Welcome to Scribd, the world's digital library. Read, publish, and share books and documents. See more ➡
Download
Standard view
Full view
of .
Add note
Save to My Library
Sync to mobile
Look up keyword
Like this
3Activity
×
0 of .
Results for:
No results containing your search query
P. 1
MKBN20081103-0047L

MKBN20081103-0047L

Ratings: (0)|Views: 2,968|Likes:
Published by berznik

More info:

Categories:Business/Law, Finance
Published by: berznik on Mar 07, 2009
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See More
See less

01/28/2012

pdf

text

original

 
берзНИК
-
GODINA 
I
-BROJ40NOEMVR 2GODINA PRLOGNA TDEIK)
ДОМАШНИТЕ БАНКИ ОДЛИЧНИМЕДИЈАТОРИ МЕЃУ ШТЕДАЧИТЕИ ИНВЕСТИТОРИТЕ
 
2
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
берзНИК
broj 47Data 03.11.2008
PREGLED NA BERZITE OD REGIONOT
 
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
3
Data 03.11.2008broj 47
берзНИК
Bankite stabilni, nivnite akcii pa|aat
Poslednata nedela od oktomvri, sekako vo znakot na bankite i toa ne samo zaradi toa {to posledniot den od mesecov-31 e me-|unarodniot den na {teda~ite, tuku i poradi aktuelnosta i ulogata {to im ja nametna globalnata ekonomska kriza, a vo koja tie sosvo jata finansiska politika se glavniot arbiter... Da ne zaboravime, tokmu vo ovoj period se prilo`eni i nivnite devetomese~ni bi-lansi na uspeh...Bankarskiot sektor vo Makedonija e stabilen i depozitite na gra|anite se sigurni - ova e generalno stav na site bankari vo Ma-kedonija. Bankite vo Makedonija se dobro pozicionirani, dobro kapitalizirani, imaat zna~itelna likvidnost, vlo`eni 300 milionievra vo blagajni~ki zapisi ( vi{ok na likvidnost) vo NBRM, zna~itelna suma vo dr`avni hartii od vrednost, ponatamu, tradicional-no se odnesuvale vo smisla na zna~itelno obezbeduvawe na svoite plasmani, odnosno ne rabotele premnogu rizi~no, no sepak izlegu-vale vo presret na baraweto na klientite taka {to tokmu toa prudentno rabotewe e najgolemata za{teda, a ne izoliranost, veli mi-nisterot za finansii
Trajko Slaveski
. Spored nego - nema osnovni pri~ini za devalvacija na denarot, bidej}i vlegovme vo zona nadeflacija i mo`ebi Narodnata banka na Makedonija }e treba da ja preispita svoja-ta politika, koja{to e kalibrirana da se bori protiv inflaciajta, koja e nadmi-nata.Vo odnos na zgolemuvaweto na kamatnite stapki na depozitite, Slaveski smetadeka na toa vo ovoj moment vlijae relativno visokata referentna kamatna stapkana NBRM, za blagajni~kite zapisi ( pozicionirana na 7%, koja be{e zgolemena ne-kolku pati dodeka raste{e inflacijata). - Ima eden fenomen - goleminite poles- no odat nagore, otkolku {to pa|aat nadole, toga{ se porigidni. Ottuka ispa|a dekatoa se odnesuva i na merkite na NBRM. A druga rabota e {to bankite, borej}i se zadel od pazarot, se u{te si konkuriraat me|u sebe so zgolemuvawe na depozitnitestapki... A, fakt e deka bankite i zaradi konkurencija i za smiruvawe na sostojba-ta da ne se diverzificiraat vlogovite od kaj niv vo drugi banki, postojano nudat sepogolemi kamatni stapki za depozitite na gra|anite... I izminatava nedela depoz-itite gi zgolemija pove}e banki...- Pretsedatelot na Zdru`enieto za bankarstvo i prv generalen direktor naStopanska banka,
Gligor Bi{ev
, istakna deka bankite vo zemjava gi sledat signa-lite na monetarnata fiskalna politika od Narodnata banka na Makedonija. I pok-raj relaksiraweto na monetarnite politiki na me|unarodnite finansiski pazari,kamatnite stapki se u{te ne ja sledat reakcijata na centralnite banki. Potreben eodreden vremenski period za likvidnosta, koja ja oformuvaat centralnite banki vosvoite sistemi, da po~ne da deluva vo polza na namaluvawe na kamatnite stapki.I Bi{ev smeta deka zgolemuvaweto na kamatnite stapki, odnosno na kamatnitemargini pome|u pasivnite i aktivnite kamatni stapki e rezultat na konkurencijatavo bankarskiot sektor. Imeno, namaluvaweto na marginite me|u aktivnite i pasiv-nite stapki e zdrava rabota i e rezultat na konkurencijata {to se slu~uva vo ban-karskiot sistem vo RM. Od druga strana, na sredstva od naselenieto mo`e da se fi-nansiraat dolgoro~nite proekti vo zemjava i, ako gi pogledneme kamatnite stapki,}e vidime deka kratkoro~nite re~isi i ne se menuvaat, a ona {to bankite go menu-vaat toa se dolgoro~nite kamatni stapki, zna~i pred se na oro~eni depoziti nadedna godina. Toa pretstavuva osnova za finansirawe na dolgoro~ni proekti...- Vo Makedonija imame razli~na situacija od onaa vo svetot. Bankite se sta-bilni. Depozitite na gra|anite se sigurni i nema potreba od zgolemuvawe na garan-tiraweto na depozitite od 10.000 na 50.000 evra. No, ostanuva pra{aweto {to }enapravi Narodnata banka vo odnos na restriktivnata politika pri plasman na kre-ditite. NBRM treba da ja namali osnovnata kamatna stapka i da gi simne ograni~u- vawata za kreditirawe na naselenieto, pora~a i direktorot na Ohridska banka,
Bernar Koening
.I vicepremierot
Zoran Stavreski
pred izvesno vreme go povika guvernerot
Petar Go{ev
, sega otkako inflacijata e zauzdana, da ja olabavi monetarnata poli-tika. Stavreski go posovetuva Go{ev da ja namali osnovnata kamata stapka i zadol- `itelnata rezerva. Toa, spored nego }e go pottikne stopantvoto i ekonomskiot rast.No, bez razlika na pozitivnite signali od stru~nite i ekspertski mislewa, bezrazlika na pozitivnite finansiski bilansi na uspeh za devette meseci od godina-ta, sepak psiholo{kiot efekt poradi bankrotiraweto na nekolkute golemi svet-ski banki, ne gi ostavija ramnodu{ni i investitorite vo makedonskite banki. Tie, izleguvaat od bankite, a toa se manifestira{e iso padot na cenata na nivnite akcii. Sporedeno so po~etokot na godinata golem del od akciite i ne samo na bankite zabele`aa golempad, i re~isi se pribli`ija na cenovnite nivo od pred po~etokot na rekordniot minatogodi{en porast. Vpe~atokot e deka Makedon- skata berza pa|a kako posledica na pa|awata na svetskite berzi, no ako na{ata Berza e indikator na makedonskata ekonomija, nemazo{to koj bilo da stravuva za idninata na vlo`enite pari vo akcii. Vpro~em, vlo`uvaweto vo dolgoro~ni hartii od vrednost ne pod-razbira deka nekoj preku no} treba da stane bogat. Naprotiv, minimalniot ciklus za oploduvawe na ovoj vid kapital e ~etiri godi-ni, komentiraat dobro upatenite vo ovaa politika.
Do sledniot ponedelnikMakedonka BaldazarskaGlaven i odgovoren urednik na
берзНИК
e-mail: berzNIK@interNIK.com.mk
Vistinata sekoga{ izleguva na videlina. Nekoga{ po-brzo, nekoga{ pobavno, kako vo slu~ajot na genocidot na Ma-kedoncite od Grcija, no sekoga{ go poka`uva svoeto pravolice. E sega, sosema druga rabota e koj kako gleda na nea, avo toj kontekst i koj kako gleda na makedonsko-gr~koto dob-rososedstvo. Grcija ne mo`e{e ve}e da izdr`i, a da ne gopoka`e svoeto vistinsko nacionalisti~ko lice, osobenokoga e vo pra{awe mo`ebi identitetot na naselenieto nateritorija koja zafa}a zna~aen del od nejzinata sevkupnost.Sega se vide koj ima podemokratski maniri, koj neguvadobrososedski odnosi, strategii ...Osven ako evropskitepersoni koi u~estvuvaa na voenata parada odr`ana vo So-lun na 28 oktomvri, nacionalisti~kite, odnosno spored me-ne fa{isti~kite skandirawa i paroli na gr~kite vojnicigi kvalifikuvaat vo nasoka na dobrososedski...Zo{to tie ne reagiraa, zo{to premol~ija, zami`aa predatraktivnata antimakedonska demonstracija... So {to tolkugi zadol`i Grcija?... Pa postojano i se nakloneti, postojano ja privilegiraat i ja nagraduvaat... Koj }e se odzve na reak-ciite na MNR... Me|unarodnite relevantni institucii, ~iiosnovni dokumenti, normi i standardi se vo direktna spro-tivnost so nedemokratskite i neevropski postapki izne-seni na voenata parada vo Solun, imaa i svoi pretstavnicitamu, zarem toa ne se najdobrite dokazi...A da ne zaboravime deka na manifestacijata na voena-ta parada vo Solun, koja tradicionalno sekoja godina se or-ganizira po povod odbivaweto na Grcija da se prikloni konfa{isti~ka Italija vo 1940 godina, godinava prisustvu-vale pretsedatelot na Grcija
Karlos Papuqas
, ministerotza odbrana, prefektot i gradona~alnikot na Solun, pretse-datelot na PASOK, kako i ministri za odbrana na zemjiteod regionot.I da potsetime - izvicite, retorikata, ka`uvawata nagr~kata armija i nivnite vojnici soodvetstvuvaat na ona{to vo momentov go zboruva i gr~kata politika i gr~kataVlada. Tie izvici na `estok nacionalizam i {ovinizam inedobrososedski odnosi se odnesuvaat i na makedonskiotnarod, i na Albanija i na albanskiot narod i na Turcija iturskiot narod... A, tokmu otvoreniot nacionalizam i {ovi-nizam izneseni na edna oficijalna manifestacija, naj-malku i prilegaat na edna ~lenka na NATO i na EU, koja sebesi se narekuva promotor na demokratijata vo regionot iEvropa.

Activity (3)

You've already reviewed this. Edit your review.
1 hundred reads
1 thousand reads
Natasa Gruevska liked this

You're Reading a Free Preview

Download
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->