ima nalogo, da odvaja iz kurišča Tlak mora premagati upore pri
zgorele pline in da ustvarja potre- pretoku dimnih plinov. Zaradi
ben vlek, posledica je podtlak v trenja ob stene dimnika se lahko Slika 3 – Okrogli keramični dimnik
Presek dimnika Montažni dimnik
Presek dimnika mora biti zado- Vse bolj rastoči stroški dela in
sten, da odvaja vse dimne pline hitrost gradnje dimnika silita
s primerno hitrostjo. Približna uporabnike k izvajanju monta-
enačba: žnih dimnikov. Montažni dimni-
ki z dimniško cevjo iz nerjaveče
Ad = 0,035 * ( Ø / √ h) pločevine zapolnjujejo vrzel pri
ekonomični gradnji visokih več
Ad [cm2] - presek dimnika etažnih objektov. Njihova izdela-
Ø [W] - toplotni tok iz kurišča va je prilagojena zahtevam mon-
h [m] - višina dimnika tažne gradnje. Tako lahko danes
kupimo dimnik z začetnim se-
Pri keramičnih dimnikih z okro- tom, kjer je na paleti pripravljen
Slika 4 – Tok zraka nad streho glim presekom izberemo primer- ves potrebni material za izgradnjo
H2SO4 bi močno poškodovala mnik v »senci« višjih objektov. Vi- no velikost. Primerno velikost dimnika do višine 6,33 m. Mon-
dimnik.. šina dimnika nad ravno (glej sliko keramičnega dimnika za kurjenje tažni dimniki so zelo primerni za
5) ali poševno streho (slika 6) z nadtlačnim oljnim ali plinskim uporabo pri nizkotemperaturnih
Kurišče naj bo po možnosti ne- mora biti točno izračunana in do- gorilnikom lahko najdemo v pre- in kondenzacijskih kotlih novejše
posredno priključeno na dimno volj visoka. Dimnik zaključimo s glednici št. 1. Če je vlek premaj- generacije. Tako lahko v dimniku
tuljavo. Kjer to ni mogoče, vodi primerno kapo. Enostavna beton- hen, si pomagamo z umetnim nastanejo večje količine konden-
od kotla do dimne tuljave dimni ska plošča daje najmanj upora pri vlekom, ventilatorjem. Tudi pri za, ki jih je potrebno iz dimnika
kanal. izstopu plinov. Strah pred dežjem nadtlačnih oljnih gorilnikih je v odvajati. Zaradi tega se lahko do
je odveč, saj se pri normalno upo- kurišču nadtlak, ki dimne pline dimnika dovede odtočna cev, ki je
Kanal naj se dviguje proti dimni rabljenem dimniku ta vlaga takoj poriva v dimnik in je zato lahko povezana s kanalizacijo. Pri tem
tuljavi, prehod vanjo naj bo zao- posuši. Vse migajoče zaščite in presek dimnika manjši, ker je hi- je potrebno biti pozoren na more-
krožen. Kanal naj ima dovolj de- kape, pokrovčki itd. pri zidanih trost dimnih plinov večja. bitne predpise glede omejitve ma-
bele stene oziroma toplotno izo- dimnikih močno ovirajo izstop ksimalne moči kurišča, do katere
lacijo, da se dimni plini preveč ne dimnih plinov in so dovoljene le, Rastoči stroški del in vse večje je možno povezavo s kanalizacijo
ohladijo. Kjer dimnik predre stre- če je dimnik dovolj visok in ima hitrost gradnje, silita k uvajanju izvesti brez uporabe nevtralizacij-
montažnega načina gradnje. S ske posode!
prehodom na serijsko proizvo-
dnjo posameznih veliko forma- Na sliki 8 je prikazan sistem
tnih gradbenih elementov lahko v ADW TecnoStar podjetja Schi-
dobršni meri zmanjšamo stroške edel, ki je sestavljen iz notranje
dela. dimne cevi, zunanje nosilne cevi
- oboje iz nerjaveče pločevine, ter
Dimniki proizvajalca Schiedel vmesne toplotne izolacije debeli-
in številnih drugih proizvajalcev, ne 25 mm.
z dimniško cevjo iz nerjaveče
pločevine, zapolnjujejo vrzel pri Prednosti montažnega dimniške-
ekonomični gradnji visokih več ga sistema:
etažnih objektov. Njihova izdela-
va je prilagojena zahtevam mon- ))univerzalna uporabnost za vse
tažne gradnje. vrste goriv in izvedb kotlov
Slika 5 – Višina dimnika nad ravno streho

ho, moramo stik zatesniti. Vlaga, zato dovolj močan vlek. Če je di-
ki prodira v stavbo ob dimniku mnik prenizek, si lahko v vetrov-
prenaša s seboj usedline dimnih nih krajih pomagamo z raznimi
plinov, katran, ki se izloča potem nastavki. Kadar veter piha, sesa
na stenah dimnika v bivalnih pro- zrak iz dimne tuljave, kadar pa
storih. Poleg tega dimnik razpada. ne piha, je seveda vlek še manj-
Najbolje je, če predre dimnik stre- ši, saj se koristna višina dimnika
ho na slemenu. Če to ni mogoče, zmanjša.
mora segati nad »mrtvi prostor«,
kjer nastane zaradi vetra nadtlak Razni »petelini«, ki se obračajo z
(glej sliko 4). Tak nadtlak bi sicer vetrom, so dobri, vendar le, če so
potisnil dimne pline po dimni- negovani in se res lahko obračajo.
ku navzdol in zgorevanje bi bilo Če jih zanemarimo, je še slabše,
ovirano. Prav tako ne sme biti di- kot če bi jih ne bilo. Slika 6 – Višina dimnika nad poševno streho
storitev, ker dimovodne naprave

razen tega, da bistveno vplivajo
na pravilno in varno delovanje
kurilne naprave, predstavljajo
tudi potencialno nevarnost za
okolico.
Vzdrževanje in čiščenje dimnika

Dimnik je namenjen odvodu di-
mnih plinov, zato ga je potrebno
skupaj z ostalimi dimovodnimi
napravami redno čistiti. Za či-
ščenje dimnika in dimovodnih
naprav je zadolžen dimnikar, ki
delo opravi strokovno. Delo pri
čiščenju dimnika je namreč lahko
tudi nevarno, saj se je potrebno
povzpeti tudi na streho. Običajno
pa tudi nimamo vsega potrebne-
ga orodja za kakovostno izvedbo
del. Pri kurjenju na trdna in teko-
ča goriva je potrebno dimnik či-
stiti enkrat mesečno, pri plinastih
gorivih pa vsaj dvakrat v ogreval-
ni sezoni.
Za boljši izkoristek kotla in manj-
še toplotne izgube v času mirova-
nja kotla se priporoča vgradnja
termične lopute, ki jo vgradimo v
dimno cev med kotlom in dimni- Preglednica 1: Premer keramičnega dimnika za kotle z nadtlačnim oljnim in
plinskim gorilnikom.
kom. Motorne lopute vgrajujejo
pri tlačnih plinskih ali oljnih go- čistiti vsaka dva meseca. tudi vse revizijske odprtine in me-
rilnikih, pri pretočnih grelnikih sta, na katerih bi lahko prišlo do
in atmosferskih gorilnikih pa se Dimnikar med svojim obiskom uhajanja dimnih plinov v prostor.
vgradi bimetalna loputa. Ne glede očisti kotel, dimni kanal ter di-
na to kakšno gorivo se uporablja, mnik, saj se med obratovanjem Če pri tem opazijo kakršnekoli
bi morala biti pred začetkom ku- preko kurilne sezone v njih nabe- nepravilnosti, pisno opozori-
rilne sezone očiščena in pregleda- rejo saje in razni stranski produk- jo lastnika s tako imenovanim
ti zgorevanja. mnenjem o ustreznosti dimne
napeljave, lastnik pa mora te ne-
Pri čiščenju dimnika in dimnega pravilnosti pred začetkom kurilne
Slika 7 – Dimnik izdelan iz nerjave- kanala dimnikarji še pregledajo sezone odpraviti.
če jeklene pločevine se najpogosteje
uporablja pri sanacijah
))odpornost na visoke tempera-

ture dimnih plinov
))neobčutljivost na kondenzaci-
jo dimnih plinov
))korozijska obstojnost
))garancija, tudi do 30 let
Dimnike iz nerjaveče jeklene plo- Slika 8 – Schiedel ADW TecnoStar
dimna naprava
čevine najpogosteje uporabljamo
pri sanaciji obstoječih dimnikov na vsaka kurilna naprava. Med
in za gradnjo novih (glej sliko 8). kurilno sezono se opravljajo le re-
dna čiščenja dimnikov, ki so odvi-
Pri vgradnji oziroma rekonstruk- sna od vrste goriva. Pri pečeh na
ciji dimovodnih instalacij je po- kurilno olje in plin poleg letnega
trebno upoštevati ustrezne pred- pregleda pred kurilno sezono ni
pise in standarde. Pri načrtovanju predpisano dodatno čiščenje med
dimovodnih napeljav je potrebno samo kurilno sezono. Je pa po-
upoštevati še zahteve požarne trebno pri pečeh na trdna goriva
varnosti, sanitarne varnosti ter in lesno biomaso zaradi tvorjenja
možnosti izvajanja dimnikarskih saj in drugih produktov, napravo Slika 8 - Dimnikar
Opečni zidaki, polnjeni z mineralnim granulatom

Gradnja hiše je enkratna investicija za celo življenje. Izbi-
ra gradbenega materiala je zelo pestra. Na voljo so številni
materiali. Les, kamen, opeka in drugi naravni ter umetni
materiali so osnova za gradnjo vsake zgradbe.
izveden v skladu z zakonskimi

predpisi in redno kontrolo, ter
garantira, da opeka izpolnjuje vse
zahteve v zvezi s kvaliteto.
Za zidanje lahko uporabimo pol-

no ali votlo zidno opeko. Opeko Slika 2 – Pri zidanju z nanašalnim strojem, se malta nanaša v enakomerni
debelini, samo 3 minimetrov
ločimo po velikosti oziroma obli-
ki, na klasično in modularno. skih rolet ali žaluzij se predvidi varovanjem klime, temveč izrabi-
Vsekakor pa ne smemo pozabiti uporaba originalnih opečnih mo tudi njeno petkratno najvišjo
na dejstvo, da mora biti opeka na- elementov proizvajalca opek, oceno za:
Slika 1 – Opečni zidak z integrirano
toplotno izolacijo
Preglednica št. 1: Opeka Unicor Coriso se izdeluje v treh različnih ))Toplotno in zvočno izolacijo
Opeka je sestavni in tudi ključ- profilih ))Ekonomičnost
ni del večine hiš, grajenih v naši UNIPOR W 08 CORSO W Toplotna izolacija ))Enostavno in hitro klasično
okolici. Vse bolj pa postaja z obdelavo
UNIPOR WS 10 CORSO WS Toplotna + zvočna izolacija
aspekta projektanta – arhitekta ))Ekološko in vzdržljivo opeko.
UNIPOR WS 12 CORSO WS Toplotna + zvočna izolacija
ključnega pomena uporaba opeč-
nih zidakov polnjenih z mineral- rejena iz ekološko čiste surovine, z vgrajeno termoizolacijo, Z integrirano izolacijo v opeki se
nim granulatom. brez dodatnih umetnih primesi, ))med okni in zidovi mora biti v času hitre rasti cen za ogrevalne
saj le tako garantira prijeten in predvideno kvalitetno tesnje- energente, odlikuje predvsem za-
Pri snovanju stanovanjskih zdrav dom. Nikoli ne kupujmo nje stikov, radi enkratne toplotne vrednosti,
objektov morajo izdelovalci na- opeke na temelju razstavljenega ))fasadna obloga izvedena z saj le ta znaša samo 0,08 (W/8
črtov upoštevati želje investitorja primerka. ometom mora biti paropro- m2)).
glede razporeditve prostorov in pustna in omogočati dihanje«
oblikovanja objektov, prostorske V kolikor predvidevamo gradnjo objekta. To pa zagotovo pomeni novo
pogoje, ki jih določa gradbena objekta z uporabo Unipor Coriso dimenzijo v toplotni izolaciji in
parcela, kot tudi zahteve pri- opečnih zidakov, ki so polnjeni V preglednici št. 1 so prikazani nudi idealne pogoje za gradnjo
stojnih upravljalcev komunalne z mineralnim granulatom je po- trije različni profili opeke Unicor nizkoenergijskih in pasivnih hiš.
infrastrukture in ostalih soglaso- trebno upoštevati tudi naslednje Coriso, ki jih je mogoče kupiti Izdelava zidovja z ustreznim spa-
dajalcev. specifične zahteve: tudi na slovenskem trgu.Mode- janjem in vrstenjem (slika 3) v
))gradnja je modularna, s hori- ren način izgradnje pomeni polno vseh nadstropjih z opeko WS 12
Pred nakupom opeke, je dobro, zontalnim modulom v velikosti nosilnost skupaj z visoko toplo- CORISO, je v skladu z dovolje-
da se posvetujemo s projektan- 12,5 cm, tno izolacijo. Optimalni prerez njem Z-17.1-883.
tom o dimenzijah opeke, ki bodo ))po vertikali je opečni modul UNIPOR opeke dosega zelo do-
uporabljene za zunanje in notra- 25,0 cm, bre statične vrednosti, kar ne daje Opeka je v skladu z opisom zmo-
nje zidove. Pri zunanjih zidovih ))stropovi so monolitni v armira- le zaupanja ampak tud varnost gljivosti prekrita s kontaktno
so pomembne masa, dimenzije in ni opečni ali betonski izvedbi, objekta. Vse to pa omogoča fle- tankoslojno malto in se vziduje v
toplotne karakteristike same ope- ))vse toplotne mostove v višini ksibilno načrtovanje in kasnejšo skladu s predhodno omenjenim
ke. Pomemben člen pri nakupu stropnih konstrukcij je potreb- nadgradnjo objekta. Sklepom Z-17.1-883 in po DIN
opeke predstavlja tudi certifikat, no preprečiti z vstavki iz stan- 1053. V preglednici št. 2 so po-
ki ga lahko zahtevamo od proi- dardnih toplotnoizolacijskih Gradnja z opeko Unicor Coriso, dani tehnični podatki za opeko
zvajalca ali trgovca, iz katerega elementov debelin 2 cm nam ne nudi samo zdravega ži- UNIPOR – WS2 CORISO. Le
je razvidno, da je proizvod pro- ))za kasete za vgradnjo oken- vljenja v stanovanju z aktivnim strokovna in tehnično pravilna
Preglednica št. 2: Tehnični podatki za opeko UNIPOR – W 12 CORIS
Artikel Mere Potreben material za Teža kos na m2 na kg na neto cena
Opis artikla DF
Št. DxŠxV m 3
m 3 kg / kos paleti paleti paleti EUR
21236 36,5 Unipor WS 12 CORISO 12 247x365x249 16 44 18,18 40 2,50 727 4.445,43
21220 36,5 polovička WS 12 6 128x365x249 32 88 7,50 80 2,50 600 2.787,40
21230 30,0 Unipor WS 12 CORISO 10 247x300x249 16 53 14,95 45 2,81 673 3.947,90
21226 Kotna opeka 7,5 182x300x249 22 73 8,70 60 2,81 522 3.199,90
ampak bo udoben, varen in ener-

getsko učinkovit, v katerem boste
lahko predvsem uživali mnogo
let.
Za informacije se obrnite na:
Slika 3 – Simbolični prikaz načina vezave (zarez) Tamara Kozole,

uporaba omenjenih zidakov bo sko varčnost objekta, izolacijo ča udobno in prijetno bivanje v mobitel: 030/ 394 674
zagotovila doseganje visoko za- notranjosti od zunanjega hrupa objektu, grajenem z opeko UNI-
stavljenih parametrov in zahtev in ugodno mikroklimo.Izpolni- POR CORISO. Objekt zgrajen Majda Filipan,
za trajnost konstrukcij, energet- tev omenjenih pogojev omogo- z našo opeko, ne bo samo lep, mobitel: 040 / 468 944
OSTREŠJA – Osnova za mansardno stanovanje

Pred obnovo podstrešja oziroma ureditvijo mansardne-
ga stanovanja je prav, da se predhodno poučimo z nekaj
osnovami o podstrešju. Le tako se lahko izognemo števil-
nim težavam, ki bi jih storili med časom gradnje oziroma
obnove podstrešja.
Strehe pokrivajo zgradbe in jih 6 cm in dolžine 6 do 7 m; pove-

varujejo pred vremenskimi vplivi, znike pa v medsebojnih razdaljah
to je pred padavinami, vetrom, približno 5 m. Strešni naklon je
mrazom in vročino. Ločimo no- dostikrat predpisan z zakonskimi
silne elemente in kritino. Glavni določili, sicer je pa odvisen od la-
deli strešnega poveznika so lege stnosti kritine in od načina kritja.
in škarniki (šperovci), ki jih obli- Lesena ostrešja so lahko z vešali
kujemo glede na gradivo (les, ali brez njih. Strešna vešala sesto-
jeklo, ojačani beton), na strešni je iz leg in iz nanje postavljenih
naklon, na obliko ter težo kritine škarnikov.
in obremenitev (sneg).
Škarniki učinkujejo kot prostole-
Za stanovanjske zgradbe upora- žeči, previsni in kontinuirani no- Trikotno vešalo
bljamo navadno škarnike z no- silci (tramovi), ki so obremenjeni ne v vzdolžni smeri (na primer s vznožne (kapne) lege, pri vešalih
silno dolžino 4 m in medsebojno predvsem na upogib. Strešne podporami – ročicami) in v prečni večjih razpetin in pri strešnem
razdaljo 0,8 – 1,0 m; opaž debeli- lege so pritrjene v določenih raz- smeri (s stropniki). Pri enostav- naklonu preko 40o so škarniki
ne približno 24 mm; strešne letve daljah na veznikih (stropnikih), nih ostrešjih manjše razpetine vezani še na vmesne lege in na
v prerezu 3 x 5 cm, oziroma 4 x poleg tega pa morajo biti ojače- (< 10 m) so škarniki sidrani na slemensko lego.
Za majhne razpetine zadošča-

Skupaj v aktivno prihodnost jo ostrešja brez vešal, pri večjih
razpetinah pa povežemo okvire z
Že od leta 1993 SONNENKRAFT aktivno opravlja pionirsko delo na področju solarne energije – vedno enim ali več prečniki. Ti prečniki
z novimi cilji in tehnologijami, kako najlažje vsakemu posamezniku približati in omogočiti ekonomično so lahko pomični ali nepomični.
uporabo solarne energije. Prav tako kot naši visoko kvalificirani solarni strokovnjaki!
www.sonnenkraft.com Za izračun strešne konstrukcije
moramo upoštevati njeno lastno
Razširi si obzorja v novi Solarni Akademiji težo, težo snega, veter in poho-
dno obtežbo. Lastna teža sestoji
iz teže kritine, teže škarnikov, leg
Trg, ki se tako hitro razvija, kot trg s solarno energijo potrebuje vedno nove in nove solarne strokovnjake. in veznikov in učinkuje navpično.
Za sledenje trendom v hitrem razvoju alternativnih tehnologij pa so potrebna strokovno pripravljena
izobraževanja. V podjetju Sonnenkraft pripravljamo za naše partnerje vsakoletna šolanja, kjer s pomočjo
visoko usposobljenih strokovnjakov lahko dopolnijo in poglobijo znanja na področju solarne termije. Teža snega učinkuje navpično in
je odvisna od strešnega naklona:
pri naklonu 20o je 75 kp/m 2, pri
Vse informacije o šolanjih: naklonu 60o pa 0 kp/m2. Veter
Gsm: 040 / 259 384 email: tadej.mrak@sonnenkraft.com obremenjuje streho pravokotno
na ploskev, prometna obtežba pa
je usmerjena navpično.
Kakovost zraka v prostorih

Ustrezna kakovost zraka v prostorih je pogojena z ustre- in z učinkovitostjo izmenjave črtovanja ter največkrat tudi že
znim načrtovanjem prezračevalnih sistemov in naprav zraka, ki ju pogojuje distribuci- v fazi delovanja sistemov in na-
ja oziroma porazdelitev zraka v prav. Projektanti se nemalokrat
kakor tudi z vzdrževanjem le-teh. Poleg tega se namemb-
prostoru. V praksi pa se pogosto ustrašijo kompleksnosti CFD
nost prostorov pogosto spreminja, prezračevalni sistemi srečujemo s primeri nezadostne programov, kljub temu, da na
pa pri tem največkrat ostanejo nedotaknjeni. V sodobnih kakovosti zraka, ki so posledice trgu obstajajo namenski progra-
pisarniških prostorih imamo veliko virov onesnaženja nepravilne konstrukcije sistema mi za inženirsko uporabo, ki so
ter pogoste zamenjave namemb- relativno preprosti za uporabo.
zraka. Pravilno načrtovanje omogoča minimalno izposta-
nosti prostorov. Včasih pa lahko Eden izmed takih programov
vljenost uporabnikov onesnaženemu zraku. na izboljšanje kakovosti zraka v je na primer ANSYS Airpak.
prostorih vplivamo že s preprosto
Pogosto že s pravilno razporedi- nižanju kakovosti zraka. Sočasno preureditvijo prostora in prestavi- Paket ANSYS Airpak je na-
tvijo naprav v prostor, ki je prila- z nižanjem količin zraka pa se je tvijo posameznih elementov. menjen prav obravnavi HVAC
gojena prezračevalnemu sistemu, v stavbah pojavilo več novih izvo- problemov in omogoča mo-
dosežemo bistveno boljšo kako- rov onesnaženja zraka. Gradbeni Žal inženirji-projektanti klima- deliranje toka fluida, prenosa
vost zraka. V prispevku je prika- materiali, pohištvo, laserski ti- tizacijskih in prezračevalnih sis- toplote, transporta kontami-
zana obravnavana problematika. skalniki, fotokopirni stroji, čistila, temov premalokrat uporabljajo nantov in toplotnega ugodja.
ter podane osnove uporabe ra- ljudje s svojo aktivnostjo (vonja- programske pakete za izračun
čunalniških simulacij s CFD pro- ve, dihanje, parfumi …) namreč distribucije zraka v prostorih. Paket je zelo enostaven za upora-
gramskim paketom. Le te nam predstavljajo številne izvore ško- Izračun distribucije zraka se na- bo in je namenjen predvsem inže-
omogočajo učinkovit izračun dljivih snovi, ki predstavljajo tudi mreč izvede z uporabo modernih nirski rabi, saj ne zahteva kom-
porazdelitve zraka v prostorih in potencialno nevarnost za člove- računalniških programov za nu- pleksnega znanja za uporabo, kot
so edina prava podpora k reše- kovo zdravje. Posledica navede- merično modeliranje porazdelitve to običajno zahtevajo od uporab-
vanju problematike. S pomočjo nega je nastanek »bolnih stavb«. fluida (CFD). Žal pa so ti zaradi nika CFD programi. Kljub svoji
računalniških simulacij dobimo svoje relativno visoke cene za ko- navidezno omejeni uporabnosti
napoved oziroma predikcijo po- Pojem »sindrom bolne stavbe« mercialne namene in podcenje- (namenjen je predvsem obrav-
razdelitve zraka, ki nam pogojuje (Sick Building Syndrome, SBS) nosti uporabe premalokrat upora- navi HVAC problemov) za reše-
kakovost zraka. je sinonim za bivanjske pogoje bljeni izven akademskih krogov. vanje fizikalnih enačb uporablja
pri katerih vsaj 20% ljudi, ki živi zelo zmogljiv ANSYS FLUENT
Uvod ali dela v takšni stavbi, poroča o Akademski krogi svoje veliko ce- CFD solver, kar zagotavlja dobre
bolezenskih znakih, ki so poveza- nejše licence lahko uporabljajo rezultate, ki so seveda pogojeni z
Osnovni namen ogrevalnih, ni z bivanjem v stavbi. Leta 1984 izključno za akademske name- začetnimi in robnimi pogoji simu-
prezračevalnih in klimatizirnih je svetovna zdravstvena organiza- ne. Edino CFD simulacije lahko lacije. Nadaljevanje v prihodnji številki
(HVAC) naprav je zagotoviti cija (World Health Organization) podajo pravo sliko dogajanja v
ustrezno kakovost zraka ob toplo- ocenila, da se v kar 30% stavb prostoru, še posebej v fazi na- Dr. Simon Muhič, univ. dipl. inž.
tnem ugodju človeka. Kaj sploh je nad kakovostjo zraka pritožuje
toplotno ugodje? Toplotno ugod- zelo veliko ljudi.
je je stanje, ki izraža zadovoljstvo
človeka s toplotnim okoljem, Kakovost zraka v prostoru je pro-
kateremu je izpostavljen. To je blem, ki mu strokovnjaki različ-
definicija s katero se najverjetneje nih znanosti (strojništvo, medici-
strinja večina, vendar je to hkrati na, gradbeništvo, arhitektura …)
tudi definicija, ki je ni moč prepro- v zadnjih letih posvečajo zelo
sto prevesti v fizikalne parametre. veliko pozornost. Raziskave na-
Toplotno ugodje človeka je na- mreč kažejo, da velik del človeške
mreč pogojeno z mnogimi para- populacije preživi v zaprtih pro-
metri kot so: temperatura okolja storih tudi do 90% svojega časa.
v katerem se nahaja, oblečenost, V zadnjih letih potekajo tudi šte-
telesna konstitucija, zdravje, sta- vilne raziskave kakovosti zraka
rost, letni čas, aktivnost človeka, po svetu. Različne raziskave so
osvetlitev, hrup, prisotnost vonjav pokazale, da je zrak v stavbah
v zraku, psihično stanje člove- lahko veliko bolj onesnažen, kot
ka ... Energetska kriza iz začetka je zunanji zrak. V zraku v stavbah
sedemdesetih let prejšnjega sto- je mogoče najti preko 900 različ-
letja je botrovala k miselnosti, da nih škodljivih snovi.
je potrebno z energijo varčevati
za vsako ceno. Posledično so se Kakovost zraka v prostoru je ne-
zmanjšale količine vtoka svežega posredno pogojena in definirana
zraka v stavbe, kar je botrovalo k z učinkovitostjo prezračevanja
Inovativni sistemski izdelki Sikla

Sikla sistemski izdelki nastajajo in se razvijajo znotraj nja, ki jih izvedemo s svojimi iz- ke, storitve in sisteme ter preko
kreativnih skupin v sodelovanju z notranjimi in zunanji- delki, nudimo popolno garancijo. odlične kakovosti dolgoročno iz-
polnjujemo pričakovanja svojih
mi strokovnjaki.
Pressix CC hiter montažni strank.
sistem profesionalcev za
profesionalce Podjetje Sikla je že leta 1993, in
to kot eno prvih na tem področju,
Z našim sistemom Pressix CC prejelo certifikat DIN ISO 9001.
je montaža tirnic v hipu konča- S tem je podjetje dobilo tudi po-
na. Nastavite montažni element trditev svojega obsežnega in učin-
in glavo vijaka ali nastavni vijak kovitega sistema vodenja kakovo-

Izdelki ustrezajo najvišjim kako- štiri desetletja zaznamuje trg iz- pritisnite v tirnico. Navojna plo- sti. V sodelovanju z industrijskim
vostnim zahtevam, uporabniku delkov za pritrjevanje. Naši izdel- šča se avtomatično zapre v profil združenjem za ogrevalno, klimat-
pa olajšajo delo, prihranijo čas in ki so sedaj na voljo že v več kot tirnice. Gradbeni element je tako sko in sanitarno tehniko (BHKS
nudijo varnost. Naše izdelke izde- 35 državah. varno fiksiran in ne zdrsne niti v - Bundesindustrieverband Heiz-
lujejo dobavitelji, ki jih izbiramo primeru pravokotno postavljenih ungs-, Klima-, Sanitärtechnik
sami in ki ustrezajo strogim kako- Siconnect program izdelkov sega tirnic. Položaj lahko tudi brez te- e.V.) in osrednjim združenjem za
vostnim zahtevam podjetja Sikla. vse od enostavnih elementov žav prilagajamo. Priviti je treba sanitarne, ogrevane in klimatske
To našemu podjetju omogoča za pritrjevanje do kompleksnih le še vijak – in končano! Roko- sisteme (ZVSHK - Zentralver-
hiter in ustrezen odziv zahtevam sistemskih rešitev in specialnih vanje s sistemom Pressix CC je band Sanitär Heizung Klima)
tržišča. izdelkov za specifične potrebe. enostavno in zagotavlja montažo svojim strankam nudimo ob-
Siconnect izdelki zadoščajo naj- z ogromnimi časovnimi in stro- sežne jamstvene dogovore. Iz-
Vse Sikla izdelke odlikujeta tako višjim kakovostnim zahtevam in škovnimi prihranki. Prepričajte delujemo pametne in strankam
dodelana tehnologija in visoka ponujajo enostavno in hitro mon- se tudi sami in si oglejte naš pred- prilagojene rešitve za pritrjevanje
kakovost izdelkov kot tudi upo- tažo z ogromnimi prihranki. stavitveni montažni filmček! (na za domačo in industrijsko rabo. S
rabniško usmerjena zasnova. spletnem naslovu www.sikla.si). tem zmanjšamo stroške montaže,
Varnost najboljših povezav skrajšamo čas izgradnje in dose-
Siconnect – visoko z in- Odlična kakovost žemo kalkulacijsko varnost. Te-
dividualnimi sistemskimi Za vas in vaše projekte razvijamo meljitost naše montaže omogoča
rešitvami zmeraj le optimalne rešitve pri- Filozofija našega podjetja je, da dobavo individualnih, v projekt
trjevanja. Nekaj posebnega: Za kontinuirano razvijamo izdel- usmerjenih manjših serij.
Sikla, kot eden izmed pionirjev izdelke, ki jih sami načrtujemo in
na svojem področju, že več kot za rešitve na področju pritrjeva-
Revolucionarna opečna gradnja s POROTHERM DRYFIX Sistemom

Blagovna znamka POROTHERM je sinonim za kvalite-
tne, inovativne in okolju prijazne opečne izdelke. Trende
razvoja protipotresnega zidaka POROTHERM S smo
nadaljevali in razvili sistem POROTHERM DRYFIX, ki
omogoča izredno hitro, kvalitetno in na potres odporno
gradnjo.
DRYFIX brušena opeka se eno- zidanjem namočimo. Pomembno

stavno polaga ena na drugo z je, da se prva vrsta položi natanč-
min. 30% prekrivanjem ter ver- no. Kontrolo horizontalne ravno-
tikalno s spajanjem s sistemom sti prve vrste preverjamo z 3-4 m
pero in utor. Dodatna korist za dolgo aluminijasto letvo. Opeke
investitorja je poleg enostavne se polagajo ena poleg druge po
uporabe in hitrosti gradnje še do- sistemu pero in utor, brez malta-
datni prihranek malte, kar pome- nja v vertikalnih spojih.
ni pri povprečni stanovanjski hiši
cca. 10.000 litrov malte. 4. Priprava POROTHERM
DRYFIX Extra PU pene
Gradnja s POROTHERM DRY-
FIX sistemom: POROTHERM DRYFIX Extra
lepilno peno je potrebno pred
1. Priprava horizontalne uporabo dobro pretresti in jo
Opeka sistema POROTHERM Stroški zidanja in stroški dela hidroizolacije pritrditi na pištolo. Nato odvi-
DRYFIX je brušena na obeh na- se znižajo zaradi veliko hitrejše jemo vijak pištole in pritisnemo
ležnih površinah, zato je zidanje gradnje, objekt pa je zaradi suhe Po izdelavi prve plošče položimo na vzvod (cca. 2 sec), da se pena
enostavno, hitro in natančno. gradnje hitreje vseljiv. hidroizolacijo, ki mora biti 15 cm pojavi na koncu cevi. Izhod pene
širša kot je debelina zidu, da se nadzorujemo s pritiskom na
Kot vezivo uporabljamo PO- Posebna pena POROTHERM lahko spoji z izolacijo pod estri- vzvod pištole.
ROTHERM DRYFIX Extra po- DRYFIX Extra se nanaša z pišto- hom.
liuretansko lepilo, ki dosega zelo lo za poliuretansko (PU) peno,
močno sprijemljivost in se lahko zato je uporaba zelo enostavna 2. Sloj malte za izravnavo
uporablja v vseh letnih časih. in hitra. PORORTHERM PLAN
Po položitvi hidroizolacije označi-
mo položaje in debeline zidov.
Pred začetkom zidanja izravna-

mo podlago na mm natančno z
1,5 cm debelim slojem malte. Pri-
poroča se uporaba zelo natančne
Nivelliermax libele.
3. Zidanje prve vrste
Prva vrsta opeke se polaga na

še vlažno izravnalno malto. Del
opeke, ki se stikuje z malto, pred
5. Priprava POROTHERM ni zidu 12 cm nanesemo le 1 trak

PLAN DRYFIX opeke POROTHERM DRYFIX Extra
lepilne pene.
Najprej očistimo prah iz naležnih
površin z večjim čopičem. Na 6. Zidanje
izravnano prvo vrsto opeke na-
nesemo dva paralelna traka pene, Brušeno opeko postavimo na
premer traka naj bo cca. 3 cm peno preden se le ta posuši. Ko je
debel in od roba brušene opeke opeka postavljena na peno se ne
oddaljen za cca. 5 cm. Pri debeli- sme več premikati.
Po porabi pene je potrebno na pi- no zidu in urejeno ter čisto grad-

štolo namestiti novo dozo. Dozo bišče. Preiskava strižne trdnosti
odlagamo vedno v pokončnem zidu po SIST EN 1052-3, ki je
položaju. bila izvedena na inštitutu ZAG
Ljubljana v junija 2008, je doka-
POROTHERM PLAN DRYFIX zala primernost POROTHERM
opeke uporabljamo za zunanje DRYFIX sistema za zidanje no-
nosilne in notranje predelne zido- silnih zidov stavb na potresnih
ve. Z njimi dobimo ravno površi- področjih v Republiki Sloveniji.
Energetsko varčna industrijska svetila Reflecta

V industrijskem okolju so potrebna učinkovita in energet- pogosti v industrijskem okolju. tlobni inženiring in montažo. S
sko varčna svetila. Podjetje Svetloba, d. o. o., je v okviru Ob prihranku električne energije celotnim pristopom od izdelave
se izboljšata svetlobna jakost in do izvedbe projekta »na ključ«
razvojnega projekta, v katerem so sodelovala tuja in do-
kakovost svetlobe. Posebna sveti- strankam nudijo jamstvo za ka-
mača podjetja ter Fakulteta za elektroniko in SIQ, razvilo la zagotavljajo najboljšo simulaci- kovost in moč svetlobe tudi v
novo energetsko učinkovito in varčno svetilko Reflecta. jo dnevne svetlobe; svetlobni tok času dolgotrajne uporabe, kar je
in barva svetlobe se s časom ne posebnost na evropskem trgu.
spreminjata in nista odvisna od Investicija v energetsko varčen
temperature prostora. Življenjska sistem Reflecta je ekonomsko za-
doba najnovejših sijalk je v pov- nimiva, saj se izplača v zelo krat-
prečju najmanj 5 let. kem roku. V kooperaciji z bančni-
mi institucijami lahko prihranek
Za daljinsko brezžično upravlja- električne energije ponudijo tudi
nje so nameščeni senzorji. Sistem brez potrebne začetne investicije.
uporablja za prižiganje enega ali Na željo pa lahko svetlobo tudi
več senzorjev. Število senzorjev najamete. Enostavno zamenjavo
je bistveno nižje kot pri drugih in namestitev lahko izvede vaše
izdelkih konkurenčnih podjetij. strokovno osebje.
Pri zamenjavi obstoječih svetilk z
novimi svetili Reflecta ni potreb- Energetsko varčna svetila Reflec-
no zamenjati obstoječe električne ta pomenijo prihranek denarja in
Varčna svetilka Reflecta refleksije, ki svetlobo ojačajo in napeljave. dnevno svetlobo.
elektronika z življenjsko dobo do
Osnovni značilnosti svetilke sta 100.000 delovnih ur, ki nemoteno Uporaba v praksi Svetloba, d. o. o., IOC Zapolje III/12,
visok izkoristek svetlobnega toka deluje tudi pri ekstremnih tempe- 1370 Logatec, tel.: 041 631 572,
(do 93,8 %) in dolga življenjska raturah in napetostnih sunkih do Podjetje Svetloba, d. o. o., poleg info@svetloba.eu,
doba. Posebnost so specialne 400 V. Taki pogoji delovanja pa so proizvodnje svetil izvaja tudi sve- www.svetloba.eu
Kakovost zraka in varčevanje z energijo za vsak prostor

Proizvajalec Mitsubishi Electric, s sedežem na Japonski, prostora za lastno ogrevanje ali se izboljša energijska izkorišče-
že 85 let s svojimi neprestanimi inovacijami in bogati- hlajenje svežega zraka, ki ga do- nost pri izmenjavi zraka. Novo
vajajo v prostor iz okolice in s tem in izboljšano »hyper eco« jedro
mi izkušnjami na področju klimatizacije skrbi za nove
istočasno približajo temperaturo ne prepušča v prostor nezažele-
standarde na področju tehnologije hlajenja, ogrevanja in dovodnega zraka kar najbližje nih vonjav in škodljivih plinov,
prezračevanja. Dejstvo seveda je, da slaba kvaliteta zraka temperaturi zraka v prostoru. po drugi strani pa omogoča zelo
slabo, če ne že škodljivo vpliva na znižanje naše produk- visok križni pretok zraka.
Letošnje leto Mitsubishi Electric
tivnosti, na naše počutje in zdravje.
predstavlja novo serijo toplotnih Zaradi posebno obdelanega (hi-
izmenjevalcev Lossnay LGH- droskopskega) papirja in speci-
RX5, namenjenih zagotavljanju fične notranje zgradbe razdelilnih
prihrankov energije in povečanju in valovitih ploščic jedro ohranja
kvalitete svežega zraka dovede- idealno temperaturo in skrbi za
nega v prostor. razvlaževanje prostora, hkrati pa
povečuje učinek toplotne izme-
Predstavljamo novo »HI- njave.
PER-ECO« jedro Lossnay
V jedru se, prav zaradi hidroskop-
Jedro toplotnega izmenjevalca je sko obdelanega papirja, plini ve-
»HYPER ECO« jedro, izdelano žejo z vodo in jih ne prepuščajo
po posebnem procesu, ki ga je v prostor. Jedro ne prepušča bak-
V preteklih 30 letih se je sistem valne naprave Lossnay z vgraje- razvil Mitsubishi electric. Jedro terij, prav tako se v njegovi no-
Lossnay razvijal ter dopolnjeval no rekuperativno papirno kocko, je izdelano iz strukture, ki temelji tranjosti ne nabira prah. Lossnay
tako, da danes s ponosom pred- znižujejo porabo električne ener- na zlaganju enojnih ultra tankih jedro je požarno varno, vzdrževa-
stavlja celo paleto brezhibno gije in s tem stroške. Delujejo po papirnatih plasti, ki prepuščajo nje pa je nezahtevno, saj se zuna-
tehnološko in energijsko varčnih sistemu, da pri odvodu uporabijo visoko vlago in ki so pri novem nji filter očisti 1 x letno, jedra pa
prezračevalnih naprav. Prezrače- slab in topel ali pohlajen zrak iz modelu še učinkovitejše, s čimer predvidoma vsaki dve leti.
CO2 Senzor hitro in nizko) sedaj dodatno izbir občutno pripomore k celo- ali gretje dovodnega zraka in
na voljo še »zelo nizka hitrost« tnemu procesu varčevanja z ener- vlažilno napravo, vam v svojem
Pomembna novost je možnost (razen pri modelih LGH150XS gijo. Videz in uporabnost novega celovitem prodajnem programu
priključitve »CO2 senzorja« na in 200RXS). Hitrost delovanja upravljalnika ustreza vsem stan- ponujamo tudi klimatske napra-
Lossnay napravo. S tem omogo- je namreč odvisna od tega, v ka- dardom klimatskih naprav Mitsu- ve in sisteme za gospodinjsko
čimo, da pri povečani vsebnosti kšnem okolju in kje je naprava bishi. Vse operacije oz. funkcije, ali splošno uporabo (RAC), pro-
CO2 plina v prostoru, senzor s si- nameščena. Dodatna pomembna ki so se prej s težavo nastavljale fesionalne klimatske naprave
gnalom javi krmilniku, ki preklo- novost pa je vsekakor »By-pass« na glavni enoti toplotnega izme- za posebno zahtevne prostore
pi hitrost ventilatorja na visoko ventiliranje oz. »free coling« ope- njevalca Lossnay, se sedaj lahko (PAC,Mr-slim), klimatske sis-
hitrost. Ko dosežemo normalno racija, ki nam omogoča direktno enostavno (po korakih) nastavijo teme VRF-City Multi za večje
oz. dovoljeno vsebnost CO2-ja v dovajanje hladnega zunanjega preko upravljalnika. Novi matrič- in manjše objekte, razvlažilce
prostoru pa se hitrost ventilator- zraka v primeru, da je notranjost ni zaslonski prikaz upravljalnika zraka za gospodinjsko uporabo,
ja zmanjša v »zelo nizko hitrost«. pretopla; zopet za zmanjšanje po- nam omogoča enostavno nasta- toplotne črpalke za stanovanjske
Vse za zmanjšanje porabe elek- rabe električne energije. vitev operacij in funkcij, hkrati pa objekte (ZUBADAN) ter zračne
trične energije. lahko preko zaslona spremljamo zavese, vse proizvajalca Mitsubi-
Novi upravljalnik PZ-60DR-E trenutno delovanje in stanje to- shi Elctric.
Krmiljenje plotnega izmenjevalca zraka.
Za prezračevalne naprave Los- Za tehnično svetovanje in sodelo-
Pri izbiri pretoka zraka v to- snay serije RX5 je na voljo novi Poleg prezračevalnih naprav Los- vanje nas pokličite na brezplačno
plotnem izmenjevalcu je, poleg daljinski upravljalnik, ki s svojimi snay in GUF(GUF - Lossnay z telefonsko številko 080 98 98.
standardnih hitrosti (zelo hitro, novimi možnostmi funkcionalnih vgrajenim registrom za hlajenje Mateja Mauser, Ream d.o.o.
Zajem in odvod zraka

Sveži zrak zajemamo tam, kjer je najbolj čist. Za objekt v
mestu na primer bomo zajemali zrak na dvoriščni strani,
ne pa s ceste. Zajemamo ga čim višje. Pri tleh dvigajo ude-
leženci prometa prah. Ta se dviguje in spet pada.
Pri tleh nastane vrtinčenje, plast na sliki 1 in 2. V betonskem ka-

je visoka kake tni metre. Sesalne nalu so žaluzije, tako zavarujemo
odprtine naj bi torej bile višje.Se- kanal pred padavinami in pred
salne odprtine so lahko take kot vdorom ptic in večjih delcev ra-
Slika 2 – Zajem ali odvod zraka na strehi

znih snovi. Tudi, v pločevinastem slika 2, je namenjen odvodu od-
kanalu, ki vodi preko strehe, so padnega zraka.
zaščitne rešetke.
Sveži zrak prehaja skozi filtre, pre-
Tak kanal mora biti v toplejših den vstopa v prostore, da odstrani-
prostorih (v strojnici) izoliran, da mo predvsem trdne delce (prah).
se zračna vlaga ne kondenzira na Filtri so iz papirja, platna, pla-
Slika 1 – Zajem zraka nad terenom hladnih površinah. Enak kanal, stičnih snovi, kovine in drugega.
Prezračevanje
Dober zrak v prostoru in racionalna poraba energije ))Občutno zmanjšane toplotnih uravnavata pretok dovodnega in
ustvarjata bivalno ugodje. Naraščajoče cene energije in izgub. odvodnega zraka, filtri pa uravna-
vajo čistost zraka. Za primere, ko
težnja po zmanjšanju izpusta CO2 v ozračje sta privedla
Umazan zrak, poln prašnih del- izstopni zrak ne mora dovolj se-
do sodobne gradnje objektov, kjer se uporablja vedno cev, vlage, CO2 in neprijetnih vo- greti vstopnega zraka, ima reku-
boljša toplotna izolacija ter izolativnejša okna in vrata. njav, se odvaja iz kopalnic, sanita- perator vgrajen električni grelec
rij in kuhinje, v bivalne prostore in termostat, ki vravnavata tem-
Pri takšnjih gradnjah je potrebno nje vlage iz prostora povzroča pa se preko filtra dovaja svež zrak peraturo vstopnega zraka.
poskrbeti za dovod svežega zra- neprijetno počutje in nastanek iz okolice. Odpadni zrak odda v
ka. Z uporabo rekuperatorjev se zidne plesni.) rekuperatorju del svoje toplote Za notranje prezračevanja so
svež zrak segreje na račun toplote ))Toplota ostane v bivalnem pro- svežemu zraku. razviti različni sistemi prezrače-
odpadnega zraka. Tako se doseže storu, medtem ko ostane hrup valnih kanalov in sicer od sistema
v prostoru zdrava klima brez hru- zunaj. Rekuperator je toplotni izmenje- z gibljivimi antibakterijskimi in
pa, prahu, strupenih plinov in z ))Svež zrak gre skozi filtre in valec, kjer izstopni zrak predaja antistatičnimi cevmi do različnih
idealno vlažnostjo. predgrelec. Mogoča je tudi svojo toploto vstopnemu zra- izvedb ploščatih kanalov in izoli-
vgradnja filtra nabitih delcev. ku. Ventilatorja v rekuperatorju ranih cevovodov.
Znanstveno je dokazano, da Primer izvedbe prezračevanja
imajo ljudje, ki živijo v premalo Umazan zrak poln prašnih delcev, vlage, CO2 in neprijetnih vonjav, se odvaja iz kopalnic, sanitarnih in drugih bivalnih
prezračenih prostorih, pogosteje prostorov. Preko filtra, pa se dovaja svež zrak iz okolice. Odpadni zrak odda v rekuperatorju del svoje toplote svežemu
zdravstvene težave kot na primer zraku.
glavobole in alergije. Povprečen
človek preživi 90% svojega časa
v zaprtih prostorih. Zato je ustre-
zno prezračen bivalni prostor zelo
pomemben za kvaliteto bivanja.
Glavne prednosti prezračevanja z

rekuperatorjem so naslednje:
))Povečano ugodje na račun

konstantnega dovoda svežega Zračni zemeljski
kolektor je idealna rešitev za
zraka. Količina CO2 je zmanj- racionalen način prezračevanja. Funkcija
šana in neprijetne vonjave so zemeljskega kolektorja je predgretje vstopnega zraka
odstranjene. v mrzlih dnevih in ohladitev vstopnega zraka v vročih dnevih.
))Optimalna vlažnost v prosto- Glede na zunanjo temperaturo regulacijska loputa uravnava zajemanje
zraka preko kolektorja oziroma direktno iz okolice.
ru. (Neustrezno odstranjeva-
Pogodbeno financiranje projektov

Potencial za varčevanje z energijo, v javnem sektorju, je bljeno energijo. Razlikujemo dve znižanja stroškov za energijo pri-
v Sloveniji ocenjen na 40%. Za razliko od slovenske in- obliki pogodbenega financiranja: naša naročniku številne koristi:
pogodbeno financiranje na po-
dustrije, kjer učinkovitejša raba in ustreznejše ravnanje z
dročju dobave energije, oziroma ))zmanjšanje porabe in stroškov
energijo, zaradi konkurenčnih prednosti, ki jih prinašata, energetskih naprav in pogodbeno za energijo,
postaja vse bolj ustaljena praksa, se energetski problema- financiranje na področju učinko- ))vgradnjo sodobnejših, zane-
tiki v javnem sektorju, še vedno posveča razmeroma malo vite rabe energije. sljivejših in energijsko učinko-
vitejših sistemov brez lastnih
pozornosti. Načini financiranja javnega sektorja ne spod-
1. Pogodbeno financiranje na vlaganj,
bujajo sistematičnega pristopa in odločitev za investira- področju dobave energije ))zmanjšanje stroškov vzdrže-
nje, v ustreznejše energetske sisteme. vanja,
Pogodbenik - izvajalec sklene, z ))povečanje vrednosti stavb za-
naročnikom pogodbo o dobavi radi vgradnje sodobnih ener-
energije. Načrtuje, postavi, finan- getskih sistemov,
cira in vzdržuje naprave, ter na- ))izboljšanje delovnih in bival-
ročniku dobavlja končno energijo nih pogojev v stavbah,
(elektriko, energijo za ogrevanje ))okolju in podnebju prijaznejše
ali hlajenje), po pogodbeno do- ravnanje z energijo ipd..
govorjeni stalni ceni, ki vključuje,
oziroma upošteva ceno energije, Investirana sredstva povrne izva-
investicijske stroške in stroške re- jalcu, naročnik storitve, s perio-
dnega vzdrževanja, servisiranja in dičnim plačilom pogodbene cene.
podobno. Omenjena plačila so lahko plačilo
izvajalcu za dobavljeno koristno
2. Pogodbeno financiranje energijo ali pa njegov delež v pri-
na področju učinkovite rabe varčevanih stroških za energijo.
energije
Obseg storitev izvajalca se deli,
Pogodbenik – izvajalec, oz. inve- na osnovne in dodatne storitve. V
stitor opravi investicijska vlaga- vsakem primeru izvajalec prevza-
Pogodbeno znižanje stroškov za poleg načrtovanja in vgradnje nja in izvede ukrepe za znižanje me naloge načrtovanja, financira-
energijo je pogodbeni model, ki novih naprav, zajema tudi fi- stroškov, za rabo energije Svoje nja in izvajanja energetske stori-
predstavlja obsežno skupino pri- nanciranje, vodenje in nadzor izdatke dobi poplačane v obliki tve. V njihovo izvedbo pa vključi
stopov, za zagotavljanje energet- obratovanja, servisiranje in vzdr- deležev, pri letnih prihrankih, pri svoje strokovnjake, po potrebi
skih storitev, ki so, na področju ževanje, odpravo motenj, pa tudi stroških za energijo. Pogodba vse- tudi podizvajalce. Med storitve
stavb, usmerjeni k varčevanju z motiviranje porabnikov energije. buje garancijo naročniku, glede izvajalca spadajo, praviloma, tudi
energijo in zmanjšanju stroškov Njegova osnova je, bolj ali man,j ciljnih prihrankov pri stroških za obratovanje, oziroma upravlja-
zanjo. Ta sistem postaja v zaho- obsežna pogodba, ki je sklenjena porabljeno energijo. nje vgrajenih naprav, vključno z
dni Evropi eden pomembnejših za dogovorjeni čas, med lastni- njihovim oskrbovanjem in vzdr-
načinov investiranja, v nove ali iz- kom stavbe, naročnikom in za- Izvedba projekta pogodbenega ževanjem, kakor tudi odpravlja-
boljšane energetske sisteme v jav- sebnim podjetjem za energetske
nem sektorju, pa tudi v majhnih storitve, izvajalcem. Pogodbeno
in srednjih podjetjih. Predstavlja zagotavljanje prihrankov energije
namreč eno izmed možnih reši- predstavlja lastnikom, ki nimajo
tev težav, saj omogoča izvajanje lastnih sredstev, edino možnost
energijsko učinkovitih projektov za obnovo energetskih naprav. S
tudi takrat, kadar omejena lastna tem si povečajo zanesljivost oskr-
sredstva tega ne omogočajo. S be z energijo, zmanjšajo njeno
pomočjo pogodbenega znižanja rabo, znižajo stroške zanjo, izbolj-
stroškov za energijo je tako mo- šajo bivalne pogoje in zmanjšajo
goče, kljub pomanjkanju lastnih škodljive vplive na okolje. Kljub
sredstev, investirati v obnovo temu, tovrstnih projektov v Slo-
naprav za ogrevanje, prezrače- veniji še skorajda ni. Pogodbeno
vanje, klimatizacijo, hlajenje ipd. financiranje je finančni model,
in tako izkoristiti razpoložljiv pri katerem so ukrepi za učinko-
potencial za varčevanje z energi- vito rabo energije, financirani s
jo. Pogodbeno znižanje stroškov strani tretjega partnerja, popla-
za energijo ni samo način finan- čani pa iz tako doseženih ciljnih
ciranja, je pogodbeni model, ki prihrankov, pri stroških za pora-
nje napak. Na podlagi posebnih posojilo,

pogodbenih dogovorov se lahko, ))pogosto je finančna institucija,
v okviru pogodbenega znižanja na katero se obrne izvajalec, že
stroškov za energijo, izvajajo tudi seznanjena z modelom pogod-
dodatne storitve, ki so namenjene benega znižanja stroškov za
izkoriščanju tistih potencialov energijo, kar bistveno pospeši
za varčevanje z energijo, katerih postopek pridobivanja posojila,
doseganje je odvisno od ravna- ))naročniki iz javnega sektorja
nja uporabnikov. Pri tem gre so pogosto omejeni pri višini
predvsem za izvajanje ustreznih posojila, ki ga lahko najamejo,
ukrepov za motivacijo porabni- zato pogodbeno znižanje stro-
kov energije. Izvajalec lahko ener- škov za energijo, pomeni edino
getske storitve financira iz lastnih možnost za kratkoročno in sre-
sredstev, kar je manj pogosto in dnjeročno financiranje projek-
pride v poštev za manjše projekte, tov dobave in učinkovite rabe
ali pa potrebna sredstva zagotovi energije.
iz drugih virov, na primer z naje-
mom posojila finančne institucije, Izvajalcu je izvedba ekonomsko
običajno banke. Takšno financira- upravičenih ukrepov, učinkovite
nje, ima v primerjavi z naročni- rabe energije v podjetniškem inte-
kovim najemom posojila številne resu, saj si mora v okviru celotnih
prednosti: stroškov prizadevati, da so stroški
obratovanja na čim nižji ravni.
))čeprav je lahko najem posojila
za izvajalca dražji, kot bi bil za Obenem, je pogodbeno znižanje menitve naročnika, omogoča tudi energetskih virov in emisij CO2,
naročnika, pa lahko izvajalec stroškov za energijo tudi instru- uresničitev različnih okoljskih kot najpomembnejšega izmed to-
običajno dobi dolgoročnejše ment, ki poleg finančne razbre- ciljev, še posebej zmanjšanja rabe plogrednih plinov.
Financiranje učinkovite rabe energije v stavbah

1. Financiranje iz sredstev kohezijskega sklada, na osnovi prijazno proizvodnjo energije področju URE in OVE so potreb-
operativnega programa razvoja okoljske in promtne infra- (obnovljivi viri energije, kogene- ne, zaradi neučinkovitega delo-
racijski sistemi), tudi energetsko vanja trga, ki sam zase ne more
strukture
svetovanje, ter ozaveščanje, in- zagotoviti, da bi do sprememb
Cilje, glede trajnostne rabe ener- leža biogoriv v gorivih v prometu. formiranje in usposabljanje po- prišlo dovolj hitro. Namen ra-
gije, si je Slovenija zadala s spre- rabnikov energije in drugih ciljnih zvojnih programov je odpravlja-
jetjem Resolucije o nacionalnem Državne programe za spodbuja- skupin. nje številnih ovir. Delež stroškov
energetskem programu, po kate- nje učinkovite rabe in obnovljivih za energijo v stroških podjetja in
rem so za obdobje do leta 2010 virov energije izvaja Ministrstvo Zaradi omejenih sredstev iz dr- ustanove je pogosto sorazmerno
na področju URE in OVE podani za okolje neposredno, oziroma žavnega proračuna je obseg iz- nizek in vlaganja v URE in OVE
cilji, glede povečanja energetske preko Ekološkega sklada. Držav- vajanja teh programov znatno zato niso prioritetna. Investicije v
učinkovitosti, povečanja obsega ni programi obsegajo poleg fi- pod potrebnim nivojem. V letu nekatere energetske tehnologije,
soproizvodnje toplote in elek- nančnih spodbud za investicije v 2005 na primer je bilo za finanč- npr. v obnovo ovoja stavbe in v
trične energije, ter povečanja učinkovito rabo energije (gospo- ne spodbude za investicije dode- OVE, imajo dolg vračilni rok in
proizvodnje toplote in električne dinjstva, javni in storitveni sektor, ljenih okoli 500 mio SIT oz. 2,1 zato niso atraktivne. Tu gre, tudi
energije iz obnovljivih virov in de- industrija) in investicij v okolju mio. evrov nepovratnih sredstev za pomanjkanje informiranosti o
in odobrenih okoli 1 milijardo stroških in razpoložljivosti teh-
SIT oz. 4,2 mio. evrov ugodnih nologij, pomanjkanje usposoblje-
kreditov. Doseženo je bilo zmanj- nosti pri ponudnikih energetskih
šanje emisij CO2 za okoli 26.000 storitev, nedostopnost ustreznih
ton. V primerjavi s povprečnimi finančnih instrumentov in po-
letnimi cilji, ki izhajajo iz Nacio- dobno.
nalnega energetskega programa
je bila dosežena samo 8 % reali- Ključne usmeritve in cilji
zacija. Za doseganje teh ciljev so
torej potrebna znatno večja sred- Na osnovi splošnega cilja OP ra-
stva, katerih del bo zagotovljen s zvoja okoljske in prometne infra-
sredstvi razvojne prioritete Traj- strukture je opredeljena strategija
nostna energija iz Kohezijskega področja Trajnostne rabe energi-
sklada. Državne intervencije na je, katere cilj je: z učinkovito rabo
energije, ter proizvodnjo energije vite rabe energije in obnovljivih cilja, iz direktive o učinkovitosti kovitosti. Zaskrbljujoča je pred-
iz obnovljivih virov zagotoviti za- virov energije podaja sledeče cilje: rabe končne energije, po kateri vsem visoka rast porabe električ-
nesljivost oskrbe z energijo, s tem ))povečanje energetske učin- morajo države članice v obdobju ne energije, ter visoka in rastoča
pa podpreti gospodarski razvoj, kovitost v vseh sektorjih rabe 2008-2016 doseči kumulativni odvisnost od uvoza energije.
ter zmanjšati negativne vplive na energije v obdobju 2004 – 2010 prihranek končne energije v višini
okolje. za 10 %, posebej v javnem sek- 9 %. Razvojna prioriteta bo prav Razvojna prioriteta, Trajnostna
torju za 15 %, tako, dala pomemben prispevek raba energije predstavlja tako,
Razvojna prioriteta Trajnostna ))podvojitev deleža električne k doseganju ciljev, glede zmanjša- ključni vzvod za zmanjšanje
raba energije temelji na dejavno- energije, iz sistemov soproizvo- nja emisij toplogrednih plinov in emisij toplogrednih plinov in
stih, ki so zapisane v Operativ- dnje toplote in električne ener- povečanja deleža obnovljivih vi- zniževanja rabe energije v Slo-
nem programu znižanja emisij gije do leta 2010, rov v bilanci primarne energije, ki veniji. Dosedanje aktivnosti niso
toplogrednih plinov in podrob- ))povečanje deleža obnovljivih jih je sprejel Evropski svet, v mar- dosegle želenega učinka, zato je
neje opredeljene v Nacionalnem virov energije v primarni ener- cu 2007. Ti cilji predvidevajo po- cilj, izvedbe razvojne prioritete,
energetskem programu (NEP). getski bilanci, v obdobju 2001 – gojno 30 % zmanjšanje emisij do zajeti vsa področja, ki potrebujejo
Področje URE in OVE dobiva še 2010 z 8,8 % na 12,0 %. Ta cilj, leta 2020 in pričakovano še bolj strateško usmerjeno delovanje.
večji pomen z veljavnostjo Kjot- med drugim, vključuje poveča- zahtevano zmanjšanje emisij za Razvojna prioriteta se nanaša na
skega protokola s februarjem nje deleža obnovljivih virov, pri 60-80 % do leta 2050. Ugotavlja povečanje energetske učinkovi-
2005, saj bi bilo mogoče s progra- oskrbi s toploto z 22 % v letu se velik neizkoriščen potencial za tosti v industriji, storitvenem in
mi URE in OVE do kjotskega ob- 2002 na 25 % v letu 2010. URE (stavbe) in OVE (biomasa, javnem sektorju, prometu, ter na
dobja 2008-2012, realizirati 40% sonce), oziroma potencial zmanj- znatno povečanje obsega okolju,
do 50% potrebnega celotnega Izvedba razvojne prioritete »Traj- šanja emisij TGP, izboljšanje lo- prijazne proizvodnje energije, iz
zmanjšanja emisij toplogrednih nostna raba energije« bo po- kalne kakovosti zraka, povečanje obnovljivih virov energije in iz
plinov. NEP na področju učinko- membno prispevala k realizaciji energetske, ter ekonomske učin- sistemov soproizvodnje toplo-
te in električne energije (koge-
neracije). Razvojne naloge so
usmerjene v odpravljanje ovir,
ki preprečujejo dvig energetske
učinkovitosti in večje izrabe ob-
novljivih virov energije. Glavna
področja dejavnosti so:
)) spodbujanje investiranja v
URE,
))spodbujanje investiranja v
OVE,
))informiranje, ozaveščanje
in usposabljanje porabnikov
energije, investitorjev in drugih
ciljnih skupin,
))spodbujanje izvajanja sveto-
valnih storitev.
Z izvedbo razvojne prioritete,

Trajnostna raba energije bomo
nadomestili nakup goriv iz tuji-
ne, z investicijami in storitvami,
sanacija in trajnostna gradnja sta- sistemov, za sočasno proizvodnjo

novanjskih stavb. toplote in električne energije v
Energetska sanacija stavb v jav- stavbah, ki v primerjavi z ločeno
nem sektorju zajema investicije proizvodnjo dosega večje izko-
v izboljšanje toplotne izolacije pri ristke, omogoča znatne prihranke
obstoječih starejših stavbah, ki primarne energije, zaradi velike
nimajo ustrezne toplotne zaščite. proizvodnje električne energije,
Novogradnja nizkoenergijskih na mestu porabe, pa tudi manjše
stavb zajema investicije v novo- izgube pri distribuciji.
gradnjo stavb, ki dosegajo nad-
povprečne stopnje toplotne zašči- Predvidene dejavnosti
te stavbe, in sicer za najmanj 40%
boljše, kot jih določa standard. ))Področje energetske sanacije,
Novogradnja pasivnih stavb, pa ter trajnostne gradnje stavb
ter z uporabo domačih energet- rih energije in kogeneraciji; zajema investicije v novogradnjo v javnem sektorju vključuje
skih virov. Z razvojno prioriteto ))učinkovita raba električne stavb, ki dokazano dosegajo sto- okvirno:
Trajnostna raba energija se bodo energije: izvedba ukrepov v in- pnje toplotne zaščite stavbe, ki ))energetsko sanacijo stavb (to-
dosegli sledeči cilji: povečanje dustriji, javnem in storitvenem odgovarjajo zahtevam za oprede- plotna izolacija fasad, toplotna
zanesljivosti oskrbe z energijo, sektorju; litev stavbe, kot pasivne stavbe. izolacija podstrešja, zamenjava
varovanje okolja s poudarkom ))inovativni sistemi za lokalno oken),
na zmanjšanju emisij toplogre- energetsko oskrbo: večji indi- Pri izboljšanju sistemov za ogre- ))novogradnjo nizkoenergijskih
dnih plinov, znižanje stroškov vidualni sistemi, ter daljinski vanje je mišljena zamenjava ne- stavb,
za energijo in s tem povečanje in skupinski sistemi za proi- ustreznih kotlovskih kapacitet, ))gradnjo pasivnih stavb,
konkurenčnosti gospodarstva zvodnjo toplote in električne z napravami z visokim izkorist- ))sanacijo sistemov za ogrevanje
(predvsem energetsko intenziv- energije, s poudarkom na ob- kom, spodbujanje nakupa kotlov (vgradnja kondenzacijskih in
nih panog), znižanje obremenitev novljivih virih energije in koge- na lesno biomaso, ter optimizaciji modularnih kotlov, vgradnja
javnih financ in večja kupna moč neraciji; ogrevalnih sistemov. kotlov na lesno biomaso, vgra-
prebivalstva, tehnološki razvoj ))demonstracijski in vzorčni Spodbujanje uporabe solarnih dnja termostatskih ventilov,
na področju gradbenih in drugih projekti, ter programi energet- sistemov je namenjeno povečanju regulacija in hidravlično urav-
materialov, stavbnega pohištva, skega svetovanja, informiranja uporabe obnovljivih virov energi- noteženje ogrevalnih sistemov,
inštalacij (ogrevanje, prezračeva- in usposabljanja porabnikov je, za ogrevanje stavb in sanitarno merjenje in obračun stroškov
nje, klimatizacija), poligeneracije, energije, potencialnih investi- toplo vodo, v različnih sektorjih za energijo, po dejanski porabi,
informacijskih tehnologij, dvig torjev, ponudnikov energetskih porabe energije. Toplotne črpalke zamenjava toplotnih podpostaj
konkurenčnosti na segmentu, storitev, ter drugih ciljnih sku- za centralno ogrevanje prostorov v sistemih daljinskega ogreva-
kjer imamo znanje in tradicijo, pin. predstavljajo energetsko učinko- nja),
odpiranje novih delovnih mest, V okviru RP Trajnostna raba vit in okolju prijazen način ogre- ))vgradnjo solarnih sistemov za
pospeševanje regionalnega razvo- energije so predvidene investicije vanja. Toplota, ki jo iz okolice, čr- ogrevanje,
ja, izboljšanje bivalnega udobja in manjših vrednosti, katere bodo pajo toplotne črpalke je v različne ))vgradnjo toplotnih črpalk za
delovnih pogojev državljank in izvedene na podlagi javnih razpi- snovi akumulirana sončna ener- ogrevanje in pripravo sanitarne
državljanov, ter znižanje stroškov sov. V okviru te RP, predvidoma gija, zato predstavlja obnovljivi tople vode,
za zdravstvo itd. ne bodo vključeni projekti, ki so- vir energije. Izkoriščanje sončne ))postavitev fotovoltaičnih siste-
dijo v definicijo 39. člena Uredbe energije, za proizvodnjo električ- mov za pridobivanje električne
Prednostne usmeritve 1083/2006. ne energije, je vedno bolj aktual- energije iz sonca,
no tudi v Sloveniji. V letu 2005 ))postavitev sistemov soproi-
V okviru RP Trajnostna raba Energetska sanacija in trajno- je trg sončnih elektrarn zaživel, zvodnje električne energije in
energije se bodo izvajali progra- stna gradnja stavb vendar je ta razvoj potrebno do- toplote.
mi za spodbujanje investicij, za datno pospešiti. Vgradnja mikro
povečanje energetske učinkovi- Opis z utemeljitvijo
tosti in večjo uporabo obnovljivih Energetska sanacija stavb in nji-
virov energije. Glavna področja hova trajnostna gradnja zajema
spodbujanja bodo: različne vidike izboljševanja ka-
))energetska sanacija in trajno- rakteristik stavb in njenih inte-
stna gradnja stavb: energetsko griranih sistemov, z namenom
učinkovita sanacija obstoječih zmanjšanja rabe energije, ter
stavb v javnem sektorju, gra- povečevanja uporabe obnovlji-
dnja nizkoenergijskih in pasiv- vih virov energije, v stavbah v
nih stavb v javnem sektorju, javnem sektorju. Predvidena je
uporaba sodobnih tehnologij energetska sanacija stavb držav-
za ogrevanje, prezračevanje in ne in lokalne uprave, osnovnih in
klimatizacijo stavb, ter okolju srednjih šol, ter fakultet, bolnišnic
prijaznih, decentraliziranih sis- itd. Iz sredstev razvojne priori-
temov za energetsko oskrbo, s tete Trajnostna raba energije, se
poudarkom na obnovljivih vi- ne bodo sofinancirala energetska
Učinkovita raba električne trične energije, zajema različne Inovativni ukrepi za lokalno spreminja. Program je namenjen
energije aktivnosti za znižanje rabe ele- energetsko oskrbo spodbujanju inovativnih siste-
ktrične energije, v vsej industri- mov. Zasnovan je predvsem, na
Opis z utemeljitvijo ji, (predelovalne dejavnosti) in Opis z utemeljitvijo visoko učinkovitih tehnologijah
Rast končne rabe električne ener- drugi široki rabi. Cilj programa Prednostna usmeritev inovativ- pretvorbe energije in izkorišča-
gije v Sloveniji, presega vsa priča- je, v umiritvi trendov rasti rabe nih sistemov za lokalno energet- nju obnovljivih virov energije,
kovanja (nad 4 % letno v zadnjih električne energije, ki v Sloveniji sko oskrbo obsega, investicije ter razvoju omrežjih daljinskega
letih). Največjo rast beleži indu- krepko presega pričakovane rasti, v sodobne sisteme za oskrbo z ogrevanja.
strija, sledijo pa storitvene dejav- katere pa ne omogočajo trajno- energijo, s katerimi se bo zago-
nosti in gospodinjstva, kar resno stnega razvoja gospodarstva in tovilo znatno izboljšanje izko- Predvidene dejavnosti
ogroža dolgoročno zanesljivost družbe. ristka pretvorbe energije fosilnih
oskrbe z energijo v Sloveniji. Zato goriv, oziroma povečanje izrabe Prednostna usmeritev se okvirno
se povečuje, okoljsko manj pri- Predvidene dejavnosti obnovljivih virov energije, za pro- usmerja v naslednja tehnološka
merna, proizvodnja iz premoga, izvodnjo električne energije in področja:
ter uvoz električne energije. Pove- Prednostna usmeritev učinkovite toplote. Prednostna usmeritev je ))daljinski sistemi za ogrevanje
čevanje energetsko neučinkovite rabe električne energije, okvirno usmerjena v večje individualne, na lesno biomaso, vključno s
proizvodnje električne energije, obsega aktivnosti za zmanjšanje ter lokalne in regionalne energet- sistemi soproizvodnje toplote
povečuje obremenitve okolja, ter porabe električne energije v: ske sisteme. Ključne ciljne skupi- in električne energije z uporabo
otežuje izpolnjevanje Kjotskega ne so: gospodarske družbe, samo- lesne biomase;
protokola in drugih okoljskih ))industriji (ciljne tehnologije: stojni podjetniki posamezniki in )) sodobni kotli in sistemi sopro-
obvez Slovenije. Razloge gre is- energetsko učinkoviti elektro- lokalne samoupravne skupnosti. izvodnje toplote in električne
kati v prepočas-nem,oziroma v motorji, frekvenčni pretvorniki Razmejitev s Programom razvoja energije na lesno biomaso in
premajhnem, obsegu izvajanja za regulacijo vrtljajev motorjev, podeželja bo temeljila na vrsti in zemeljski plin
ukrepov učinkovite rabe energije, energetsko učinkovite črpalke lokaciji prejemnika, ter velikosti )) sistemi za proizvodnjo toplote
ukrepov za usmerjanje porabe in ventilatorji, ter sistemi za projekta, saj bodo iz naslova 3. in električne energije na bio-
električne energije (demand side pripravo komprimiranega zra- osi Programa za razvoj podeželja, plin;
management), neustrezni cenov- ka, varčna razsvetljava), za izvedbo investicij za pridobiva- ))pridobivanje električne ener-
ni politiki in, v evropskem merilu, ))široki rabi (energetsko učinko- nje energije iz obnovljivih virov, gije in toplote iz geotermalne
visoki energetski intenzivnosti viti sistemi za prezračevanje in do finančnih spodbud upravičena energije.
gospodarstva, povezani s struk- klimatizacijo, ter razsvetljavo), mikro podjetja v manjših naseljih, ))
turo gospodarstva, ki se le počasi ter za velikost projekta pa naj ne bi pre- Sofinancirani projekti bodo imeli
spreminja v prid energetsko manj ))javno razsvetljavo (vgradnja segala 480.000 EUR, pri čemer tako značaj javne infrastrukture
intenzivnih panog. Prednostna varčnih sijalk in regulatorjev se vrednost lahko v soglasju med kot državnih pomoči.
usmeritev učinkovite rabe elek- osvetljevanja). obema organoma upravljanja Energetska agencija za Podravje
Energetska izkaznica
V letošnjem letu, dne 15.01.2009 je bil predstavljen izkaznico uporabljamo za no- računsko energetsko izkaznico se
osnutek Pravilnika o metodologiji izdelave in izdaji ener- vozgrajene stavbe in obstoječe določijo na podlagi računske me-
stanovanjske stavbe. todologije, ki temelji na SIST EN
getskih izkaznic stavb, ki vam ga v skrajšani verziji pred-
ISO 13790 z ustreznimi prilago-
stavljamo tudi v naši strokovni reviji ))energetsko izkaznico, ki se ditvami. (2) Energijski kazalniki
določi na podlagi meritve rabe za merjeno energetsko izkaznico
Pravilnik o energetski izkaznici kovitosti stavb (UL L št. 1 z dne energije (v nadaljnjem besedilu se določijo na podlagi izmerjenih
določa podrobnejšo vsebino in 4.1.2003, stran 65). merjeno energetsko izkaznico). vrednosti porabe energije, pra-
obliko energetskih izkaznic, me- Njena vsebina in oblika sta do- viloma za obdobje zadnjih treh
todologijo za izdelavo energetske Oblika in vsebina energetske ločeni v prilogi 2, ki je sestavni zaključenih koledarskih let pred
izkaznice ter vsebino podatkov, izkaznice stavbe del te uredbe. Merjeno energet- letom izdelave izkaznice, v skladu
način vodenja registra energetsko izkaznico uporabljamo za s SIST prEN 15603.
skih izkaznic in način prijave iz- Glede na vrsto stavbe oziroma obstoječe nestanovanjske stav-
dane energetske izkaznice za vpis namen njene uporabe ločimo dve be. Namesto merjene izkaznice Če podatki o porabljeni energiji
v register. vrsti energetskih izkaznic: se lahko izda računska izkazni- za zadnja tri leta niso na voljo,
))energetsko izkaznico stavbe, ki ca, če neodvisni strokovnjak se uporabi podatek za zadnji
Predpisuje tudi vrste stavb, za se določi na podlagi izračuna- presodi, da podatki o dejanski dve oziroma zadnje zaključeno
katere velja obveznost name- nih kazalnikov rabe energije (v rabi energije niso zanesljivi. koledarsko leto pred letom izde-
stitve energetske izkaznice na nadaljnjem besedilu: računska lave izkaznice. Podatki o porabi
vidno mesto, v skladu z Direk- energetska izkaznica). Njena Metodologija in postopki pri energije se določijo na podlagi
tivo 2002/91/ES Evropskega oblika in vsebina sta določeni izdelavi energetske izkaznice računov za porabljeno energijo
Parlamenta in Sveta z dne 16. v prilogi 1, ki je sestavni del te ali drugih ustreznih evidenc po
decembra 2002 o energetski učin- uredbe. Računsko energetsko (1) Energijski kazalniki stavbe za posameznih energentih. Te po-
ali organi lokalnih skupnosti ozi- delo

roma organizacije in ki so v skla- ))12640 Stavbe za zdravstvo
du z Uredbo o uvedbi in uporabi ))12610 stavbe za kulturo in raz-
enotne klasifikacije vrst objektov vedrilo
in o določitvi objektov državnega ))12203 Druge upravne in pisar-
pomena (Uradni list RS, št. 33/03 niške stavbe
in 78/05) in spadajo v podrazrede
z naslednjimi oznakami: Nadzorstvo
))12201 stavbe javne uprave Nadzorstvo nad izvajanjem do-

))12630 Stavbe za izobraževa- ločb tega pravilnika izvajajo in-
nje in znanstvenoraziskovalno špektorji, pristojni za graditev.
CENTER PROJEKTOV,
datke mora zagotoviti naročnik ))priporočila za stroškovno
energetske izkaznice. učinkovite ukrepe za poveča- ZNANJA IN IDEJ
nje energetske učinkovitosti ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE
Izdaja energetske izkaznice
Podrobni dogovorjeni postopki IN OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE
Izdaja energetske izkaznice se za- za izdelavo in izdajo energetske
ključi z vpisom elektronske oblike izkaznice, delo s programsko
energetske izkaznice v register. opremo ter informatizirano bazo
Projekt so omogočili:
je opredeljen v izobraževalnem
• Mestna občina Maribor in občine: Benedikt, Cerkvenjak,
Do vzpostavitve informatizira- gradivu, ki je del obveznega uspo- Duplek, Hoče, Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju,
ne baze se energetska izkaznica sabljanja neodvisnih strokov- Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Rače-Fram, Ruše,
izdaja v pisni obliki. Izdajatelj njakov. Ministrstvo, pristojno za Selnica ob Dravi, Starše, Sv. Ana, Šentilj
• Evropska komisija
energetske izkaznice je dolžan okolje in prostor, lahko izvede po- • Ministrstvo za okolje in prostor
najkasneje v 15 dneh po izvede- stopek ugotavljanja primernosti • Javno podjetje Toplotna oskrba Maribor
nem vpisu v register energetsko programske opreme za izračun • Elektro Maribor, d.d.
izkaznico v pisni obliki posredo- energijskih kazalnikov skladno z

vati naročniku. določili tega pravilnika.
Predložitev izpisa elektronske Register energetskih izkaznic

oblike energetske izkaznice iz
registra energetskih izkaznic se V register energetskih izkaznic se
šteje kot enakovredna predložitvi vpišejo vsi podatki, ki so določeni
pisne oblike energetske izkaznice. z vsebino energetske izkaznice.
Dostop do vpisa in vpogleda v re-
Izdajatelj je dolžan pisno doku- gister je zaščiten z geslom.
mentacijo o izdaji energetske
izkaznice hraniti še najmanj eno Namestitev energetske
leto po izteku veljavnosti izkazni- izkaznice
ce. Pisna dokumentacija zajema:
Energetska izkaznica mora biti Energetska agencija za Podravje
Smetanova 31, 2000 Maribor,
Projekt je sofinanciran s strani:
T 02 23 423 63 F 02 23 423 61
))podatke o naročilu za izdelavo nameščena na vidnem mestu v www.energap.si
energetske izkaznice, stavbah s celotno uporabno tlori-

))izdano energetsko izkaznico, sno površino nad 1000 m2, ki so v
))poročilo o določitvi energijskih lasti države ali lokalnih skupnosti
kazalnikov in in jih uporabljajo državni organi
Citroën Nemo uporaben za mesto in teren

Citroën sodi skupaj s Peugeotom med vodilne evropske
proizvajalce lahkih gospodarskih vozil. Začetek ponudbe
predstavljata modela Nemo in star znanec Berlingo, pri-
padata razredu malih furgonov do dovoljene obremenitve
800 kg.
prilagodljiva in omogoča popolno 1.4 HDi z močjo 50 kW (70 KM)

zaščito voznika tudi v primeru in navorom 160 Nm pri 1750
prevoza dolgih predmetov, saj se vrtljajih na minuto. Slednji pora-
lahko prestavi ob voznika in se- bi 4,5 l/100 km pri kombinirani
dež. vožnji z izpušnimi emisijami CO2
119 g/km.
Kot doplačilo so na voljo ena
ali dvoje bočnih drsnih vrat, ki Poleg 5-stopenjskega ročnega
Ponudbo zaključujeta večji Jum- čemer je podvozje bolj oddaljeno omogočajo enostavnejše nato- menjalnika, je pri dizelski izvedbi
py (nosilnost do 1.200 kg in 7 m3) od tal, platišča so 15-palčna, pod varjanje. Dovoljena obremenitev na voljo tudi robotizirani 5-sto-
in nato še Jumper (do 2.000 kg in motorjem je zaščitna pločevina pri vseh izvedenkah dosega 610 penjski mehanski menjalnik. Re-
17m3). Majhni furgoni so v veliko in ojačane obrobne zaščite ter za-
pomoč pri opravljanju storitev v vesice spredaj in zadaj. Zunanjim
prodajni in storitveni panogi meram dolžini 3,86 m, širini 1,72
m in višini 1,72 m, se pridružuje
Nemo predstavlja nov model, ki uporabna notranjost v kabini in
se je pridružil družini PSA-jevih tovornem prostoru.
gospodarskih vozil. Platformo si
deli še s Fiatom Fiorino in Peu- Tovorni prostor z 1,52 m dolžine
geotom Bipper. Nemo je izmed in z največjo višino 1,18 m nudi
trojčkov na slovenskiem med bolj prostor, ki dosega prostornino
priljubljenimi. Je vozilo kompak- 2,5 m3. Nemo ima nesimetrična
tnih mer, kupcem je na voljo kot krilna vrata, kar omogoča prevoz
osebno, dostavno ali kombinirano dolgih predmetov, ki jih lahko
vozilo. Koncept vozila zagotavlja vozite z odprtimi desnimi krilni- kg, masa praznega vozila pa zna- zervoar za gorivo meri 45 litrov.
dolgo življenjsko dobo in nizke mi vrati. Kot doplačilo je na voljo ša 1070 kg. Motorja sta dva 1.4 Številne uporabne malenkosti
stroške vzdrževanja. Ob opremi ožji in zložljiv sovoznikov sedež. litrski bencinski motor z 54 kW naredijo iz Nema vozilo, ki nudi
Confort in Paket Plus je na voljo Zaščitna mreža, nameščena med (75 KM) in navorom 118 Nm pri funkcije, vredne sodobnega in do-
še paket opreme Gradbišče. Pri kabino in tovornim prostorom je 2600 vrt/min ali dizelski motor stavnega osebnega vozila

Instalater 3 - Februar 2009

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Instalater 3 - Februar 2009

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

FEBRUAR 2009 LETO II ŠTEVILKA 3

Tiskovina Poštnina plačana pri pošti 2102 Maribor

STROKOVNA REVIJA ZA OGREVANJE, VODOVOD, PREZRAČEVANJE IN GRADNJO

SOLARNO Nastja Klevže,

Elektronski naslov: _______________________________________

Dovoljujem Društvu instalaterjev energetikov Maribor uporabo

Podpisano prijavnico pošljite na naslov društva po navadni oz.

Sodni izvedenec za področje obrti

))ki je uspešno opravila mojstr- Izvedenec ima izkaznico, v kateri

Nujni primeri 75 točk,

Vrednost točke in se zaračuna v ))za manj zahtevnega: 300 točk,

Dodatna dokumentacija Kadar mora stroške in nagrado

V obrtni dejavnosti s področja strojnih instalacij

Spojni elementi za press sistem

Slika 1 – pravilne razdalje za določanje položaja čeljusti pri zatiskanju

Preglednica št. 2: Določanje razdalje in nameščanje

Preglednica št. 3: Minimalni odmiki za zatiskanje z orodjem

Preglednica 5: Spojni elementi za press sistem

Preglednica 6: Spojni elementi za press sistem

Talno ogrevanje tudi s proizvodi HERZ

Slika 1 – Floor Fix – regulacijski komplet talnega ogrevanja

Razvoj in proizvodnja ogrevalnih kotlov

Slika 1 – Kotel na pelete z zalogovnikom, vsebine do 180 kg

Pred odločitvijo izbire kurilne Razlogov, ki govorijo temu v prid,

Dvokuriščni kotel. Kotel na s trdnimi gorivi, drugi, oziroma

Slika 3 – Kotel z dvojnim kuriščem

Kotle po potrebi dostavimo na željeno lokacijo izvajalca.

VALTIS OGREVANJE D.O.O.,

10 pravil za izvedbo varčnega ogrevalnega sistema s TČ

Seveda lahko takšne kombinacije 3. Kompaktne izvedbe

povprečno temperaturo toplotne- razen v primerih ko se odločimo

tako služi kot kompenzator ve- vanje, grelnik vode s površino

Četudi vse pridobljene energije skozi leto, v povprečju 3.600

Etažni cevni lok

Slika 2: Zarisovanje drugega 45o loka

Slika 1: Sredina loka s točko M1

Za upogibno dolžino izberemo Pri upogibu je potrebno paziti iz-

Običajni izračun (preglednica 1 in 2):

polovico tanjša. Zaradi lepšega

Sedem milijard dolarjev vredna naložba

Poleg tega, nameravata, v sodelo- Ta naj bi začela delovati sredi leta

))Zunanji premer [D] Slika 2 prikazuje varilno prirobni-

))Varilna grlata prirobnica (DIN

Preglednica 2 - Prikazuje dimenzije varilnih prirobnic z grlom za na-

Slika 3 – Vgradni kolektor v prerezu

Tehnični podatki nastavka »Ra-

))Vgradnja v jekleno ali plastič-

Razvoj tehnologije za zbiranje Moderne zbiralnike lahko mon-

Nano čista pitna voda - AquaVallis

Z vsemi omenjenimi problemi prave za protipožarno hlajenje,

Vgrajen sistem aktivne požarne Zavezanec mora:

Slika 2 – Vertikalni vod z zidnimi hidranti za mokro gašenje požara

Preglednica 3 - Podometni in nadometni zidni hidrant izdelan po DIN 3221 in 3222

vilnikom in obnavljanje veljav-

Potrdila o brezhibnem delovanju

S preizkusom vgrajenega sistema

Gasilske cevi Škropilni cevni nastavek po DIN 14200

dolžnost slehernega posamezni-

Izpiranje vodovodne instalacije

Preglednica 1: Primer izračuna za zaslužek pri izpiranju vodovodne instalacije

Nova generacija fitingov za dvižne vode

Uponorjev MLCP sistem dvižnih Tudi v primerih, ko so problemi

Zatiskanje spojev na delovni mizi

Modularni koncept fitingov