• Embed Doc
  • Copy Link
  • Readcast
  • Collections
  • CommentGo Back
Download
 
mag Janez KrambergerPredsednik Komisije za odnose s Slovenciv zamejstvu in po svetu15. junija, 2008re: komunikacija z izgubljeno generacijoSpo
š
tovani!Zahvaljujem se za vabilo na leto
š
nje VIII Vseslovensko sre
č
anje 3.julija 2008, posebno glede natemo medkulturnega dialoga.
Ž
al mi ne bo uspelo udele
ž
iti se sre
č
anja, ker prihajam v Slovenijo
š
ele septembra.Najprej bi rada povedala, da izredno cenimo vse, kar nudi in prispeva nam, slovenskimizseljencem mati
č
na de
ž
ela, kajti vse pobude, ki so se za
č
ele
ž
e takoj po osamosvojitvi,potrjujejo in utrjujejo vezi z nami in tako ohranjajo slovensko identiteto v diaspori.Slovenska izseljenska matica je z revijo Rodna gruda bila pol stoletja most, ki je povezovaldiasporo z rodno de
ž
elo. Dolgoletni programi za u
č
itelje, arhivarje, animatorje in novinarje soizrednega pomena slovenskim kulturnim delavcem po svetu. Prav tako
š
tipendije za
š
tudijslovenskega jezika. Poleg teh programov Slovenija finan
č
no podpira
š
tevilne projekte, kiohranjajo slovensko kulturo in identiteto v svetu. S ponosom lahko trdimo, da Slovenija ve
č
 naredi za izseljence kot marsikatera ve
č
 ja dr
ž
ava.Zadnja pobuda, ustanovitev Sveta za Slovence po svetu v letu 2007, je bila velik in pomembenkorak naprej. S tem, da imamo predstavnike v dialogu s slovensko vlado, bomo, kot upamo,soudele
ž
eni pri na
č
rtovanju in vpeljavanju novih pobud, za povezavo med Slovenijo in diasporo.Upamo, da bo spletni portal za Slovence po svetu, ki je
ž
e v pripravi, u
č
inkovito slu
ž
il svojemunamenu dinami
č
nih komunikacij in povezav - to se pravi kulturnemu dialogu preko medija, ki nepozna meja in daljav.Slovenski Center v Clevelandu ZDA je briljantna inicijativa, in
č
estitamo slovenski vladi kot tudidr.
Ž
igonu za pobudo. Upajmo, da se bo ta center razvil v
ž
ari
šč
e, ki bo obudilo vezi sslovenskimi koreninami med slovenskimi potomci v ZDA.Izrednega pomena je tudi predstavitev slovenskega filma na New York Film Festivalu, 16. do 22. julija 2008 pod naslovom At the Crossroads: Slovenian Cinema. Do tega za Slovenijo inSlovence v ZDA tako pomembnega kulturnega dogodka je pri
š
lo po pobudi GeneralnegaKonzulata RS v ZDA, v sodelovanju med Film Society Lincoln Center in Filmskim skladomRepublike Slovenije.Sami se trudimo, da s spletnim mestom Thezaurus in drugimi pobudami Viktorijskega in
š
tituta zaslovenistiko, kot je v zadnjem
č
asu spletna razstava in Arhiv slovenskih izseljenskih ro
č
nih del,
 
vzbudimo zanimanje za Slovenijo in ve
č
 je poznavanje Slovenije in slovenske kulturne dedi
šč
inev svetu.Sedaj pa nekaj besed o problemih druge, tretje in naslednjih generacij slovenske diaspore,predvsem iz avstralskega zornega kota.Potomci slovenskih izseljencev so posebna ciljna skupina, ki jih je treba na poseben na
č
inobravnavati, da sploh pride do povezav in do dialoga.To niso izseljenci, ki so ponesli s seboj v svet kos Slovenije in jo v tem smislu ohranjajo v svojihdru
š
tvih, sredi
šč
ih in medijih. Zrasli so v ne-slovenskem okolju in se vanj uspe
š
no asimilirali, inkar vedo o Sloveniji je le posredno, skozi perspektivo, kot so jo do
ž
ivljali njihovi star
š
i v svojihmladih letih. Imenujem jih “izgubljene generacije”, ker je z integracijo v angle
š
ko govorno okoljeizgubila mo
ž
nost dialoga s slovenskim okoljem. Njihov jezik je angle
šč
ina. Druga stvar jeidentiteta. Pri ve
č
ini je ostalo zanimanje za slovenski rod in de
ž
elo, slovenske korenine inkulturno dedi
šč
ino. Imajo
ž
eljo po slovenskem jeziku, spra
š
ujejo za te
č
aje, i
šč
ejo podatke oSloveniji po spletu in potujejo v Slovenijo.Tem potomcem, ki postajajo vedno bolj
š
tevilni, je treba nuditi podporo, ki bo lahko v veliko koristnjim, pa tudi Sloveniji.V vseh pobudah slovenske vlade, ki so
š
tevilne in kvalitetne, so namenjene predvsem prvi in doneke mere drugi generaciji. Tem nudi slovenska vlada s seminarji - u
č
iteljski, arhivski, novinarskiin animatorski - pomo
č
z novimi idejami, gradivom in podatki, ter jih nagradi za njihovoneutrudljivo delo z lepim in zanimivim obiskom Slovenije.Kako je z vpra
š
anjem komunikacije z diasporo na splo
š
no?Komunikacija do sedaj je bila v glavnem informiranje in sporo
č
anje iz Slovenije na dveh ravneh:1.Splo
š
no informiranje po svetovnem spletu. Tega opravlja slovenska vlada temeljito in u
č
inkovito.Podatki o de
ž
eli in ljudeh so dvo- ali ve
č
-jezi
č
ni, tako da so informacije o Sloveniji dosegljive tuditistim, ki ne obvladajo sloven
šč
ine.2.Celotno uradno obve
šč
anje slovenskih izseljencev v angle
š
kem svetu je bilo dosedaj izklju
č
no vslovenskem jeziku.Po-izseljenske generacije, ki niso intenzivno aktivne v slovenskih organizacijah, so takoautomati
č
no izklju
č
ene iz obve
šč
anja. To velja za informativne obiske predstavnikov vlade,obiske umetnikov, obiske slovenskih poslovnih in politi
č
nih predstavnikov in podobno. raznaobvestila o kulturnih dogajanjih v Sloveniji in izven Slovenije, ki bi zanimala tudi angle
š
kegovorce.Na
š
predlog je, da se Slovence v diaspori obve
šč
a dvojezi
č
no, tako kot se to
ž
e ve
č
let dogaja v javnem
ž
ivljenju slovenskih dru
š
tev in centrov v Avstraliji.
 
Po na
š
i izku
š
nji v Avstraliji, je va
ž
no, da ima vsakdo, ki se zanima za Slovenijo prilo
ž
nost zapoglobitev poznavanja, za sodelovanje in vklju
č
evanje. Pri tem bi vklju
č
ila tudi
š
ir
š
i krog ljudi, ki jih zanima Slovenija ali imajo poslovne, interesne in morda osebne povezave s Slovenijo inSlovenci. Na
š
e delovanje in razne pobude so vse usmerjene v tem smislu. Turneja petih slovenskih autorjev, pod naslovom From the Heart of Europe v letu 2001, je bilauspe
š
na in odmevna. V Melbournu smo predstavili moderno slovensko literaturo v angle
š
kemprevodu
š
ir
š
i avstralski javnosti na dveh univerzah, Monash in RMIT in pri Dru
š
tvu viktorijskihpisateljev. Prav tako slovenski skupnosti v slovenskem jeziku. Bil je pravi festival slovenskeliterature v Avstraliji.Za to ciljno skupino in
š
ir
š
o javnost je bilo zami
š
ljeno spletno mesto Thezaurus.com v letu 1998.
Ž
e nekaj
č
asa opa
ž
amo, da se odrasla mladina vname za de
ž
elo prednikov in se jim s
č
asomvzbudi zanimanje za slovensko kulturno dedi
šč
ino. Zanimanje je v zadnjih 10 letih mo
č
nonaraslo. Vedno bolj pogosto potujejo v Slovenijo. Nara
šč
a tudi
š
tevilo obiskovalcev iz
š
ir
š
egakroga. V maju leta 2008 so ogledi Thezaurusa narasli na 467,000 ogledov mese
č
no. Del nalog,ki so si jih zadali uredniki Thezaurusa, predvsem urednica Forumov, je poro
č
anje v angle
š
kem jeziku o pomembnih kulturnih dogodkih v Sloveniji in Avstraliji.Kaj so prakti
č
ne mo
ž
nosti za komunikacijo s potomci izseljencev in
š
ir
š
e javnosti:1.V prvi vrsti s komunikacijo v njihovem jeziku (angle
š
ko,
š
pansko, ipd). S spletnim portalom, ki jev pripravi, bo to dosegljivo. Morda bi moral to biti portal za medkulturni dialog, kot je EuropeanCulture Portal.Slovenija vidi medkulturni dialog v Evropi kot proces, ki vzpodbuja odprto kulturno okolje zaustvarjalnost in uspe
š
no prispeva k medkulturnemu dialogu znotraj EU in v svetu. Pomembno je,da se ta princip prenese tudi na potomce izseljencev.2.Za potomce Slovencev in njihovo identiteto, je pomembna mednarodna prisotnost Slovenije, skatero se lahko identificirajo. Obve
šč
anje v angle
š
kem jeziku o kulturnih in politi
č
nih dogodkihkjer je soudele
ž
ena Slovenija je za potomce in njihovo identiteto izrednega pomena.Prav tako predstavitev nagrajenih slovenskih filmov, na filmskih festivalih v
š
ir
š
i javnosti, inslovenski umetniki, ki razstavljajo oziroma nastopajo pred mednarodno javnostjo.3.Slovenski kulturni center in hostel v Sloveniji - Slovenska hi
š
aSlovenska hi
š
a, bi bila po na
š
em mnenju dobra re
š
itev za vzpostavljanje dialoga. Predstavljamosi jo kot informacijski center, kot kulturno sprejemnico, kjer se obiskovalci oglasijo, po ugodni cenistanujejo, dobijo nasvete in napotke - za izlete in oglede, predavanja, filme, imajo na razpolagora
č
unalnike in internet, si organizirajo te
č
aje ali osebnega instruktorja.S to pobudo bi dosegli ve
č
ciljev: utrjevanje vezi s Slovenijo in Slovenci, bolj poglobljenospoznavanje slovenske kulture in jezika, predvsem pa mesto vra
č
anja izvorni kulturi insprejemanja kulturnih razlik.
of 00

Leave a Comment

You must be to leave a comment.
Submit
Characters: ...
You must be to leave a comment.
Submit
Characters: ...