Welcome to Scribd, the world's digital library. Read, publish, and share books and documents. See more
Download
Standard view
Full view
of .
Save to My Library
Look up keyword
Like this
2Activity
0 of .
Results for:
No results containing your search query
P. 1
Kmetovalec 03-13: Intervju Dejan Židan

Kmetovalec 03-13: Intervju Dejan Židan

Ratings:

5.0

(4)
|Views: 114 |Likes:
Published by Dejan Židan
S Tatjano Čop se je lepo pogovarjati. Ima rada kmetijstvo in se nanj razume.
S Tatjano Čop se je lepo pogovarjati. Ima rada kmetijstvo in se nanj razume.

More info:

Published by: Dejan Židan on Feb 28, 2013
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

05/21/2013

pdf

text

original

 
Magister Židan je svojo strokovno potzačel pred dvajsetimi leti kot diplomiraniveterinar. Deset let kasneje je postal članuprave enega največjih kmetijsko-živil-skih podjetij Panvite, po štirih letih panjen predsednik. Leta 2010 je od profe-sorja Pogačnika prevzel vodenje kmetij-skega ministrstva, a je ta položaj zaradipredčasnih volitev zapustil po dvajsetihmesecih. Danes kot poslanec Državnegazbora vodi enega pomembnejših odbo-rov. Z njim smo se pogovarjali o kratko-ročnih in dolgoročnih težavah slovenske-ga kmetijstva in širšega političnega terdružbenega okolja, v katerem deluje.
Zdaj ste že dobro leto poslanec in predse-dnik Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, pre-hrano in okolje (v nadaljevanju Odbor). Potako razgibanem desetletju verjetno lahkoocenite, na katerem mestu ste lahko najboljustvarjalno delali oz. kdaj ste bili najboljkoristni za slovensko kmetijstvo in zakaj.
Na vsakem delovnem mestu do zdaj semdelal z veseljem in se čutil koristnega. Prav na vseh položajih lahko delaš tako, da pustišpečat z dobrim delom. Danes ne razmišljam,koliko časa bom poslanec in kaj bom potem.Trudim se in delam to, kar od mene priča-kujejo volivci.Sicer pa lahko človek največ naredi takrat,ko ima na voljo največ virov – usposobljeneljudi, hiter in ažuren dotok informacij, tudisredstva. To pa je zanesljivo mesto mini-stra, ki lahko skladno s potrebami angažirazaposlene, odločitve realizira preko različnihaktov ... Uspeh dela ministra je v veliki meriodvisen od sposobnosti zastavitve takšnihciljev, ki jim lahko sodelavci sledijo in jih v končni fazi uresničijo. Mora se zavedati, da je v celoti odvisen od ljudi – sam v tako veli-kem sistemu ne more uspeti. Torej je ključ-no, kakšno ekipo si ustvari okoli sebe.Osebno menim, da je kader na podro-čju kmetijstva najboljši del uradništva v Sloveniji. V preteklosti so namreč ti zapo-sleni implicirali najbolj kompleksno skupnopolitiko EU – evropsko skupno kmetijskopolitiko. Težava pa je s kadrom na področjuokolja, a tudi tam so ljudje razporejeni poGaussovi krivulji – nekaj izjemno dobrih,nekaj takšnih, kakršnih si nihče nikjer neželi, in seveda veliko povprečnih. Žal paso proizvodi dela teh ljudi v zadnjem časuSlovenijo ogrozili. Pri vsakem resnem pre-gledu okoljskih področij s strani EU pada-mo, sledile pa bodo sankcije. Obstaja patudi nevarnost, da denar iz kohezije zaradislabega delovanja okoljskega ministrstva v prejšnjih obdobjih ne bo porabljen.To nam je minister že predstavil naOdboru. Seveda se takoj pojavi vprašanje,kaj narediti? Denar ne bi smel ostati nepo-rabljen! Sicer se je minister začel osebnoangažirati pri velikih in dragih projektih,za katere so namenjena kohezijska sredstvain so zastali. Tak primer je tudi prekmurski vodovod. Njegovo angažiranje je premaknilodela z mrtve točke.Vendar se je potrebno lotiti teh težav še nadruge načine. Moj predlog je, da se hitro spe-lje shema energetske sanacije javnih in zaseb-nih stavb, kjer bi lahko tudi črpali kohezijskasredstva. Tu niso potrebni posebni projektiali dovoljenja, lahko se vključujejo lokalniobrtniki – torej gre za manjše projekte, učin-ki pa so skoraj takojšnji.Pomembno se je tudi lotiti sanacije zraka v posameznih regijah. Če ljudje mislijo, da je zrak v Sloveniji dober, se močno motijo!Zrak se v Sloveniji v zadnjih letih izrazitoslabša, kontaminacija z majhnimi prašnimidelci pa resno ogroža naše zdravje. Programisanacije so trenutno v fazi sprejemanja, a
Ljudje upravičeno zahtevajoočiščenje politike!
Pogovor z mag. Dejanom Židanom, poslancem in predsednikom Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano inokolje Državnega zbora
Ko se pogovarjamo o kmetijstvu in proizvodnji hrane, se moramo zavedati, da greza majhen sektor, ki je izrazito nevpliven v širši družbi, predvsem če se primerjamoz državami, kjer ima kmetijstvo pomembno veljavo, kot sta npr. Francija ali Avstrija.Zato je potrebno veliko truda vložiti v enotnost sektorja. Želel bi, da bi se v toprepotrebno enotnost vložilo več energije – tako politike kot stanovskih nevladnihorganizacij. Ob tem pa naj poudarim, da krčenje sredstev za javne strokovneslužbe v kmetijstvu niso sprejemljive in še dodatno zmanjšujejo moč tega kljubmajhnosti pomembnega sektorja.
33
03/2013
 
upam, da ne bo šlo samo v smeri podpore večjim projektom, pač pa se bo pristopi-lo tudi k sanaciji družinskih hiš. Trenutnonamreč v Sloveniji zaradi ekonomskih raz-mer že več kot petdeset odstotkov družinuporablja drva za kurjavo. To je sicer prav,žal pa gre večinoma za stare kurilne napravez manjšim izkoristkom in velikimi emisijamiprašnih delcev. Vendar se tudi to lahko rela-tivno enostavno in hitro sanira, če je denar.In denar je, saj ostaja na koheziji. Seveda pasi ne moremo delati utvar, da se bodo ljudjeodločali za nakupe sodobnih kotlov na bio-maso ob 5- ali 10-odstotnih subvencijah – topreprosto ni subvencija!
Zadnji razpisi za ukrep obnove vasi iz naslo-va PRP 2007–2013 je že v osnovi izključil vse občine regij, ki niso demografsko ogro-žene oziroma nimajo visoke stopnje brezpo-selnosti. To verjetno nima pravega pomena.Dobri in res življenjsko potrebni projekti,ki jih želijo občine financirati, bodo ostalinedokončani samo zato, ker se občina naha- ja v eni izmed statistično opredeljenih boljerazvitih regij. Slednje so prevelike, občineznotraj njih pa zelo različne po zmožnostihsamostojnega financiranja infrastruktur-nih projektov. Kako bi lahko reševali takšnein podobne težave obnove vasi? 
Osebno menim, da bi bilo bolje, če obno- va vasi sploh ne bi bil del programa razvojapodeželja, temveč kohezije, kjer je na raz-polago več denarja. Že ves čas se soočamos težavami zaradi »konkuriranja« PRP inkohezije. Prihaja namreč do tega, da nam naeni strani pri financiranju programa razvojapodeželja zmanjkuje, na koheziji pa ostaja.Deset milijonov evrov ali nekaj malega več,ki jih lahko namenimo iz sredstev PRP zaobčinske projekte, je relativno malo – obči-ne same vlagajo že v pripravo projektov, kizahtevajo veliko dela in sredstev, učinek pa je majhen. Mnogo bolj učinkovito bi bilo, čebi ta sredstva usmerili v razvoj kmetij, kjerse enak vložek mnogo bolj pozna in omogo-ča boljši gospodarski položaj na podeželju.Prav tako bi bilo bolj učinkovito nameniti tasredstva v organizacije proizvajalcev, podpo-ro nevladnim organizacijam ali strokovnimslužbam. Za obnovo vasi, torej za dražjeinfrastrukturne projekte, pa bi morali pora-biti viške denarja na koheziji.
Pa še obstaja realna možnost, da se kohezij-ski denar pravočasno izkoristi? 
V trenutku, ko so to na pristojnem ministr-stvu ugotovili, bi morali pričeti postopek zaomenjeno preusmeritev sredstev. Potrebno je namreč vedeti, da se pogovarjamo omnogokratnikih sredstev, namenjenih PRPukrepu razvoja vasi. Po nekaterih ocenah jegovora o milijardnih, po drugih pa o stomi-lijonskih sredstvih. Če bi jih želeli izkoristiti,bi morali zelo pohiteti, saj je pred nami le šedeset mesecev. Odločbe morajo namreč bitiizdane do konca letošnjega leta! Žal pa je,kolikor je meni znano, zaradi politične krizeponovno prišlo do zastoja. Zato se bojim, dabomo zamudili, v kolikor takoj dela ponov-no maksimalno ne pospešimo.
Po volitvah pred dobrim letom dni je bilo jasno, da bodo poslanci najbolj enotni svoji neenotnosti. Danes je videti, kot daso edini sadovi enoletnega dela poslancev sadovi jeze in nezadovoljstva ljudstva, ukre- pov za izhod iz krize pa ni od nikoder. Tako je vsaj videti navzven. Kakšen pa je pogled z druge strani parlamentarnih zidov? 
Če bi bil koalicijski poslanec, bi verjetno v odgovoru uporabil samo besede hvale; če bibil tipični opozicijski poslanec, pa bi izkori-stil ta trenutek za kritiko. Vendar bom pove-dal svoje osebno mnenje: prepričan sem, da je stanje v državi bolje, kot se predstavljanavzven. Izhajam pa iz tega, kako nas vidi- jo tujci, ki jih zanima v prvi vrsti državnidolg, ki je eden najnižjih znotraj EU (48 %BDP oziroma 17,2 milijarde evrov konecleta 2012; povprečni dolg EU je 110 % BDP,dolg Japonske je 240 %). Drugi kriterij je»luknja« v tekoči bilanci, kjer je Slovenijanekje v evropskem povprečju. Tretji kriterijpa je sposobnost države, da resno razmišljaza naprej. No, tu kotiramo zelo nizko, padecse je začel po referendumih leta 2011.Še najbolj pa me skrbi pristop države doreševanja krize, ki jo čuti ne le Evropa, pačpa pretežni del sveta. Takšno stanje lahko
Kje je pot iz krize?
»Ta hip je največja nevarnost v tem, da vlada nima prave vizije. Pot krčenja, ki jo je ubra-la, ni prava! Prav tako ni bilo prav, da je želela z napovedanim krčenjem javnega sektorjaumiriti gospodarski sektor. Včasih je to delovalo, zdaj pa k sreči ljudje vidijo, da to ni način,in da država nujno potrebuje dober javni sektor. Od tega je odvisno njeno delovanje!Danes je stopnja nestabilnosti v naši državi tako visoka, da preprosto tako ne gre večnaprej. Sam sem nekaj časa deloval v nestabilni vladi in opazoval, kako je postajala iz dneva v dan manj sposobna, država pa je bila v stanju prostega teka. To, kar se zdaj dogaja, jegroteskna ponovitev tistega časa. Razlika je v tem, da smo takrat imeli občutek, da greza kolikor toliko nadzorovan propad, tega pa zdaj ni moč trditi. Možnosti za izhod je večoz. vsaj štiri: prvič ohranjanje stanja, kakršno je, drugič izredne volitve, tretjič umik vsehpolitikov, na katere je padel sum, in vzpostavitev bolj učinkovite vmesne vlade in četrtičtehnična vlada. Karkoli od zadnjih treh možnosti je bolje kot ohranjanje sedanjega stanja!«
ZA DOBRO LETINO
   R   a   d   i   o   O  g   n   j   i   š   č   e ,   T   r  g   B   r   o   l   o  1  1 ,   K   o   p   e   r  ;   f   o   t   o   R   o   k   M   i   h   e   v   c
Kmetijska oddaja
vsako nedeljo ob 11:00
Kmetijski nasvet
pon. - pet. ob 8:30
Ponedeljkova 17.
vsak 2. pon. v mesecuob 17:00 (o vrtnarjenju)Vabljeni k poslušanju!
Kmetijsko tematikona Radiu Ognjiščepokriva Robert Božič.
03/2013
34

You're Reading a Free Preview

Download
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->