Welcome to Scribd, the world's digital library. Read, publish, and share books and documents. See more
Download
Standard view
Full view
of .
Save to My Library
Look up keyword
Like this
3Activity
0 of .
Results for:
No results containing your search query
P. 1
MKBN20080630-0029L

MKBN20080630-0029L

Ratings:

5.0

(1)
|Views: 5,125|Likes:
Published by berznik

More info:

Categories:Business/Law
Published by: berznik on Mar 07, 2009
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

05/10/2014

pdf

text

original

 
         б        е        р        з         Н         И         К
  -
   G   O   D   I   N   A
                              I                              I
  -   B   R   O   J   2   9  -   3   0   J   U   N   I   2   0   0   8   G   O   D   I   N   A  -   (   P   R   I   L   O   G   N   A   T   E   N   D   E   R   N   I   K   )
 
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
3
Data 30.06.2008broj 29
берзНИК
Vo svetot, naftena treska - voMakedonija i evrososedska
Naftenata treska odbele`a u{te edna nedela... Vo fo-kusot na svetskata javnost, ne stivnuva nafteniot {ok. Ce-novnoto stampedoto na ovoj energens i natamu so nagorentrend... Grafikonite na posledniot minatonedelen trgovskiden na svetskite berzi isto so intenziven rast... Na trguvawana Berzata vo London, amerikanskata lesna nafta se proda-va{e za 142,26 dolara za barel, dodeka evropskiot brent odSevernoto More dos-tigna cena od 142,13dolara za barel. Koga evo pra{awe svetskiotpazar na nafta progno-zite i natamu bez dozana optimizam, predvi-duvawata odat do tamu- ovoj energens vo tekotna ovaa sedmica daposkapi za desetinadolari. So toa naftatabi dostignala rekordnacena od 145 dolari zabarel, predupreduvaatruski analiti~ari.Kako pri~ina za toa sespomenuvaat najavenite{trajkovi na rabotni-cite na [evron vo Ni-gerija, {to se o~ekuvada rezultira so nama-luvawe na ponudata naenergensot na berzite.Kako, dopolnitelnapri~ina za o~ekuvanotoposkapuvawe na nafta-ta se spomenuvaat i{pekulativnite trgu-vawa na nekoi dileri,{to mo`e da predizvi-ka rast na cenata naenergensot do psiho-lo{kata granica od 140dolari za barel, a po-toa taa da doturka donivo od 145 dolari zabarel.Sepak me|u ener-getskite eksperti pos-toi doza na optimizamdeka vakvite crniprognozi za novi re-kordni ceni na nafta-ta nema da se ostvarat.Ohrabruva~ka konsta-tacija koja proizleguvaod najavite na vode~-kite proizvoditeli i potro{uva~i na ovaa surovina na sosta- nokot vo saudiskiot grad Xeda. Na optimizmot na ova pole vosekoj slu~aj mu kumuva i pozitivnata najava od vode~kiot svet-ski proizvoditel na nafta Saudiska Arabija deka vo juli }e gozgolemi dnevnoto proizvodstvo za okolu 200 iljadi bareli.Vo prilog na toa odi i dopolnitelnoto proizvodstvo od 300iljadi bareli dnevno, u{te od minatiot mesec. Me|utoa, vak-vite najavi na Saudiska Arabija, kako {to prenesuvaat svet-skite, a ottamu i doma{nite mediumi, ne naidoa na podr{kame|u ostanatite ~lenki na Organizacijata na dr`avi izvozni- ~ki na nafta (OPEK). Mnozinstvoto ~lenovi na OPEK smetaatdeka nema potreba od zgolemuvawe na dnevnoto proizvodstvona nafta, bidej}i rastot na nejzinata cena ne se dol`i nanedostig na energensot na pazarot, tuku na tenziite vo reonitebogati so nafta, globalnata ekonomska kriza i {pekula-tivnite trguvawa.Sepak vo bliska idnina ne se o~ekuva namaluvawe nanaftenite ceni. Me|utoa, najdobra slika za slu~uvawata voXeda e izjavata na Britanskiot premier
Gordon Braun
-edinstveno ne{to za {to e postignato soglasnost, e toa denacenite na naftata se mnogu visoki.I seto ova objasnuvawe za cenovniot {ok so naftata vosvetski ramki ne e samo poradi nejzinata refleksija na ras-tot na cenite na naftata vo zemjava, polemiziraweto kako dase ubla`i cenovniot {ok {to generira cenoven rast i kajdrugite proizvodi i vo kraen slu~aj ja zabrzuva inflacijata...za toa kolku tolku ovoj pat, Vladata si se sobra i donese osummerki- zemjodelcite i transporterite se zadovolni... veruvami nekoi drugi subjekti koi se vo proizvodniot lanec, a gra|a-nite koi vo sekoj slu~aj benefitite od vakvite krupni merkigi ~ustvuvaat so relativno zadocnuvawe, neka se snajdat, os-ven toa i {to mora da vozat, koga toa ako se zeme prose~nataplata vo zemjava navistina e luksuz... Da ne re~am deka i Ginismo`e da ni pozavidi kako so makedonskata prose~na platamo`e da se prehrani edno celo semejstvo, da si gi isplati ob-vrskite kako lojalen gra|anin na dr`avata i da gi {koluvadecata...Va`no e deka definitivnite presmetki za site pood-delni merki }e se napravat vo slednite 10 dena i oti del odtie merki nema da imaat i direktni fiskalni implikacii zagra|anite.No, poentata ne mi bea cenovnite fluktuacii na naftata,tuku zaklu~okot na Braun: edinstveno ne{to za {to e postig-nato soglasnost, e toa dena cenite na naftata se mnogu viso-ki... Teza koja mnogu mi asocira na politi~kiot zaklu~ok naposrednicite vo prgovorite za imeto na na{ata dr`ava.Edinstven fakt so koj site se soglasuvaat e deka treba da sepregovara za izbor na imeto na zemjata. Severna, Gorna, Dolna,no pak e Makedonija ...Dokaz za toa e i izjavata na
Metju Nimic
: Dvete zemji sezainteresirani da vidat dali pra{aweto mo`e da se re{i se-ga. Dvete strani imaat mnogu seriozen priod. Nema da ka`amdeka razlikite se namaleni, bidej}i gledi{tata za na~inot nare{avawe na pra{aweto se u{te se razlikuvaat, no dvetezem ji izrazija podgotvenost da se razgleda mo`nosta da se os-tvari napredok tokmu sega. Toj, kako {to re~e, ja razbira pozi-ci jata na dvete strani i smeta deka tie se zainteresirani dase re{i pra{aweto i oti imaat seriozen pristap.- Ne mo`am da ka`am deka jazot e namalen, no zaedni~kae ocenkata deka sega e mnogu dobro vreme da se vidi {to mo`eda se napravi. Mislam deka ovde ima podgotvenost da se dojdedo re{enie i da se nadminat razlikite, re~e Nimic,a koga e vopra{awe referendum za imeto na zemjata, smeta deka toa erabota za koja zemjata si re{ava samata. Vo sekoj slu~aj, naj-va`no e {to toj tvrdi deka pregovorite ne gi zasegaat identi-tetot i jazikot, tuku imeto na dr`avata, taka barem javi i gr~-koto radio Skaj po negovata sredba so {eficata na gr~katadiplomatija Bakojani, a istite bea na masa i so makedonskiotdr`aven vrv.Makedonskata pozicija e jasna - najvisok prioritet e dase za~uva identitetot i dostoinstvoto na nacijata.Vo sekoj slu~aj do 9 juli, datum vo koj Makedonija bi mo`e-la da dobie ~lenstvo vo NATO zaedno so Albanija i Hrvatska,ne mo`e da se o~ekuva re{avawe na sporot so imeto. I
Di Kar-lo
ne precizira{e dali terminot 9 juli koj se spomenuva{ekako kraen rok ostanuva i natamu, kako ni dali Makedonijamo`e dotoga{ da go re{i ova pra{awe.A, poraka za dobredojde na specijalniot posrednik Nimic,koj od Atina dojde vo Makedonija preku grani~niot premin Bo-gorodica, mu upatija okolu 20-ina gevgeli~ani so parolite:Dobredojdovte vo Makedonija; Jas sum Makedonec; Ova eMakedonija....
Do sledniot ponedelnikMakedonka BaldazarskaGlaven i odgovoren urednik na
берзНИК
e-mail: berzNIK@interNIK.com.mk
- Poskoro formirawe na novata vlada, im-plementacija na Ramkovniot dogovor, kako i re-{avawe na sporot za imeto so Grcija so cel Ma-kedonija da ja dobie pokanata za ~lenstvo vo NA-TO, ni pora~a pomo{nikot na dr`avniot sekre-tar na SAD
Rozmari Di Karlo
, so ogled na toa{to site se soglasni deka zemjata gi ispolni sitekriteriumi.- Po kojznae koj pat isti konstatacii, istikomentari... Da ne si mu vo ko`a na premierot,
Nikola Gruevski
... [to poprvo... Da se formiraVlada vo mnogu ~uvstvitelen moment, i so u{tepo~uvstvitelni partiski lideri... Ili, da seodr`i socijalniot mir i sekako da se iznajde re-{enie kako toa }e se vikame, se razbira vo imena dobrosesedskite odnosi po princip na svet-skata demokratija... Ako mo`e taka da se nare- ~e... oti, ona {to ni go serviraat medijatoritekako demokratski stil, za `al ne uspeale da imgo nametnat kako kulturen manir na svoite poli-ti~ki promotori vo na{ata zemja... pa tie, neznamod koi pri~ini, namesto kulturna komunikacijaso strankite, kako nivni potencijalni gosti, ilituristi - vo slu~ajov makedonski gra|ani... vonivnite ambasadi locirani vo na{ava zemja,praktikuvaat omalova`uva~ki, navreduva~kina~in na kontaktirawe. Kriteriumi, koi ni oddaleku ne potsetuvaat na pristojna demokratijana koja postojano ne upatuvaat ... Vo sekoj slu~aj,koga stanuva zbor za demokratija, tie mo`at dau~at od nas - Ili, kako {to veli
AntonioMilo{oski
- Iako nie kako pobedni~ka koali-ci ja nemame potreba od drugi partii za da imamemnozinstvo vo Parlamentot, sepak, vo novatavlada }e zememe najmalku edna partija na make-donskite Albanci... Sekako i bez da ja naglasidemokratskata tolerancija, apsolutno pobedni-~kata partija svesna e deka, za razlika od demo- kratija koja ni ja sufliraat evropskite sili, nievo Makedonija, sekoga{ imame razbirawe za si-te... Poglednete nanazad, u{te od Kru{evskataRepublika... sekoga{ so site i sekoga{ slobodaza site... so {to, za `al, ne mo`at da se pofalatnitu sosedite, nitu nekoi golemi svetski demo- krati koi deneska diktiraat principi za demo- kratija...

Activity (3)

You've already reviewed this. Edit your review.
1 hundred reads
1 thousand reads
jasisamojas liked this

You're Reading a Free Preview

Download
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->