• Embed Doc
  • Copy Link
  • Readcast
  • Collections
  • CommentGo Back
 
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJEskupina poslank in poslancev
Ljubljana, 23.02.2009Skupina poslank in poslancev na podlagi 168. člena Ustave Republike Slovenije (Uradnilist RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03 69/04, 68/06) ter 173. in 183. člena PoslovnikaDržavnega zbora Republike Slovenije (Uradni list RS, št 35/02, 60/04, 64/07 in 92/07-uradno prečiščeno besedilo) vlaga predlog za začetek postopka za dopolnitevUstavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnostiRepublike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91 in 45/94) z osnutkom ustavnega zakona:
PREDLOG ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA DOPOLNITEV USTAVNEGA ZAKONA ZAIZVEDBO TEMELJNE USTAVNE LISTINE O SAMOSTOJNOSTI IN NEODVISNOSTIREPUBLIKE SLOVENIJE (Uradni list RS, št. 1/91 in 45/94) Z OSNUTKOMUSTAVNEGA ZAKONA
Osnutek zakona dopolnjuje Ustavni zakon za izvedbo Temeljne ustavne listine osamostojnosti in neodvisnosti RS. In sicer njegov 13. člen, ki je določal, da so državljanidrugih republik nekdanje SFRJ, ki so imeli na dan plebiscita 23.12.1990 v RepublikiSloveniji prijavljeno stalno prebivališče in so tukaj tudi dejansko živeli, izenačeni vpravicah in dolžnostih z državljani Republike Slovenije (razen nakupa nepremičnin), dotedaj, ko so za njih začele veljati določbe Zakona o tujcih. Predlagatelji menimo, da je tonajprimernejši način za dokončno ureditev položaja državljanov drugih držav naslednicnekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji.Osnutek ustavnega zakona ureja pravni položaj tistih oseb, državljanov drugih držav,naslednic nekdanje SFRJ, ki jim je v Republiki Sloveniji prenehala prijava stalnegaprebivališča, ker v roku niso zaprosili za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije po40. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije ali jim je bila izdana negativnaodločba. Ko so zanje začele veljati določbe Zakona o tujcih (Ur. l. RS, št. 1/91-I, 44/97,50/98 – odl. US in 14/99 – odl. US), bi si morali urediti dovoljenje za prebivanje vRepubliki Sloveniji.Zakon o tujcih, ki je bil tudi eden od osamosvojitvenih zakonov Republike Slovenije in jezačel veljati 25.6.1991, je med prehodnimi določbami v drugem odstavku 81. členadoločal, da za državljane SFRJ, ki so državljani druge republike in v roku šestihmesecev od uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije ne zaprosijo zasprejem v državljanstvo Republike Slovenije po 40. členu navedenega zakona ali jim jeizdana negativna odločba, začnejo veljati določbe Zakona o tujcih dva meseca popreteku roka, v katerem bi lahko zaprosili za sprejem v državljanstvo Republike
1
 
Slovenije, oziroma od dokončnosti odločbe. Upoštevajoč navedeno zakonsko določbo,so za državljane drugih republik nekdanje SFRJ, ki niso zaprosili za sprejem vdržavljanstvo Republike Slovenije po 40. členu Zakona o državljanstvu RepublikeSlovenije, določbe Zakona o tujcih začele veljati 26.2.1992. Z začetkom veljavnostidoločb Zakona o tujcih pa bi si morali za nadaljnje prebivanje v Republiki Sloveniji ureditidovoljenje za prebivanje v skladu z Zakonom o tujcih.Državljanom drugih republik nekdanje SFRJ, ki so imeli v Republiki Sloveniji prijavljenostalno prebivališče, je z dnem, ko so zanje začele veljati določbe Zakona o tujcih,prenehala prijava stalnega prebivališča v registru stalnega prebivalstva, saj so se vevidenci stalnega prebivalstva vodili podatki le o državljanih Republike Slovenije, ki soimeli na območju občine stalno prebivališče. Evidenco stalnega prebivalstva je urejalZakon o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva (Ur. l. SRS, št. 6/83 in Ur.l. RS, št. 26/90 in 11/91) ter njegov podzakonski predpis.Ker Zakon o tujcih za državljane SFRJ, ki so bili v času osamosvojitve RepublikeSlovenije državljani drugih republik, pa v določenem roku niso zaprosili za državljanstvoRepublike Slovenije ali jim je bila izdana negativna odločba, ni določal posebnih oz.drugačnih pogojev za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje, kot za ostale tujce, jeUstavno sodišče Republike Slovenije z odločbo št. U-I-284/94 z dne 4.2.1999 odločilo,da je Zakon o tujcih v neskladju z ustavo in zakonodajalcu naložilo, da ugotovljenoneskladnost odpravi v roku šestih mesecev od dneva objave odločbe Ustavnegasodišča Republike Slovenije.Dne 28.9.1999 je začel veljati Zakon o urejanju statusa državljanov drugih državnaslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 61/99, 64/01 - vnadaljevanju ZUSDDD), ki določa pogoje za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanjeza državljane drugih držav naslednic nekdanje SFRJ. Dovoljenje za stalno prebivanje,izdano po tem zakonu, učinkuje za naprej, od vročitve dovoljenja tujcu dalje, enako kotdovoljenje za stalno prebivanje , izdano po Zakonu o tujcih.Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo št. U-I-246/02-28 z dne 3.4.2003odločilo, da se določbe ZUSDDD, ki določajo rok treh mesecev za vložitev prošnje zaizdajo dovoljenja, razveljavijo, ker je bil rok po mnenju sodišča prekratek, in presodiloskladnost ZUSDDD z Ustavo Republike Slovenije. Zakonodajalcu je naložilo, da jedolžan ugotovljene neskladnosti odpraviti v roku šestih mesecev od objave odločbe vUradnem listu RS.Od odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-246/02-28 je za državljane drugih držav naslednicnekdanje SFRJ ponovno odprt rok za vlaganje prošenj za izdajo dovoljenja za stalnoprebivanje po ZUSDDD, katerega je treba zapreti in dokončno urediti pogoje za izdajodovoljenja za stalno prebivanje za tiste državljane drugih držav naslednic nekdanjeSFRJ, ki dovoljenja za stalno prebivanje do sedaj še niso pridobili. Urediti pa je trebatudi pogoje, pod katerimi so državljani drugih držav naslednic nekdanje SFRJ upravičenido pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje z veljavnostjo za nazaj in od kdaj dalje todovoljenje velja. 
2
 
Predlagatelji menimo, da je treba z ustavnim zakonom določiti pravno podlago za izdajodovoljenja za stalno prebivanje in obenem dopustiti možnost, da se v primerih, ko sopodani pogoji, opredeljeni v osnutku zakona, omogoči tudi obnova postopkov, v katerihso bila državljanom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ že izdana dovoljenja zastalno prebivanje, zaradi ugotavljanja utemeljenosti izdaje dovoljenja. Prav tako je trebaobnoviti vse postopke, v katerih so bile izdane odločbe na podlagi 8. točke odločbeUstavnega sodišča št. U-I-246/02-28 z dne 3.4.2003 in ugotoviti, ali so izpolnjeni pogojiza izdajo dovoljenja, kot jih opredeljuje osnutek zakona.Prav tako so razlogi za sprejem predlaganega ustavnega zakona podani tudi v odločitviUstavnega sodišča, da je treba urediti pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje tuditistim, ki jim je bil izrečen ukrep prisilne odstranitve iz države in da je treba določiti merilaza ugotavljanje nedoločenega pravnega pojma dejanskega življenja.Osnutek ustavnega zakona glede na navedeno ureja, v katerih primerih prisilnaodstranitev ne vpliva na pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje oz. ne prekine pogojadejanskega življenja v Republiki Sloveniji.V osnutku ustavnega zakona je tudi natančno določeno, kaj pomeni dejanskoneprekinjeno življenje v Republiki Sloveniji in katere odsotnosti iz Republike Slovenijepogoja dejanskega neprekinjenega življenja ne prekinejo.Predlagatelji menimo, da je pri ureditvi problematike bivanja državljanov drugih republiknekdanje skupne države, treba izhajati iz 13. člena Ustavnega zakona za izvedbotemeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Ta jedoločal, da so državljani drugih republik nekdanje SFRJ, ki so imeli na dan plebiscita oneodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije 23. 12. 1990 v Republiki Slovenijiprijavljeno stalno prebivališče in so tukaj tudi dejansko živeli, v pravicah in dolžnostihizenačeni z državljani Republike Slovenije (razen nakupa nepremičnin) do pridobitvedržavljanstva Republike Slovenije po 40. členu Zakona o državljanstvu RepublikeSlovenije oz. do tedaj, ko so zanje začele veljati določbe Zakona o tujcih.Po osnutku zakona je osnovni pogoj za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanjeprijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji na dan 23. 12. 1990, dan plebiscita oneodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije. Ta datum je kot ločnico določil žeUstavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnostiRepublike Slovenije. Poleg prijavljenega stalnega prebivališča pa mora upravičenec poosnutku zakona v Republiki Sloveniji od 23. 12. 1990 dalje tudi dejansko neprekinjenoživeti.Predlagatelji izhajamo pri rešitvah iz stališča, da sta prijava stalnega prebivališča indovoljenje za stalno prebivanje, ki tujcu dovoljuje prebivanje v državi, dva bistvenorazlična instituta, ki se ne moreta dopolnjevati ali nadomeščati drug drugega.Predlagatelj menimo, da je treba status teh oseb urediti z izdajo dovoljenja za stalnoprebivanje, ki tujcu dovoljuje prebivanje v državi in ki pod določenimi pogoji velja tudi zanazaj. Upravičenost do pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje pa je pogojena zaktivnim delovanjem, vloženim zahtevkom za izdajo dovoljenja. Do pridobitve dovoljenja
3
of 00

Leave a Comment

You must be to leave a comment.
Submit
Characters: ...
You must be to leave a comment.
Submit
Characters: ...