mag Janez Kramberger

Predsednik Komisije za odnose s Slovenci 
v zamejstvu in po svetu

15. junija, 2008

re: komunikacija z izgubljeno generacijo

Spoštovani!

Zahvaljujem se za vabilo na letošnje VIII Vseslovensko srečanje 3.julija 2008, posebno glede na 
temo medkulturnega dialoga. Žal mi ne bo uspelo udeležiti se srečanja, ker prihajam v Slovenijo 
šele septembra.

Najprej bi rada povedala, da izredno cenimo vse, kar nudi in prispeva nam, slovenskim 
izseljencem matična dežela, kajti vse pobude, ki so se začele že takoj po osamosvojitvi, 
potrjujejo in utrjujejo vezi z nami in tako ohranjajo slovensko identiteto v diaspori.

Slovenska izseljenska matica je z revijo Rodna gruda bila pol stoletja most, ki je povezoval 
diasporo z rodno deželo. Dolgoletni programi za učitelje, arhivarje, animatorje in novinarje so 
izrednega pomena slovenskim kulturnim delavcem po svetu. Prav tako štipendije za študij 
slovenskega jezika. Poleg teh programov Slovenija finančno podpira številne projekte, ki 
ohranjajo slovensko kulturo in identiteto v svetu. S ponosom lahko trdimo, da Slovenija več 
naredi za izseljence kot marsikatera večja država.

Zadnja pobuda, ustanovitev Sveta za Slovence po svetu v letu 2007, je bila velik in pomemben 
korak naprej. S tem, da imamo predstavnike v dialogu s slovensko vlado, bomo, kot upamo, 
soudeleženi pri načrtovanju in vpeljavanju novih pobud, za povezavo med Slovenijo in diasporo. 
Upamo, da bo spletni portal za Slovence po svetu, ki je že v pripravi, učinkovito služil svojemu 
namenu dinamičnih komunikacij in povezav ­ to se pravi kulturnemu dialogu preko medija, ki ne 
pozna meja in daljav.

Slovenski Center v Clevelandu ZDA je briljantna inicijativa, in čestitamo slovenski vladi kot tudi 
dr. Žigonu za pobudo. Upajmo, da se bo ta center razvil v žarišče, ki bo obudilo vezi s 
slovenskimi koreninami med slovenskimi potomci v ZDA.

Izrednega pomena je tudi predstavitev slovenskega filma na New York Film Festivalu, 16. do 22. 
julija 2008 pod naslovom At the Crossroads: Slovenian Cinema. Do tega za Slovenijo in 
Slovence v ZDA tako pomembnega kulturnega dogodka je prišlo po pobudi Generalnega 
Konzulata RS v ZDA, v sodelovanju med Film Society Lincoln Center in Filmskim skladom 
Republike Slovenije.

Sami se trudimo, da s spletnim mestom Thezaurus in drugimi pobudami Viktorijskega inštituta za 
slovenistiko, kot je v zadnjem času spletna razstava in Arhiv slovenskih izseljenskih ročnih del, 
vzbudimo zanimanje za Slovenijo in večje poznavanje Slovenije in slovenske kulturne dediščine 
v svetu.

Sedaj pa nekaj besed o problemih druge, tretje in naslednjih generacij slovenske diaspore, 
predvsem iz avstralskega zornega kota.

Potomci slovenskih izseljencev so posebna ciljna skupina, ki jih je treba na poseben način 
obravnavati, da sploh pride do povezav in do dialoga. 

To niso izseljenci, ki so ponesli s seboj v svet kos Slovenije in jo v tem smislu ohranjajo v svojih 
društvih, središčih in medijih.  Zrasli so v ne­slovenskem okolju in se vanj uspešno asimilirali, in 
kar vedo o Sloveniji je le posredno, skozi perspektivo, kot so jo doživljali njihovi starši v svojih 
mladih letih. Imenujem jih “izgubljene generacije”, ker je z integracijo v angleško govorno okolje 
izgubila možnost dialoga s slovenskim okoljem. Njihov jezik je angleščina. Druga stvar je 
identiteta. Pri večini je ostalo zanimanje za slovenski rod in deželo, slovenske korenine in 
kulturno dediščino. Imajo željo po slovenskem jeziku, sprašujejo za tečaje, iščejo podatke o 
Sloveniji po spletu in potujejo v Slovenijo.
Tem potomcem, ki postajajo vedno bolj številni, je treba nuditi podporo, ki bo lahko v veliko korist 
njim, pa tudi Sloveniji.

V vseh pobudah slovenske vlade, ki so številne in kvalitetne, so namenjene predvsem prvi in do 
neke mere drugi generaciji. Tem nudi slovenska vlada s seminarji ­ učiteljski, arhivski, novinarski 
in animatorski ­ pomoč z novimi idejami, gradivom in podatki, ter jih nagradi za njihovo 
neutrudljivo delo z lepim in zanimivim obiskom Slovenije.

Kako je z vprašanjem komunikacije z diasporo na splošno?

Komunikacija do sedaj je bila v glavnem informiranje in sporočanje iz Slovenije na dveh ravneh:

1.
Splošno informiranje po svetovnem spletu. Tega opravlja slovenska vlada temeljito in učinkovito.
Podatki o deželi in ljudeh so dvo­ ali več­jezični, tako da so informacije o Sloveniji dosegljive tudi 
tistim, ki ne obvladajo slovenščine. 

2. 
Celotno uradno obveščanje slovenskih izseljencev v angleškem svetu je bilo dosedaj izključno v 
slovenskem jeziku. 
Po­izseljenske generacije, ki niso intenzivno aktivne v slovenskih organizacijah, so tako 
automatično izključene iz obveščanja. To velja za informativne obiske predstavnikov vlade, 
obiske umetnikov, obiske slovenskih poslovnih in političnih predstavnikov in podobno. razna 
obvestila o kulturnih dogajanjih v Sloveniji in izven Slovenije, ki bi zanimala tudi angleške 
govorce. 
Naš predlog je, da se Slovence v diaspori obvešča dvojezično, tako kot se to že več let dogaja v 
javnem življenju slovenskih društev in centrov v Avstraliji.
Po naši izkušnji v Avstraliji, je važno, da ima vsakdo, ki se zanima za Slovenijo priložnost za 
poglobitev poznavanja, za sodelovanje in vključevanje. Pri tem bi vključila tudi širši krog ljudi, ki 
jih zanima Slovenija ali imajo poslovne, interesne in morda osebne povezave s Slovenijo in 
Slovenci. Naše delovanje in razne pobude so vse usmerjene v tem smislu.
      
Turneja petih slovenskih autorjev, pod naslovom From the Heart of Europe v letu 2001, je bila 
uspešna in odmevna. V Melbournu smo predstavili moderno slovensko literaturo v angleškem 
prevodu širši avstralski javnosti na dveh univerzah, Monash in RMIT in pri Društvu viktorijskih 
pisateljev. Prav tako slovenski skupnosti v slovenskem jeziku. Bil je pravi festival slovenske 
literature v Avstraliji.

Za to ciljno skupino in širšo javnost je bilo zamišljeno spletno mesto Thezaurus.com v letu 1998. 
Že nekaj časa opažamo, da se odrasla mladina vname za deželo prednikov in se jim  s časom 
vzbudi zanimanje za slovensko kulturno dediščino. Zanimanje je v zadnjih 10 letih močno 
naraslo. Vedno bolj pogosto potujejo v Slovenijo. Narašča tudi število obiskovalcev iz širšega 
kroga. V maju leta 2008 so ogledi Thezaurusa narasli na 467,000 ogledov mesečno. Del nalog, 
ki so si jih zadali uredniki Thezaurusa, predvsem urednica Forumov, je poročanje v angleškem 
jeziku o pomembnih kulturnih dogodkih v Sloveniji in Avstraliji.

Kaj so praktične možnosti za komunikacijo s potomci izseljencev in širše javnosti:
1.
V prvi vrsti s komunikacijo v njihovem jeziku (angleško, špansko, ipd). S spletnim portalom, ki je 
v pripravi, bo to dosegljivo. Morda bi moral to biti portal za medkulturni dialog, kot je European 
Culture Portal.

Slovenija vidi medkulturni dialog v Evropi kot proces, ki vzpodbuja odprto kulturno okolje za 
ustvarjalnost in uspešno prispeva k medkulturnemu dialogu znotraj EU in v svetu. Pomembno je, 
da se ta princip prenese tudi na potomce izseljencev.

2.
Za potomce Slovencev in njihovo identiteto, je pomembna mednarodna prisotnost Slovenije, s 
katero se lahko identificirajo. Obveščanje v angleškem jeziku o kulturnih in političnih dogodkih 
kjer je soudeležena Slovenija je za potomce in njihovo identiteto izrednega pomena.
Prav tako predstavitev nagrajenih slovenskih filmov, na filmskih festivalih v širši javnosti, in 
slovenski umetniki, ki razstavljajo oziroma nastopajo pred mednarodno javnostjo.

3.
Slovenski kulturni center in hostel v Sloveniji ­ Slovenska hiša

Slovenska hiša, bi bila po našem mnenju dobra rešitev za vzpostavljanje dialoga. Predstavljamo 
si jo kot informacijski center, kot kulturno sprejemnico, kjer se obiskovalci oglasijo, po ugodni ceni 
stanujejo, dobijo nasvete in napotke ­ za izlete in oglede, predavanja, filme, imajo na razpolago 
računalnike in internet, si organizirajo tečaje ali osebnega instruktorja.

S to pobudo bi dosegli več ciljev: utrjevanje vezi s Slovenijo in Slovenci, bolj poglobljeno 
spoznavanje slovenske kulture in jezika, predvsem pa mesto vračanja izvorni kulturi in 
sprejemanja kulturnih razlik.
Veliko število obiskovalcev, ki nimajo sorodnikov v Ljubljani in ne govorijo slovensko bi si s tem 
pridobilo bazo v prestolnici Slovenije in se poslužilo storitev, ki jih nudi Ljubljana kot središče 
slovenske kulture. Predvsem bi si ustvarili osebne, poslovne in strokovne povezave na področju, 
ki jih zanima. 

4. 
Sodelovanje na skupnih projektih najbolj zbliža in povezuje. Teh projektov je bilo že nekaj. 
Spletno mesto Thezaurus je izredno uspešen primer pobude v Avstraliji in sodelovanja med 
izseljenci in Slovenijo, s podporo Urada za Slovence. Prav tako pobuda spletnega Arhiva 
slovenskih izseljenskih ročnih del, kjer sodelujeta Viktorijski Inštitut za slovenistiko in Slovenski 
etnografski muzej. Festival Stara trta v Viktoriji, ki je nastal na pobudo Vinka Rizmala je prav tako 
primer uspešnega sodelovanja. 

V Vabilu na Vseslovensko Srečanje 2008 sem prebrala smernice za tematiko letošnjega 
srečanja na temo medkulturnega dialoga. 

Slovenske skupnosti v večjih in manjših mestih Avstralije delujejo že več kot tri desetletja. Bile so 
izredno aktivne, dinamične in uspešne v ustvarjanju slovenskega okolja v središčih in društvih, 
podprte s kulturno­zabavnimi prireditvami, mladinskimi dejavnostmi, poukom slovenščine in 
športom. Vključili smo se tudi v šolski avstralski sistem in uveljavili slovenščino kot maturitetni in 
enakopravni jezik v 1976 v Melbournu, in 1978 tudi v Sydneyu. Društva in središča so vzgajala 
svoje lastne pevske, glasbene in folklorne skupine, in poučevala slovenski jezik. Mladina in otroci 
so bili vedno udeleženi in so nastopali na razgibanih tradicionalnih slovenskih prireditvah. Te 
organizacije so tudi skrbele za povezave s Slovenijo, in redno so gostovale iz Slovenije zabavno­
glasbene skupine, pevci, in podobno.

Ne moremo mimo dejstva, da so vsa ta slovenska okolja po naravi in članstvu izseljenska ­ otoki 
slovenstva, ki so jih naši ljudje ustvarili, ko so šli po svetu. Otroci teh izseljencev so pripravljeni 
biti v pomoč pri društvih, vendar veseliška družabnost ni okolje, ki bi si ga lahko prisvojili. Dejstvo 
je, da je njihov jezik angleščina, njihovo okolje angleško, in njihove vrednote moderne ­ več 
skupnega imajo s svojimi slovenskimi generacijskimi vrstniki kot svojimi starši. Ker jih kulturne 
dejavnosti ne nagovarjajo temu ustrezno, postajajo odrezani od slovenske skupnosti in njene 
predstave o slovenski kulturi.

Pomembno je da ta rod spozna nekaj več o slovenski kulturi. Zanima jih slovenska zgodovina, 
umetnost in literatura. To smo ugotovili v vseh letih, ko je bila slovenščina predmet proste izbere 
v šolskem sistemu. To je tudi razlog za uspeh spletnega mesta Thezaurus, ki je namenjen 
vedenju o Sloveniji tudi za širšo publiko.  

Želeli bi več slovenskih filmov. Prišli bi v poštev tudi posebni televizijski programi, kot je bil na 
primer program o Otonu Župančiču in drugih izrednih Slovencih, v katerih se zrcali slovenska 
sedanjost. 

O slovenskih filmih sem že večkrat formalno pisala in govorila, vključno z g. Kozovincem v tem 
letu. Zadnjikrat so pokazali slovenski film na Melbourne International Film Festival v letu 2000, V 
Leru. V letu 2002 so pokazali v Sydneyju Kruh in mleko. Če pridejo ti filmi v Avstralijo, bi jih lahko 
pokazali v obeh velemestih. G. Kozovinc je moje pismo glede na MIFF in predstavitev nagrajenih 
slovenskih filmov posredoval naprej na Filmski sklad RS Slovenije, vendar ni bilo odgovora.

Menim, da bi pristop sodobnega nagovarjanja spodbudil odziv ne le izgubljene generacije 
slovenskih izseljencev, temveč tudi širše avstralske javnosti.

s spoštovanjem,

mag. prof. Aleksandra Čeferin

V vednost:

Mr. Peter Mandelj, OAM
Predstavnik Slovencev v Avstraliji
Svet za Slovence po svetu
Melbourne, Victoria
Avstralija