берзНИК - GODINA II - BROJ 23 - 19 MAJ 2008 GODINA - (PRILOG NA TENDERNIK)

НА ДРЖАВНИОТ ИДЕНТИТЕТ
МЕНАЏЕРСКИ ПРИСТАП ЗА ОДБРАНА
Data 19.05.2008 broj 23
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Menaxerski pristap za odbrana na
dr`avniot identitet
Sporot za imeto od bilateralen, Grcija go izdigna na
me|unarodno nivo. Sega od politi~ki go pretvora vo
ekonomski. Tivkata ekonomska vojna {to Grcija ja spro-
veduva kon Makedonija, ne samo {to ne se smiruva tuku se
pove}e se razgoruva. Re{enieto za toa e ednostavno, da se
definira problemot i da se odredi preprekata, da se ana-
liziraat opciite i da se napravi strategija, veli prviot
~ovek na Sojuzot na stopanski komori na Makedonija, Ven-
ko Gligorov na delovniot ru~ek so pretsedatelot Branko
Crvenkovski.
Koj re~e deka e vo pra{awe imeto Makedonija, a ne i
makedonskiot identitet. Ako se samo vo pra{awe pri-
dru`nite epiteti kon imeto na dr`avata, a ne samiot na-
ziv Makedonija, ime koe od ponovo vreme izbra da go upot-
rebuva i ju`niot sosed imenuvaj}i del od severnata teri-
torija na Grcija (na koja sakaat ili ne, mora da priznaat
deka `iveat Makedonci i toa vo pogolem broj), zo{to
sprovedua ekonomski pritisok i
Republika Makedonija treba da toa ne samo kon makedonski
pobara od Obedinetite nacii pro- kompanii, tuku kako sega stojat
mena na privremenoto ime BJRM so rabotite toj ekonomski priti-
ustavnoto... sok poleka no sigurno se prime-
Republika Makedonija (zaedno nuva i na kompaniite od zemjite
so sojuznicite) da bara isklu~uva- koi ne imenuvaat pod ustavto
we na Grcija od EU i NATO, bidej}i ime...
se odnesuva sprotivno na me|una- Se zapo~na so makedonskoto
rodnite prava i konvencii... jagne, pred veligdenskite praz-
Republika Makedonija da poba- nici, koga Grcite ja prekr{ija
ra visoka ot{teta od Grcija preku dolgogodi{nata tradicionalna
Sudot vo Hag za site dosega{ni nej- sorabotka - za Veligden da uve-
zini aktivnosti protiv Makedoni- zuvaat golemi koli~ini na ma-
ja, kako {to se embargoto, bojkotot, kedonsko jagne. I ne samo {to im
nekooperativnoto odnesuvawe vo otka`aa qubov na dolgogodi{-
me|unarodnite organizacii i sli~- nite trgovski partneri, tuku ne
no.. obvinija i za nelegalen uvoz, za
Ova se samo del od porakite na {verc na jagniwa, pa organizi-
~lenovite na Sojuzot na stopanski raa navodno {trajkovi i tamo{-
komori koi baraat pretsedatelot nite sto~ari... I rabotite ne
Branko Crvenkovski da gi prezen- zavr{ija ovde. Zabrana za pre-
tira i pokrene pred demokratskata let dobi i MAT, potoa embargo-
me|unarodna javnost- NATO i EU to zema zamav i vo `elezni~ki-
ot soobra}aj, a da ne zboruvame
za maltretiraweto na kamionxiite...
Zboruvame za politi~ki ili za ekonomski problem?
Stopanstvenicite, koi se najpogodeni od vakvoto od-
nesuvawe na sosedot, problemot go smetaat kako ekonomska
blokada. Spored Sojuzot na stopanskite komori, Grcija so
vakvoto postavuvawe na ekonomski barieri vo kontinuitet
poka`uva deka ne saka Makedonija voop{to da postoi.
- Gr~kata vlada vo mnogu segmenti se odnesuva fa{i-
zoidno. Poslednite primeri poka`uvaat deka ne i e bitno
imeto na Makedonija. Su{tinata e vo toa {to ne gi prifa-
}a makedonskiot narod i jazik, saka Makedonija da bide
ekonomski slaba i politi~ki nestabilna so cel postepeno
da se izgubi od kartata na dr`avi, potencira Gligorov.
Za stopanstvenicite - Re{enieto e ednostavno, da se
definira problemot i da se odredi preprekata, da se ana-
liziraat opciite i da se napravi strategija. A, taa, se zas-
nova ne samo na prodol`uvawe na pregovorite so Gr~kata
vlada, tuku tie mu sugeriraat na pretsedatelot Crvenkov-
ski zaedno so Vladata i so nivna podr{ka da pokrenat {i-
roka aktivnost na informirawe na evroparlamentarcite,
diplomatsko-konzularnite pretstavni{tva, svetski ug-
lednite magazini so klu~ni fakti za sporot so imeto i za
iracionalnite i fa{izoidni barawa na gr~kata strana.
(n.z. nebare evroparlamentarcite ne se svesni za proble-
mite so koi se soo~uvame, a za koj veruvam vo nivnite doku-
menti imaat i izvorni podatoci - od kade i koga zapo~na
берзНИК
3
egzodusot na makedonskiot narod?). Sekako stopanstveni-
cite silno gi podr`uvaat prodlabo~enite dogovori za vo-
eno-tehni~ka sorabotka i bezbednosni garancii so SAD, no
go ohrabruvaat politi~kiot vrv na ova pole da ja prodla-
bo~i sorabotkata i so Turcija. Zemja koja e navistina pri-
jatelski raspolo`ena kon nas. Menaxerski pristap vo po-
litikata, po terkot na ekonomijata...
- Smiruvawe na tenziite, mirna kampawa, fer i regu-
larni izbori so preodna ocenka od Brisel, konstituirawe
novo Sobranie i Vlada vo najkratok mo`en rok, intenzivi-
rawe i uspe{no privr{uvawe na pregovorite okolu sporot
za imeto i ispolnuvawe na kriteriumite nalo`eni od Ev-
ropskata komisija, se klu~nite ~ekori {to Makedonija vo
ovoj moment treba da gi napravi, pora~a pretsedatelot
Branko Crvenkovski na sredbata so biznismenite, ~lenki
na Sojuzot na stopanskite komori (SSK). Toj izrazi uveru-
vawe deka, iako rokovite se premnogu kusi, za vaka ideal-
no scenario, toa, pod odredeni uslovi, mo`e da se reali-
zira i pokraj toa {to se soglasuva deka so razo~aruvawe i
samoso`aluvawe nema da ja promenime realnosta okolu
makedonsko-gr~kiot spor za imeto.
Crvenkovski pora~a deka - Makedonija treba da vlo`i
maksimalni napori i preku seriozni pregovori, vo {to e
mo`no pokus rok, da dojde do razumen kompromis i fer re-
{enie. Pretsedatelot, naglasi deka uslovite za re{avawe
na sporot so imeto se daleku pogolema odgovornost na po-
liti~kite faktori, tie so iskrena, a ne deklarativna po-
liti~ka volja treba da rabotat za ostvaruvawe na dr`av-
nite interesi i da bidat podgotveni da go prezemat rizi-
kot za donesuvawe te{ki odluki.
Spored Crvenkovski, izminatiov period bea doneseni
niza merki koi pridonesoa za podobruvawe na delovnata
klima, no, sepak, sostojbite vo ekonomijata ne se menuvaat
so tempo koe na Makedonija i e neophodno. Kako pozitivni
gi poso~i voveduvaweto ramen danok, zajaknatata finan-
siska disciplina, otstranuvaweto na zakonskite i admin-
istrativnite pre~ki, zgolemenata poddr{ka za zemjodel-
stvoto i zasilenata promocija na Makedonija kako biznis
destinacija. Negativno za Crvenkovski, kako {to re~e, se
nedovolniot rast na BDP, visokata nevrabotenst, zgole-
meniot trgovski deficit, nedovolnoto nivo na investicii
i osobeno inflacijata, ~ie zauzduvawe, smeta toj, i e os-
taveno samo na monetarnata vlast. Patem Crvenkovski ne
propu{ti da naglasi deka predvremenite izbori }e be{e
podobro da se odr`at naesen, a ne sega koga politi~kata
energija e potrebna da se naso~i kon re{enie na sporot so
imeto.
Konkretno na ekonomsko pole ~lenkite na Sojuzot po-
baraa poddr{ka od pretsedatelot za nivni pretstavnik vo
Sovetot na NBRM. Na toj na~in smetaat deka }e gi reflek-
tiraat potrebite na malite i sredni pretprijatija vo kre-
iraweto na politikata na Centralnata banka. Sojuzot po-
bara i kreirawe na tim vo ramkite na kabinetot na dr`a-
vata koj }e raboti na promocija na makedonskiot biznis
nadvor od Makeodnija ( za {to neoddamna nazna~ija i svoj
promeotor vo Anglija). Zna~i zasiluvawe na ekonomskite
vrski pri sekoja bilateralna sredba. Vo toj kontekst Gli-
gorov pora~a: - Tuka se na{ite zaedni~ki interesi- krei-
rawe na podobra delovna klima, zna~i podobar biznis za
nas. Podobar biznis zna~i podobra dr`ava i podobar stan-
dard na site gra|ani na Republika Makedonija...
Do sledniot ponedelnik
Makedonka Baldazarska
Glaven i odgovoren urednik na берзНИК
e-mail: berzNIK@interNIK.com.mk
 4 берзНИК
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
PO USPE[NOTO PREZEMAWE PREKU MAKEDONSKATA BERZA
MAVROVO, PARTNER NA INGRA VO
MAKEDONIJA I VO SVETOT
Во следниот период Ингра ќе инвестира во модернизација на АДГ Маврово,
а ќе следи и вклучување на Маврово во проектите на Ингра. Покрај овие
инвестиции, Ингра најавува и нови инвестиции во Македонија во туризмот
и градежништвото
- ADG Mavrovo }e prerasne vo moderna
kompanija so prepoznatliv imix, najavuva
hrvatskata kompanija Ingra, po uspe{noto
prevzemawe na kompanijata. Ingra planira
novi dopolnitelni investicii vo procesot
na modernizacija na ADG Mavrovo. Para-
lelno so modernizacija na kompanijata,
Ingra planira da go vklu~i Mavrovo vo
svoite proekti. - Mavrovo go gledame kako
partner na Ingra, kako pred nekolku godi-
ni, velat prvite lu|e na Ingra koi veruva-
at deka Mavrovo ima potencijal i mo} za-
edno da nastapat na svetskite pazari. Mo-
dernizacijata na ADG Mavrovo i zaedni~-
kiot nastap na doma{niot i stranskite
pazari }e gi podobri
poziciite na dvete kompa-
nii. Spored planiranoto
dvete kompanii zaedni~ki
}e nastapat na doma{niot
pazar, no i na pazarite vo
regionot, Rusija i Ukraina,
drugi biv{i sovetski re-
publiki, Al`ir i Bliskiot
istok.
- ADG Mavrovo e kompa-
nija so ogromno iskustvo vo
grade`ni{tvoto na doma{-
niot i stranskiot pazar, a
raspolaga i so visokokva-
liteten kadar. Nie vo
Ingra sme zadovolni {to
akcionerite na Mavrovo, vo
nas prepoznaa partner. So zadovolstvo
mo`am da konstatiram deka procesot na
prezemaweto na ADG Mavrovo, zavr{i vo
najbrz rok, za {to ogromna zasluga imaat
site involvirani institucii od Makedo-
I INVESTBANKA POD KAPA NA
nvestbanka a.d. Skopje e vo pregovori
so Steiermärkische Bank und Sparkas-
sen AG (“Steiermärkische”) vo vrska so
potencijalnoto dobivawe na strate{ka
kontrola od Steiermärkische Bank vrz In-
vestbanka, po predlo`ena cena od 151 evro
po akcija ili vkupna vrednost vo iznos od
38,5 milioni evra.
Steiermärkische Bank e osnovana vo 1825
godina so sedi{te vo Grac, Avstrija. Taa e
vtor najgolem ~len na Austrian Savings
Banks Group upravuvana od Erste Bank AG.
Erste Bank AG poseduva 25% od Steiermärki-
sche. Zaklu~no so 31.12.2007 godina Steier-
märkische ima vkupno sredstva vo iznos od
broj 23
nija, re~e Igor Openhajm, pretsedatel na
Upravniot odbor na Ingra.
Toj najavi deka tranziciski tim vo na-
redniot period }e se obide da go re{i
problemot so dolgot na makedonskata gra-
de`na kompanija od 25 milioni evra, no i
da gi naplati pobaruvawata od okolu 20
milioni evra. Najgolem del od dolgot na
Mavrovo e kon Upravata za javni prihodi,
no i za pridonesi na vrabotenite.
- Firmata pomina niz tranziciski
problemi, no so pomo{ na dr`avata i na
sindikatot mo`eme da ja vratime na vis-
tinskiot pat. Planirame da gi zadr`ime na
rabota site 1000 vraboteni, a obvrskite
kon niv }e gi regulirame so kolektiven do-
govor {to }e go sklu~ime so sindikatot -
izjavi Openhajm.
Pretprijatieto i ponatamu }e se vika
Mavrovo, no }e bide poso~eno deka e ~len
NOVINI VO BANKARSKIOT SEKTOR
STEIERMÄRKISCHE BANK
okolu 12 milijardi evra, raspolaga so 170
ekspozituri i okolu 1650 vraboteni vo
Avstrija. Ima zna~itelno u~estvo vo Jugo-
isto~na Evropa, i ima aktivnosti vo zemji-
te od Regionot - Bosna i Hercegovina, Hr-
vatska, Crna Gora, Srbija i Slovenija, so
okolu 245 ekspozituri i okolu 350 vrabo-
teni.
Investbanka e osnovana vo 1992 godi-
na, so sedi{te vo Skopje. Taa e edna od vo-
Data 19.05.2008
Ингра-800 инвестициски проекти
Ingra e edna od najrenomiranite gra-
de`ni hrvatski kompanii so ogromno me-
|unarodno iskustvo. Kompanijata, osven
na hrvatskiot pazar e prisutna na pove}e
pazari vo evropski zemji, Bliskiot istok
i Al`ir. Preku svoite aktivnosti Ingra
u~estvuvala vo realizacijata na 800 in-
vesticiski proekti od najrazli~en vid
kako energetski proekti, hotelski kom-
pleksi, pati{ta, industriski kapacite-
ti, brani i silosi. Minatata godina Ing-
ra ostvari prihod od 96,6 milioni evra, a
profitot za istata godina iznesuva{e
9,6 milioni evra. Vkupnata vrednost na
dogovorenite raboti iznesuvaat preku
400 milioni evra. Kompanijata e osno-
vana pred pove}e od pedeset godini.
na grupata Ingra. Osven investiciite vo
modernizacija na Mavrovo, hrvatskata
kompanija Ingra najavuva i investicii vo
turizmot i vo visokogradbata vo Makedo-
nija. Se raboti za novi proekti
vo koi zaedni~ki }e nastapat
ADG Mavrovo i Ingra so svoi
partneri. Ve}e se zapo~nati de-
talnite analizi za pronao|awe
na potencijalni proekti. Hrva-
tite o~ekuvaat so Mavrovo da
dobijat pove}e investiciski
proekti vo zemjava i vo regionot,
a prv proekt vo koj }e go vklu~at
Mavrovo nadvor od granicite na
zemjata e ponuda za izgradba na
golema brana vo Al`ir.
Inaku, Ingra stana sopstve-
nik na 79,01% od akciite na ADG
Mavrovo. So 52,08% od akciite
na ADG Mavrovo, Ingra se stekna
po pat na javna ponuda, koja zavr-
{i kon krajot na minatiot mesec. Komisija-
ta za hartii od vrednost ja proglasi javna-
ta ponuda za prezemawe na ADG Mavrovo za
uspe{na. Ostanatiot del od akciite Ingra
gi obezbedi preku Makedonskata berza.
de~kite banki vo Makedonija i e superko-
tirana na Makedonskata berza na hartii od
vrednost. Zaklu~no so 31.12.2007 godina,
Investbanka ima vkupno sredstva vo iznos
od okolu 105 milioni evra, so 21 ekspozi-
tura niz zemjava i nad 150 vraboteni. In-
vestbanka gi koristi konsultantskite us-
lugi na me|unarodnite konsultantski ku}i
Phalanx Capital i Linklaters i lokalnata kan-
celarija Knezovi} i sorabotnici.
 Data 19.05.2008 broj 23
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
берзНИК
5
S O D R @ I N A 12.05.2008 g. PONEDELNIK
VOVEDNIK ............................................3 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Neatraktivna nedela na Makedonskata berza, munikacii, kako regulatorno telo velat deka }e
PO USPE[NOTO PREZEMAWE PREKU e nakratko opisot na slu~uvawata i aktivnostite uspeat da obezbedat fer uslovi za rabota na site
MAKEDONSKATA BERZA .........................4 na Makedonskiot pazar na hartii od vrednost vo konkurenti na Telekomot.
minatata nedela, a koj go zabele`aa re~isi site Vo Dnevnik }e pro~itate deka gra|anite ne se
NOVINI VO BANKARSKIOT SEKTOR.........4 ponedelni~ki izdanija. Vreme pi{uva deka mal otka`uvaat od gotovinata, karti~kite gi koristat
broj prodava~i i kupuva~i na akcii se javija vo te- za ke{ od bankomati. Spored posledniot izve{taj
BERZNIK - PONEDELNIK, VTORNIK, SREDA....5 - 6 kot na minatata berzanska nedela koga se napravi na Narodnata banka, osnovnata namena na ovie
PROEKTOT ZA KONKURENTNOST NA promet od 21 milioni evra, kade lider vo ostva- plate`ni instrumenti e pla}awe vo trgovskata
USAID. .........................................8-9 reniot promet e Komercijalna Banka. mre`a. - Se ocenuva deka ima pove}e pri~ini {to
Nastan {to ja izvadi od senka anemi~nata ne- vo zemjava karti~kite ne go istisnaa pla}aweto vo
REGIONALNA KONFERENCIJA ZA BEZBED- dela na Berzata be{e vleguvaweto na novata bro- gotovo. Biznis-zaednicata od Sojuzot na stopan-
NOST I OLESNUVAWE NA GLOBALNATA kerska ku}a Evrohaus od Saraevo, koja otvori ses- skite komori smeta deka gra|anite se u{te nemaat
TRGOVIJA ...........................................8-9 trinska brokerska ku}a vo Makedonija, a osnova~i sozdadeno navika za kupuvawe so plate`ni karti-
na filijalata se Sa{o Drakulovski, Abdulme- ~ki. Glavnata pri~ina za toa ja gledaat vo nedovr-
VLADINI POLITIKI ZA PODDR[KA NA naf Bexeti i Suad Kurt}ehaji}. Menaxerite naja- {enata fiskalizacija. - Osnovnite produkti kako
PRETPRIEMNI[TVOTO I KONKURENTNOS- vija novi investiciski fondovi od Amerika, Avst- {to se hranata i oblekata se kupuvaat na zelenite
TA................................................... 10-11 rija i od Rusija, koi sakale da vlo`uvaat vo ban- pazari i vo lokalnite prodavni~ki vo koi nema
karskiot sektor, metalurgijata i vo grade`ni{t- fiskalni kasi. Za da se podigne stepenot na pla-
KONFERENCIJA ZA PRAVATA OD INDUS- voto. }awe so kreditni karti~ki, treba da se vosposta-
TRISKA SOPSTVENOST ZA FARMACEVTSKA
INDUSTRIJA ...............................................12 Samo vo Makedonija fiksnata telefonija e vat uslovi - velat vo SSK.
luksuz, e naslov na tekstot vo vesnikot Vreme, vo Akcija za biznisite od Prokredit banka i Eu-
BERZNIK - ^ETVRTOK, PETOK, SABOTA ............13-15 koj se analizira monopolot na Makedonskiot tele- roimpeks e novinata so koja ovie dve firmi zaed-
kom vo fiksnata telefonija vo dr`avava. Za sedum ni~ki }e nudat povolni biznis krediti za nabavka
BERZNIK - NEDELNICI .......................... 16 godini impulsot stana sedumpati poskap, dodeka vo na vozilata od gamata na Pe`o. Akcijata }e trae do
svetot se nudat evtini paketi na fiksnata tele- 9. juni, a vo toj period, sopstvenicite na biznisi i
NEDELATA JA ODBELE@AA.......................17 fonija i na internet uslugi. Vo Germanija, zemja vo zemjodelskite proizvoditeli }e imaat mo`nost da
koja platite se merat so nekolku iljadi evra, od apliciraat za kredit so 10 procenti u~estvo,rok
NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZA operatorot One and one, za 25 evra mese~no se do- na otplata od sedum godini i fiksna kamata od 8,2
ZA HARTII OD VREDNOST.................... 18-19 bivaat 24 ~asa brz internet, besplatni lokalni procenti, pri {to dodeka trae akcijata, nema da
razgovori i sim karti~ka za mobilen , isto taka so trpi promeni. - Ovaa sorabotka e inicirana pora-
besplatni lokalni razgovori. Vo ponudata na Mak- di se pozabele`liviot porast na proda`bata vo
I M P R E S S U M tel pretplatata za fiksen telefon ~ini 470 dena- segmentot komercijalni vozila vo posednive ne-
ri so vklu~en DDV, vo sumata se presmetani samo kolku godini, rekoa pretstavnicite na dvete fir-
100 denari razgovor, no gra|anite tro{at mnogu po- mi.
ve}e. Vo 2000 godina, za triminuten impuls se pla- Ve~er prenesuva deka nad 45.000 zemjodelci
Izdava: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje
}a{e 0,8 denari, a sega cenata za istoto vreme na dosega se prijavile za dobivawe na dr`avna sub-
Mediumska biblioteka i digitalna arhiva
razgovor e 5,4 denari, veli Sime Gruevski, pora- vencija za svoeto proizvodstvo. Ministerot za
ne{en direktor vo Telekom. zemjodelstvo, Aco Spasenoski e zadovolen {to
Redakcija na берзНИК
Adresa: Plo{tad MAKEDONIJA bb, p.fah 882 Skopje,
Vo isto vreme, On Net po se izgleda zapo~nuva godinava ima pogolem broj prijaveni od lani i o~e-
1000, R.Makedonija
so realizacijata na dolgonajavuvanata konkuren- kuva do 31 ovoj mesec koga istekuva rokot za lri-
Tel. 02/25.32.800 faks: 02/25.32.839
cija vo monopolot na fiksnata telefonija. Poddr- javuvawe, brojkata da dostigne 60.000.
Internet: www.interNIK.com.mk;
`an od Grupacijata na Telekom Slovenija, }e star- - Zgolemeniot broj prijaveni se dol`i na po-
e-mail: info@interNIK.com.mk
tuva vtoriot fiksen operator vo zemjava- Ontel, niskite kriteriumi koi gi vovedovme godinava, ka-
koj na pazarov treba da po~ne da funkcionira kako ko i na kampawite i sovetite {to im gi davavme na
Izvr{en direktor: Zdravko Josifovski
poseben brend proizlezen od kompanijata On Net. zemjodelcite na teren - veli Spasenoski.
Odnosi so javnost: Nata{a Dimovska
Od tamu velat deka najprvo }e nudat najpovolni Od zemjodelcite se bara da ja prijavat povr-
Marketing: Ivona Josifovska paket uslugi za korisnicite na fiksnata telfoni- {inata {to ja zasadile. Na toj na~in, veli
Asistent na PR i marketing: Stojne Danilova ja, a deka docneweto se dol`i na nepovolnite us- Spasenoski, }e se izbegne za edna zasadena povr-
IKT Menaxer: Kiro Velkovski lovi za interkonekcija koja im gi nametnuva Make- {ina dvajca da dobijat subvencija - sopstvenikot
Menaxer za delovni odnosi: Divna Pe{i} donski Telekom. Od Agencijata za elektronski ko- na nivata i onoj koj ja zel pod kirija.
Logistika:
2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
Ana Petrova
Finansii: Gordana Stojanovska
1. KREDITI OD PROKREDIT BANKA ZA KUPUVAWE PE@O DO 9 JUNI (***)
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI 2. ONTEL - VTOR FIKSEN OPERATOR (**)
MEDIUMI берзНИК ДНЕВНИК s.1 DR@AVATA DELI SUBVENCII, HRANATA SE
берзНИК e osnovan 2007 godina. s.1 KARTI^KITE SE KORISTAT SAMO ZA KE[ POSKAPA
OD BANKOMATI s.4 BROJKATA ZA NEVRABOTENOSTA E REALNA
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI s.5 KOSMOFON ]E SE PREIMENUVA VO T-MO- s.8 DR@AVATA DELI SUBVENCII, HRANATA I
MEDIUMI берзНИК BILE NATAMU SKAPA
Broj: 23 s.9 KARTI^KITE SE KORISTAT ZA KE[ OD BAN- s.8 OD 17 MAJ MAKEDONSKI TELEKOM SO NOVI
Data: 19.05.2008 KOMATI PAKETI
s.9 PROPA\A VELE[KATA MLEKARNICA s.8 KREDITI OD PROKREDIT BANKA ZA KUPU-
SE DISTRIBUIRA SAMO SO PRETPLATA БИЗНИС VAWE PE@O DO 9 JUNI
s.1 EVROPSKI VETROVI ZA MAKEDONSKATA s.9 MMF PREDUPREDUVA DEKA INFLACIJATA
FOTO NASLOVNA: BIZNIS KLIMA SE VRA]A
DELOVNA SREDBA SSK s.2 PROMETOT SLAB - CENITE BEZ ZNA^ITEL- ВЕЧЕР
- CRVENKOVSKI s.1 ONTEL - VTOR FIKSEN OPERATOR
NI PROMENI
Foto: s.3 MALITE I SREDNITE PRETPRIJATIJA GE- s.6 SE TRGUVA[E NA SITNO
Robert Spasovski NERIRAAT EKONOMSKI PORAST s.6 DOSEGA 45.000 PRIJAVI ZA SUBVENCII
s.4 ZASEGA BEZ POGOLEMI KAMATI? s.7 ONTEL - VTOR FIKSEN OPERATOR
Redakcija na берзНИК s.4 MU SE ODZEMA ZDIVOT NA STOPANSKATA ВРЕМЕ
Internet distributiven sistem: www.interNIK.com.mk KOMORA s.6 SAMO VO MAKEDONIJA FIKSNATA TELEFO-
Glaven i odgovoren urednik: Makedonka Baldazarska s.5 ZAEMITE VO MART SKOKNALE ZA 42,2 NAS- NIJA E LUKSUZ
Novinari: Vaska Mickoska, Kiro Simonovski TO s.6 FISKALIZACIJATA ]E GO ZBRI[E PAZA-
Kompjuterska podgotovka: Tatijana Trpkovska s.7 ONTEL - VTOR FIKSEN OPERATOR RITE
Redakcija: s.11 EVROPSKI VETROVI ZA MAKEDONSKATA s.6 NEATRAKTIVNA NEDELA NA MAKEDONSKATA
Evoluator na vesti: Anita Ba{oska,. R. Tasovska BIZNIS KLIMA BERZA
operatori: Mare Lazarevska, Arslan Skoro, Zoran s.15 PAD NA MBI-10 ZA 21,28 INDEKSNI POENI ВЕСТ
Stamatovski, Martin Arsovski, \or|e Rexi}, Toni Arsovski s.15 NA OFICIJALNIOT PAZAR SE REALIZIRAA s.8 KREDITI OD PROKREDIT BANKA ZA KUPU-
i Darko Tripunovski 15.431.872,90 DENARI VAWE PE@O DO 9 JUNI
Fotoreporter: Robert Spasovski s.16 BIZNIS-KREDIT ZA NABAVKA NA VOZILA НОВА МАКЕДОНИЈА
NA PE@O s.8 100 MILIONI DENARI PROMET
Marketing, distribucija i proda`ba: УТРИНСКИ ВЕСНИК s.8 ZLATNA KARTI^KA NA UJP ZA PRILEPSKA
INTERNACIONAL NIK AD - Skopje VITAMINKA
 6 берзНИК broj 23
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 19.05.2008

13.05.2008 g. VTORNIK
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
OnTel }e go uriva monopolot na Make- tat na zgolemuvaweto na prose~nata cena na sakaat da gi degustiraat vinata, no i da se
donski Telekomunikacii, e naslov vo pove}e surovata nafta na svetskite berzi, kako i na zapoznaat so proizvodstveniot kapacitet na
i top tema vo site vesnici vo zemjava. Eko- zgolemuvaweto na kursot na denarot vo odnos ovaa vizba. Blizu 50 gosti od zemjava i od
nomskite rubriki objavuvaat deka kone~no na dolarot. Inaku, vesnicite konstatiraat stranstvo ja imaa mo`nosta da gi vkusat or-
vleguva konkurencija i vo fiksnata telefo- deka so ova poskapuvawe e postignat rekord ganskite vina, koi zasega edinstveno vo zem-
nija, {to v~era ja obznani firmata OnNet. na cenite na derivatite otkako vo Makedo- java gi proizveduva ovaa vinarska vizba.
Noviot operator za po~etok }e nudi paket od nija po~nale da se vozat kamioni i avtomo- Sopstvenikot na vinarskata vizba, Jovan Gr-
990 denari, plus DDV, a so nego pretplatni- bili. kov, veli deka godinava }e se dobie i pot-
cite }e dobijat 300 besplatni minuti kon Makedonija pretstavuva biten ekonomski rebniot sertifikat za organski vina, koi
mre`ata na MT i besplaten priklu~ok i lo- partner za Srbija, i toa ne samo vo odnos na planira da gi ponudi na {vajcarskiot i na
kalni razgovori vo negovata mre`a. Cenite trgovijata i razmenata na zemjodelsko-pre- germanskiot pazar, kako zemji so najgolema
pak, na me|unarodnite razgovori }e bidat za hranbeni proizvodi, tuku i vo drugite sto- svest za organskite proizvodi.
60 nasto poniski od onie {to gi nudi Make- panski dejnosti, izvestuvaat vesnicite od Vesnicite go odbele`uvaat i zapo~nuva-
donski Telekom. - Za po~etok go nudime samo posetata na makedonskite novinari na Sto- weto so rabota na noviot pogon za dobito~na
ovoj paket i po ovaa cena, koja ni nosi zaguba. panskata komora na Vojvodina. I pokraj toa, hrana kaj ^elopek, Tetovsko, vo koj se vlo`e-
Otkako Agencijata za elektronski komunika- kako {to informira Vest, Makedonija godi- ni 1,1 milion evra. Vo pogonot so najsovreme-
cii }e napravi rebalans na me|usebnite ceni nava ne treba da se nadeva deka mo`e da na tehnologija, zasega }e se proizveduvaat
so Makedonski Telekom, }e mo`eme da ponu- uveze p~enica od Srbija, bidej}i od najgole- 1.000 toni dobito~na hrana mese~no, od {to
dime i drugi paketi so poniski pretplati, mata `itnica, Panonija, vo junskata rekolta polovina }e gi koristi zemjodelskata zadru-
bidej}i zasega ona {to mu go pla}ame na Te- se o~ekuvaat 40 otsto pomalku prinosi, {to ga Edinstvo, koja e sopstvenik na ovoj kapa-
lekom za koristewe na negovite resursi, ne zna~i celiot rod }e se iskoristi za zadovo- citet.
ovozmo`uva da ja simneme pretplatata, is- luvawe na nivnite sopstevni potrebi. Inaku, Vesnicite informiraat i deka Stopan-
taknuva direktorot na OnNet, Predrag ^eme- Srbija e najgolem izvoznik na p~enica vo Ma- ska banka - Skopje uspe{no ja vovede najno-
riki}. Ministerot za transport i vrski, Mi- kedonija, a dr`avava godinava od Srbija mo- vata verzija na softverskoto re{enie T-24,
le Janakieski, o~ekuva deka vtoriot fiksen `e da o~ekuva samo bra{no i, eventualno, {to e osnova za izvr{uvawe na sekojdnevni-
operator }e gi spu{ti cenite vo fiksnata nekoi koli~ini p~enka, za koja }e ima libe- te finansiski operacii. So ova re{enie se
telefonija, isto onaka kako {to toa go na- ralizacija na izvozot. Za p~enicata kako i zgolemuva operativnosta, polesen e i pobrz
pravi Vip operator vo mobilnata telefonija. lani, i godinava }e ima zabrana za izvoz, ve- pristapot i protokot na informacii, pogo-
Povtornoto poskapuvawe na gorivata vo lat vo Komorata na Vojvodina. lema e sigurnosta i evaluacijata na rizici
zemjava, isto taka, e top vest vo dene{nite Vinskiot turizam, za {to odamna se go- {to zna~i i podobruvawe na uslugata kon
vesnici. Maloproda`nata cena na dizelot se vori vo najgolemiot lozarovinarski region klientite. Stopanska banka e prva koja go
zgolemuva za 3, 5 denari, na ekstra lesnoto vo zemjava - Tikve{kiot, poleka stanuva re- voveduva ovoj sistem me|u bankite vo jugois-
gorivo za tri, a na benzinite za 1,5 denari za alnost, optimisti~ki najavuvaat pe~atenite to~na Evropa.
litar. Vakvata odluka ja donese v~era RKE, mediumi, informiraj}i za vinarskata vizba
so objasnuvawe deka poskapuvaweto e rezul- Grkov, koja zapo~na so priem na turisti koi
2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. STARTUVA[E SO RABOTA VTORIOT FIKSEN OPERATOR ONTEL (*****)
2. NEMA IZVOZ NA P^ENICA, ]E DOBIEME SAMO BRA[NO (***)
ДНЕВНИК ВЕЧЕР
s.12 NEMA SUBVENCII ZA NEEVIDENTIRANI ZEMJODELCI s.1 ONTEL ]E GO URIVA MONOPOLOT NA MAKEDONSKI TELE-
s.12 OBEZBEDENA RABOTA ZA 111 PRILEP^ANI KOM
s.12 SSK SO SVOJ PRETSTAVNIK VO VELIKA BRITANIJA s.6 BENZINITE POSKAPI ZA 1,5, DIZELOT ZA Z,5 DENARI
s.12 POVE]E TUTUN ]E SE ZASADI VO STRUMI^KO s.6 VOVEDEN NAJSOVREMEN SOFTVER
s.13 LEBOT I PREVOZOT PAK ]E POSKAPAT s.6 NEMA IZVOZ NA P^ENICA, ]E DOBIEME SAMO BRA[NO
s.13 ONTEL PONUDI POEVTINA TELEFONIJA ВРЕМЕ
s.13 DOJ^E TELEKOM I OTE PRED DOGOVOR s.5 STOPILE RUDNIK VO BOSNA
БИЗНИС s.6 PO^NA SO RABOTA VTORIOT FIKSEN OPERATOR
s.1 BENZINITE NAJSKAPI OTKAKO SE VOZAT AVTOMOBILI VO s.6 ]E SE OTVORAT 40 FIRMI
MAKEDONIJA s.6 ALBANIJA ]E IM DADE 48 MILIONI EVRA NA ZEMJODEL-
s.1 PAKET NA ONTEL SO 300 BESPLATNI MINUTI - 990 DENARI CITE
s.3 TURIZMOT - PRVA FAZA OD INVESTICISKIOT PROCES s.6 IZBORITE ]E JA ZGOLEMAT INFLACIJATA
s.4 PA\A ZABRANATA ZA IZVOZ NA P^ENKA s.7 VAGONITE SE U[TE ZAGLAVENI NA PRUGITE
s.11 PAD NA MBI-10 ZA 22,57 INDEKSNI POENI s.7 TOKSI^NO MASLO ZA JADEWE OD UKRAINA VLEGLO VO
s.11 AKCIITE NA R@ INSTITUT, MAKSTIL I ALKALOID - NAJ- MAKEDONIJA?
TRGUVANI ВЕСТ
s.12 TTK BANKA SO TRIMESE^NA DOBIVKA OD 12,4 MILIONI s.3 DIZELOT POSKAPE 3,5, BENZINITE 1,5 DENARI
DENARI s.3 NOV POGON ZA DOBITO^NA HRANA KAJ ^ELOPEK, TETOV-
s.12 OTKUP NA SOPSTVENI AKCII SKO
s.12 NETRGOVSKI TRANSFERI s.8 ONTEL SO 1.000 DENARI PRETPLATA ZA TELEFON
s.12 VO TRIMESE^JETO DOBIVKA OD 111,3 MILIONI DENARI s.8 SRBIJA NEMA DA IZVEZUVA P^ENICA VO MAKEDONIJA
s.15 NAJGOLEM PORAST NA INDEKSOT BUDAPEST BUX s.14 DOLAROT ZAJAKNA, NAFTATA POEFTINI
s.15 PORAST NA INDEKSOT BELEX 15 ZA 5,33 PROCENTI s.14 AVSTRALISKATA VESTPEK SAKA DA JA KUPI SENT XORX
s.15 INVESTBANKA SO PORAST NA DOBIVKATA OD 13,2 PRO- BENK
CENTI НОВА МАКЕДОНИЈА
УТРИНСКИ ВЕСНИК s.8 MBI 10 PADNA 0,39 PROCENTI, OBVRZNICITE DOMINIRAA
s.9 STARTUVA[E SO RABOTA VTORIOT FIKSEN OPERATOR s.8 BENZINOT POSKAPUVA ZA 1,5, A DIZELOT ZA 3,5 DENARI
ONTEL s.8 VO STRUMI^KO PO^NA SEIDBATA NA TUTUNOT
s.9 EDINSTVO OD ^ELOPEK OTVORI FABRIKA ZA DOBITO^NA s.8 GO[EV: POLEKA SO KREDITITE ZA GRA\ANITE!
HRANA s.9 STARTUVA VTORIOT FIKSEN OPERATOR ONTEL
s.11 VIZBATA GRKOV GI OTVORI VRATITE ZA VINSKIOT TURI- s.9 @ELEZNICATA KON GRCIJA BLOKIRANA SAMO ZA MAKE-
ZAM DONSKITE VAGONI
s.11 DARKO KAMEV PRETSTAVNIK NA SSK VO VELIKA BRITA- ШПИЦ
NIJA s.7 SRU[EN FIKSNIOT MONOPOL
s.11 POVTORNO SKOK - DIZELOT POSKAPUVA ZA 3,5 DENARI, A s.7 DIZELOT I BENZINITE POVTORNO POSKAPEA
BENZINITE ZA 1,5
 Data 19.05.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Dene{na top tema vo dnevnite vesnici e
planot na Ingra za idninata na Mavrovo.
Imeno, hrvatskata kompanija koja stana sop-
stvenik na 80 otsto od kapitalot na Mavrovo
za sedum milioni evra, planira da go postavi
na zdravi noze makedonskoto grade`no pret-
prijatie do krajot na godinava. Od Ingra na-
javija deka vo naredniot period tranziciski
tim }e se obide da go re{i problemot so dol-
got na makedonskata grade`na kompanija od
25 milioni evra, no i da gi naplati pobaru-
vawata od okolu 20 milioni evra. Najgolem
del od dolgot na Mavrovo e kon Upravata za
javni prihodi, no i za pridonesi na vrabote-
nite. Ingra planira zadr`uvawe na site
1.100 rabotnici, na koi vetuvaat deka vo id-
nina }e im bidat namireni pobaruvawata, i
vrabotuvawe novi. Mavrovo }e go zadr`i
svojot brend, so dodavkata deka e ~len na
grupacijata Ingra. Hrvatite, koi rabotat na
pove}e pazari niz svetot, osobeno na Bli-
skiot Istok, velat deka ve}e nastapile za-
edno so Mavrovo na proekt za izgradba na
brana vo Al`ir. Planirano e partnerski da
rabotat, osobeno vo regionot, na proekti vo
Makedonija i vo Bugarija, objavuvaat dene{-
nite vesnici.
Po povod 15-godi{niot jubilej, DHL Ma-
kedonija v~era gi promovira novite rabotni
prostorii vo blizina na hotelot Belvi na
vlezot vo Skopje. Noviot servisen centar, koj
se protega na 2.500 metri i e opremen spored
najvisokite standardi, }e ovozmo`i skratu-
vawe na vremetraeweto na zemnite procesni
aktivnosti, zgolemen kvalitet na carinsko-
sproveduva~kite raboti i bezbednosta. DHL
Makedonija, koja e osnovana so 100 procenti
stranski kapital, ima pazarno u~estvo na
poleto na kurirskiot transport od 80 otsto i
e partner na nad 2.000 kompanii i institucii
vo Makedonija, vo nivnata me|unarodna ko-
broj 23
munikacija. Vr{i transport od 280 toni
pratki vo dve nasoki, sekojdnevno od skop-
skiot aerodrom, so specijalen DHL-ov avi-
onski let, a realizira pove}e od 45.000 iz-
vozni i okolu 125.000 uvozni dostavi.
Ministerot za finansii Trajko Slave-
ski v~era izjavi deka Vladata nema namera
da gi zgolemuva danocite, kako edna od mer-
kite {to bi mo`ela da se prezeme za namalu-
vawe na inflacijata. „Vo druga okolnost mo-
`e da se razmisluva, {to ne ni doa|a na um,
da gi zgolemime danocite i na lu|eto da im gi
zememe parite za da ne mo`at da gi tro{at”,
izjavi Slaveski otkako se pregleda na punk-
tot za besplatni pregledi vo Topaana, pi{u-
va Utrinski vesnik. Spored centralnata
banka, se u{te postoi rizikot od ponatamo{-
no podgrevawe na inflaciskite o~ekuvawa i
vlo{uvawe na eksternata pozicija na ekono-
mijata. Visokite stapki na krediten porast i
pobrziot porast na platite vo odnos na pro-
duktivnosta go zgolemuvaat rizikot od in-
flaciski pritisok i vlo{uvawe na ekster-
nata pozicija na sreden rok, objavuva Nova
Makedonija.
- Na Narodna banka i stojat na raspola-
gawe pove}e merki za kontrolirawe na in-
flacijata. Me|u niv se politikata na otvo-
ren pazar na koj }e se prodavaat devizni
sredstva so koj }e se „ispumpaat” denarite,
kako i zgolemuvawe na zadol`itelnite re-
zervi na bankite. Zgolemuvaweto na kamati-
te na blagajni~kite zapisi e dobra i efikas-
na merka za kontrolirawe na inflacijata.
So ova centralnata banka gi motivira de-
lovnite banki, namesto vo stopanstvoto i kaj
gra|anite, da gi plasiraat sredstvata vo po-
malku rizi~ni plasmani - veli Zoran Iva-
novski, profesor na Evropski univerzitet
vo intervju za Nova Makedonija. Spored nego
nepovolnoto dejstvo na ovaa merka na NBRM
берзНИК
7
14.05.2008 g. SREDA
e toa {to }e vlijae kaj bankite da gi zgolemat
kamatite za kreditite.
Sumata od 7,6 milioni evra koja ja baraa
doveritelite, za proda`ba na vele{kata
Topilnica, za nepolna godina se namalila
desetina pati, doznava Vreme. Se u{te e taj-
na cenata so koja {vajcarskata kompanija Mi-
neko gi otkupila pobaruvawata od golemite
doveriteli Komercijalna banka, Fer{ped,
Veteks i Makpetrol. Tie v~era ne sakaa da
komentiraat za ovoj slu~aj. Za dve nedeli se
o~ekuva najgolemiot doveritel Mineko, koj
poseduva pove}e od 60 procenti od pobaruva-
wata, da raspi{e tender za proda`ba na to-
pilnicata po cena od samo eden milion evra,
pi{uva dene{no Vreme.
Vo ramkite na proektot Voveduvawe na
op{testvena odgovornost na pretirijatijata
vo Jugoisto~na Evropa na Invent, Basme KT i
Balkan NET, Makpetrol e ~etvrtonagradena
kompanija i go dobi makedonskiot Oskar za
op{testvena odgovornost za 2007 godina.
Raspolaga so razviena mre`a od 120 benzin-
ski stanici so sovremen vizuelen izgled i
tehnolo{ki sistemi za upravuvawe so gori-
va, skladovi i laboratorii so primeneta so-
vremena oprema za priem, skladirawe i me-
rewe goriva, kako i prvata postrojka za Bio-
dizel vo Republika Makedonija, pi{uva Biz-
nis.
Vo pove}e dnevni vesnici se objaveni
rezultatite od v~era{noto trguvawe na Ma-
kedonskata berza na hartii od vrednost.
V~era berzata poka`a zgolemen promet vo
odnos na ponedelnikot, no najgolem udel
ima{e akcijata na Komercijalna banka, koja
ima{e promet od okolu 13 milioni denari i
blok-transakcijata na Invest banka. Vkup-
niot promet na trguvawe iznesuva{e
39.934.129,72 denari, a ce realizira preku
206 transakcii.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. INGRA ]E GO KRENE MAVROVO NA ZDRAVI NOZE (*****)
2. DHL NE E EKSKLUZIVA SAMO ZA GOLEMITE KOMPANII (***)
ДНЕВНИК s.11 CENITE NA INDUSTRISKITE PROIZVODI PORASNALE ZA
s.7 INGRA SAKA DA GO DIGNE MAVROVO ZA SEDUM MESECI 10,7 OTSTO
s.9 GRCITE BLOKIRAAT MAKEDONSKI, A PU[TAAT SRPSKI s.11 SE TOPAT LI POLEKA DEVIZNITE REZERVI NA DR@AVATA?
VAGONI s.11 SLAVESKI: NEMA DA GI ZGOLEMIME DANOCITE ZA DA JA
s.9 DHL INVESTIRA 2 MILIONA EVRA NAMALIME INFLACIJATA
БИЗНИС ВЕЧЕР
s.1 PAD NA TRITE BERZANSKI INDEKSI s.1 INGRA I MAVROVO ]E GRADAT BRANA VO AL@IR
s.1 NAJTRGUVANI AKCIITE NA KOMERCIJALNA BANKA s.6 DHL NE E EKSKLUZIVA SAMO ZA GOLEMITE KOMPANII
s.3 INGRA I MAVROVO SE SPREMAAT ZA AL@IR s.7 INGRA I MAVROVO ]E GRADAT BRANA VO AL@IR
s.3 SO INVESTICIJA OD 2.000.000 EVRA DO POBRZI USLUGI s.7 NOV BIZNIS KREDIT
s.3 INDEKSOT NA CENITE NA INDUSTRISKI PROIZVODI s.7 POSKAPEA ZA 10,7 OTSTO
POVISOK ZA 10,7 NASTO ВРЕМЕ
s.4 SO OBNOVLIVI IZVORI NA ENERGIJA DO ZDRAVA @IVOT- s.4 MINEKO I ]E JA PRODAVA I ]E JA KUPUVA VELE[KATA
NA SREDINA TOPILNICA
s.12 ZGOLEMENI PRIHODITE OD TEKOVNOTO RABOTEWE s.6 INGRA ]E GO VODI MAVROVO PO SVETOT
s.12 BLOK-TRANSAKCIJA s.6 NAMALENA PRODA@BATA NA BENZIN, ZGOLEMENA NA GAS
s.12 NETRGOVSKI TRANSFERI NA AKCII s.7 ]E SE PODOBRUVA GENETIKATA NA KRAVITE
s.13 PAD NA TRITE BERZANSKI INDEKSI ВЕСТ
s.13 NAJTRGUVANI AKCIITE NA KOMERCIJALNA BANKA s.3 DHL INVESTIRA[E DVA MILIONA EVRA VO DELOVEN
s.14 OHRIDSKA BANKA SO BANKARSKI PRIHODI OD 302,7 MIL- PROSTOR
IONI DENARI s.7 INGRA NEMA DA GO PREKRSTI MAVROVO
s.14 NAMALENI ZAGUBITE OD TEKOVNOTO RABOTEWE НОВА МАКЕДОНИЈА
УТРИНСКИ ВЕСНИК s.8 NBM NE MO@E SAMA PROTIV INFLACIJATA
s.10 BENZINOT SE POSKAP - AMA SITE UPORNO GI VOZAT s.8 KOMERCIJALNA SO 42 PROCENTI OD PROMETOT NA
AVTOMOBILITE BERZATA
s.10 INGRA ]E GO KRENE MAVROVO NA ZDRAVI NOZE s.8 ZA GRABE@ITE MAKEDONSKA PO[TA ]E TREBA DA I PLATI
s.10 DHL MAKEDONIJA OTVORI NOV SERVISEN CENTAR NA PO[TENSKA BANKA
 8 берзНИК
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
PROEKTOT ZA KONKURENTNOST NA USAID
EVTINATA RABOTNA SILA POVE]E
NE E PREDNOST
I
nvestiraweto vo rabotnata sila e
eden od najva`nite faktori vo ospo-
sobuvaweto na sekoja ekonomija da
nastapuva na globalniot pazar. Ve{tata
rabotna raka, koja e sposobna da odgovori
na potrebite na raste~kite industrii, e od
klu~no zna~ewe i za ekonomskiot razvoj na
Makedonija, koja vlo`uva napori da se
dobli`i do svetskite ekonomski trendovi.
No, dali dr`avava raspolaga so rabotnici
koi imaat znaewa za najnovite tehni~ko-
tehnolo{ki dostignuvawa i pronajdoci,
koi za nivnite kolegi od razvienite eko-
nomii se sekojdnevni rabotni alatki? Ne-
odamne{nata procenka, sprovedena i fi-
nansirana od USAID, preku Proektot za
konkurentnost, potvrdi deka postoi golem
jaz pome|u obrazovnite institucii {to ja
obezbeduvaat rabotnata sila, i biznisite
i pobaruva~kata od ve{ta rabotna sila. -
I pokraj visokata stapka na nevrabotenost
vo Makedonija, golem broj na biznismeni i
stranski investitori izvestuvaat za pos-
toewe na kriti~ka potreba od ve{ti i obu-
~eni rabotnici - veli Patri{a Rajder,
direktorka na Misijata na USAID vo dr`a-
vava. - Biznismenite ~esto komentiraat
deka novite diplomirani nemaat ve{tini
koi{to gi pravat konkurentni na pazarot
na rabotnata sila i toa gi tera kompaniite
zna~itelno da vlo`uvaat vo resursi i na
dopolnitelen trening.
So cel da gi poddr`i naporite za raz-
vivawe na ve{ta rabotna sila, USAID za-
po~na so realizacija na petgodi{en pro-
ekt, koj }e bide posveten na porastot na
makedonskata ekonomija i na sozdavawe na
golem broj na odr`livi rabotni mesta. So
Konferencijata za razvoj na rabotnata si-
la, {to neodamna se odr`a vo Skopje se oz-
na~i po~etokot na dijalogot pome|u site
REGIONALNA KONFERENCIJA ZA BEZBEDNOST I OLESNUVAWE NA GLOBALNATA TRGOVIJA
NAMESTO TERMINALSKO
- KANCELARISKO DEKLARIRAWE NA
STOKATA
Царинската управа ќе спроведе агресивна
кампања за промоција на поедноставените ца-
рински постапки, во соработка со коморите и
бизнис заедницата во Македонија
Minatata nedela vo Skopje, Svetskata
carinska organizacija ja prezentira{e
svojata Programa za bezbednost i olesnu-
vawe na globalnata trgovija (SAFE) - pre-
dizvici za regionot, pred regionalnite
Carinski upravi i pretstavnicite na biz-
nis zaednicata vo Makedonija.
Na regionalnata konferencija, koja
istovremeno se odnesuva{e i na vladinite
institucii, stopanskite komori, {pedite-
rite i drugi subjekti koi bi mo`ele da ja
koristat ovaa programa, se zboruva{e za
broj 23
subjekti vo razvojot na rabotnata sila,
vklu~uvaj}i gi i site kompanii za ~ove~ki
resursi i obezbeduva~i na obuki. - Ova }e
bide dolg proces, koj }e bara golem napor i
posvetenost od site. A, USAID }e go pomog-
ne sekoj ~ekor na ovoj pat - istakna Rajder.
Od dosega{nite aktivnosti vo Proek-
tot za konkurentnost na USAID, kako {to
objasni {efot na proektot, Nimi{ Xave-
ri, utvrdeno e deka rabotnata sila e naj-
kriti~na oblast vo koja treba da se raboti
zatoa {to, dosega taa bila razviena od
strana na ponudata, ne e razviena da gi is-
polni potrebite na pobaruva~kata. Vsu{-
Македонија како држава која сака да
привлече странски инвеститори, треба
да обезбеди квалификуваност, фле-
ксибилност, продуктивност на работна
сила на ниво на работната сила од
Југоисточна Европа
nost, ne e vo pra{awe samo dostapnosta na
rabotna sila, tuku i kolku brzo taa e dos-
tapna, kolku vlo`uvawa i vreme se pot-
rebni da se izgradi kvalitetna rabotna
sila i {to e potrebno taa da se zadr`i,
posebno vo oblast kade {to postoi golema
pobaruva~ka za lica so golemi ve{tini i
sposobnosti.
Ovie ocenki za rabotnata sila vo Ma-
kedonija gi potvrdi i Eduardo Tugendat,
pretsedatel i izvr{en direktor na Karana
Korporej{n, koj re~e deka, iako dr`avava
zavr{ila dobra rabota so kreiraweto na
politi~ko opkru`uvawe za privlekuvawe
na stranski direktni investicii, mora da
posveti ogromno vnimanie na kvalitetot
na kadarot. - Stranskite investitori se
pove}e koncentrirani na kvalitetot. Tie
sakaat da imaat tehni~ki i delovno obu~e-
na rabotna sila - in`eneri i profesio-
celite i principite na SAFE programata,
kako i za detalite okolu nejzinoto sprove-
duvawe. - Ramkata na standardi za bez-
bednost i olesnuvawe na trgovijata pred-
viduva odredeni kriteriumi za ekonomski
operatori {to treba da bidat identi~ni
nasekade so cel da ima identi~no sprove-
duvawe na bezbednosni merki od nivna
strana i od strana na carinskite upravi,
kako i me|usebno priznavawe na proverki-
te od edna do druga carina, re~e direkto-
rot na makedonskata Carinska uprava Van-
~o Kargov, potenciraj}i deka se raboti na
voveduvawe na elektronska mo`nost za
prenesuvawe na informaciite za trans-
portite me|u carinite. Toj naglasi deka
Data 19.05.2008
nalci od site vidovi i od site oblasti.
Starata ideja za rabotnici so niski ili
nikakvi kvalifikacii pove}e ne postoi.
Site se ve}e tehni~ari i tie treba da se
razvivaat. Treba opkru`uvawe {to }e ja
poddr`uva kreativnosta i znaeweto - is-
takna Tugendat. - Koga se sporeduvaat po-
datocite za golemiot procent na zapi{u-
vawe vo visokoto obrazovanie vo Makedo-
nija so drugite zemji vo Jugoisto~na Evro-
pa, se gleda kvantitetot, no ne se navlegu-
va vo kvalitetot na lu|eto koi imaat viso-
ko obrazovanie. Vo Makedonija stapkata na
zapi{uvawe e ne{to nad 20%, sporedeni
so severot, kade {to procent e okolu {est.
Podetalno analiziraj}i gi sostojbite
so rabotnata sila, Tugendat podvle~e deka
Makedonija, kako i drugite zmji od Isto~na
Evropa, mo`e da se gordee so visokokvali-
tetnoto akademsko obrazovanie, koe za
`al, e samo teoretsko. Od druga strana,
postoi sredno stru~no obrazovanie, koe
isfrla kadri za industrija koja{to is~ez-
nuva ili is~eznala. Ottamu, Tugendat po-
ra~uva funkcionalna specijalizacija po-
vrzana so konkretnata industrija koja se
razviva vo zemjata. Za ilustracija, posto-
jat mnogu rabotni mesta vo sektorot na us-
lugite, koi ne baraat teoretsko univerzi-
tetsko znaewe, tuku potesna specijaliza-
cija.
Direktorot za privlekuvawe stranski
investicii, Viktor Mizo, obrazlo`i deka
vo Makedonija vo izminative 17 godini se
rabote{e na sozdavawe povolna delovna
klima, i toa be{e pri~inata zo{to zemjava
ne be{e na radarskiot ekran na mnogu kom-
panii, koi{to investiraa vo drugite zemji
od Isto~na Evropa, a ne vo Makedonija. -
Sega, koga sme ve}e na radarot, treba da
odime podalboko i site napori da gi naso-
makedonskata Carina ve}e ima razmena na
pi{ani carinski informacii so Srbija,
Grcija i Kosovo, a se pravat napori razme-
na da se pravi so carinite na Bugarija i
Albanija.
Kargov, upati apel do doma{nite i
stranskite kompanii da gi koristat prido-
bivkite od poednostavenite carinski pos-
tapki. - Makedonskite kompanii se u{te
ne se dovolno zainteresirani za koriste-
we na poednostavenite carinski postapki
i benefitite od niv. Dominira klasi~noto
terminalsko carinewe namesto poednos-
tavenoto, so koe uvoznicite ili izvozni-
cite, samite mo`at da go vr{at vo svoite
prostorii bez tro{oci za deklaracii, ca-
rinski terminali i vagawe, a se namaluva
i vremeto za carinskite formalnosti -
izjavi Kargov. Ovie promeni vo carinewe-
to bea doneseni od strana na Carinskata
uprava na Makedonija minatiot mesec, so
 Data 19.05.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Цели на проектот за
конкурентност
Objasnuvaj}i gi celite i aktivnostite
{to }e bidat prezemeni, Nimi{ Xaveri,
{ef na Proektot na USAID za konkurent-
nost, istakna deka preku proektot }e se sti-
muliraat stranskite i doma{nite investi-
cii vo zemjava, {to e od su{tinsko zna~ewe
i toa od nekolku pri~ini. Pritoa, najva`na-
ta e {to stranskite investicii vsu{nost,
pokraj kapitalot, doveduvaat i znaewe, teh-
nologija, re{enija, no i pristap do stranski
pazari, {to e klu~no za ma-
kedonskite dobavuva~i,
koi{to se obiduvaat da
doprat do tie pazari.
Slednata oblast kade
}e se deluva e vo transfor-
macijata i nadgradbata na
postoe~kite industrii vo
Makedonija, od koi se iz-
~ime kon zadovoluvawe na
potrebite i barawata na
stranskite investitori, i
toa ne samo na nivo na in-
frastruktura, tuku i vo
kvalifikuvanosta. Vsu{-
nost, mnogu e va`no {to se
slu~uva na poleto na rabot-
nata sila, od aspekt na kvalifikuvanosta,
fleksibilnosta, produktivnosta i ekono-
mi~nosta. A podatocite tokmu za ovie fak-
tori zboruvaat deka vo odnos na ekonomi~-
nosta na rabotnata sila stoime dosta dob-
ro vo odnos na Isto~na Evropa. Stranskite
kompanii smetaat deka ^e{ka, Polska,
Slova~ka, Ungarija, vsu{nost stanuvaat
dosta skapi. Nie kako dr`ava koja saka da
gi privle~e stranskite investitori, treba
da obezbedime kvalifikuvanost, fleksi-
bilnost, produktivnost na rabotna sila
koi }e bidat na nivo na rabotnata sila vo
tie zemji, bidej}i, kako {to akcentira{e
Mizo, Makedonija ne mo`e da ja dobie bit-
kata samo so cenata na trudot.
cel da se olesni trgovijata i da im se po-
mogne na ekonomskite operatori. Stanuva
zbor za poednostavuvawe pri deklarira-
broj 23
brani tri konkretni industrii, koi se mnogu
{iroko definirani - lesno proizvodstvo,
informacisko-komunikaciski tehnologii i
modnata industrija, {to zna~i obuvki, oble-
ka, konfekcija. - Tretata oblast na koja se
fokusirame e da sprovedeme intervencii,
koi{to }e ovozmo`at sistemski promeni vo
ekonomijata. Toa mo`e da se pove}ekratni
intervencii, {to vklu~uvaat infrastruktu-
ra, kapital, pristap do pazari, a mo`ebi i
sozdavawe na novi kompanii koi }e ovozmo-
`at lokalnata ekonomija da postoi na eden
poinakov na~in - veli Xaveri.
Pristapot {to se koristi vo Proektot, a
Tuka se postavuva pra{aweto {to na
stranskite investitori vo ovoj moment vo
Makedonija im se nudi kako trud? Spored
Mizo, teoretskite znaewa koi vo ovoj mo-
ment se prisutni na tehni~kite fakulteti
vo Makedonija se ogromni, no mo`nosta na
tie lu|e direktno da vlezat na rabota, bez
dopolnitelna obuka, ne e dovolno dobra.
Ottamu, vrabotenite koi vleguvaat vo pro-
gramata so Xonson Kontrols i Ma{inskiot
fakultet ve}e se obu~uvaat, vo koj{to po-
maga i Vladata. Ovaa kompanija e zadovol-
na so osposobenosta i kvalifikacijata na
lu|eto {to se obezbeduvaat od tamu i ve-
rojatno vo nivnata fabrika vo Francija se
spomnuva deka kvalifikuvanosta i ospo-
weto na stokata, pri {to }e se za{tedat
pari i vreme, a novina e i voveduvaweto na
ovlasten ispra}a~ i prima~ vo tranzitna-
ta postapka, {to zna~i deka istata mo`e
da ja sprovede samata kompanija vo sop-
stvenite prostorii.
Direktorot na makedonskata Carina
istakna deka vo Makedonija okolu 70 fir-
mi ve}e podnele barawe za ovlasten eko-
nomski operator i oti se pravat napori da
se dostignat evropskite standardi i lo-
kalnoto carinewe da stane dominantno. Vo
momentov vo Makedonija dominira tradi-
cionalnoto carinewe, odnosno terminal-
skiot na~in na carinewe.
Sepak, kriteriumite koi treba firmi-
te da gi ispolnat za da dobijat odobrenie
za koristewe na ovie olesnuvawa, se mo{-
ne visoki, priznavaat od makedonskata ca-
rina.
- Se u{te ima premnogu rigorozni kri-
teriumi vo regulativata, koja ja ispituva-
me da vidime dali i kolku mo`eme toa da
берзНИК
9
koj zna~i sozdavawe rast vo zemjata, e pos-
taven na idejata deka rastot e vozmo`en sa-
mo dokolku doma{nite dobavuva~i se vo
sostojba da gi prodavaat svoite proizvodi
na svetskiot pazar. Vo sega{nata situacija,
doma{nite dobavuva~i, kontaktot so stran-
skite kupuva~i go ostvaruvaat preku pos-
rednici, so {to se pravat mali pridvi`uva-
wa nanapred. Preku proektot, USAID raboti
so posreduva~ite i im pomaga tie da vlezat
na pazarot na uslugi. - Rabotime i na de-
tektirawe na stranski investicii, i toa ne
samo so Investiraj vo Makedonija, tuku i so
drugi investicioni grupi vo dr`avava. Bi-
dej}i sme uspe{ni vo toa,
postoe~kite makedonski
dobavuva~i imaat mo`nost
da se povrzat so global-
nite sinxiri na ponuda i
so toa da vlezat na stran-
ski pazari na koi prethod-
no ne mo`ele da vlezat-
veli Xaveri.
sobenosta na rabotnata
sila {to e vo Makedonija,
navistina gi nadminuva
nivnite osnovni barawa i
o~ekuvawa i deka tuka
na{le podobri rabotnici
otkolku vo Romanija i
Slova~ka, zemji koi bea vo
plan za investirawe.
Za podobruvawe na tehni~ko-tehno-
lo{kata osposobenost na sega{nata i id-
nata rabotna sila vo Makedonija, koja }e
mo`e da odgovori na potrebite na inves-
titorite, Mizo predlo`i nekolku mo`nos-
ti, kako {to e voveduvawe na letno sta`i-
rawe na studentite vo kompaniite. Toa bi
zna~elo konkretno prodlabo~uvawe na so-
rabotkata pome|u univerzitetite i doma{-
nite i stranskite investitori, {to kako
rezultat bi imalo sozdavawe kadar koj }e
bide osposoben so znaewa i ve{tini, pot-
rebni za realniot svet.
V.M.
go oslobodime, a da ne ja zagubime kontro-
lata. Dosega mal broj kompanii gi ispolni-
le kriteriumite za dobivawe odobrenie za
vakov vid carinewe. So cel da se zgolemi
nivniot broj vo idnina, Carinskata uprava
}e sprovede agresivna kampawa za promo-
cija na poednostavenite carinski postap-
ki, vo sorabotka so komorite i biznis za-
ednicata vo Makedonija, re~e direktorot
na Carinskata Uprava, Van~o Kargov.
Na konferencijata na Svetskata ca-
rinska organizacija, odr`ana na Ekonom-
skiot fakultet vo Skopje, be{e promovi-
rano i voveduvaweto na Ovlasteniot eko-
nomski operator - OEO i uslovite za do-
bivawe na ovoj status, kako i edno{alter-
skiot sistem na granicite.
Konferencijata be{e organizirana vo
sorabotka so Svetskata carinska organi-
zacija, USAID - BEA Proektot za podobru-
vawe na delovnoto opkru`uvawe i Eko-
nomskiot fakultet od Skopje.
K.S.
10 берзНИК
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
VLADINI POLITIKI ZA PODDR[KA NA PRETPRIEMNI[TVOTO I KONKURENTNOSTA
ZA RAZVOJ NA MALITE I SREDNI
Најголеми проблеми со кои се соочуваат овие капацитети се дефицитот на капитал, вештини и информации, потребни да
произведуваат организациони и технолошки измени за да ја зголемат продуктивноста на долг рок и конкурентноста
Во комбинација со ограничените технички, ме-
наџерски и маркетиншки вештини на стопан-
ствениците на малите бизниси, водат до тоа
комерцијалните банки да ги сметаат МСП како
ризични
Zna~eweto i razvojot na malite i
- sred ni pretprijatija (MSP) i na
pretpriemni{tvoto, vo makedonsko-
to stopanstvo e priznaeno ne samo kako
sredstvo za unapreduvawe i neguvawe na
pretpriema~kiot duh, tuku i za razviva-
we na svesta za konzistentna potreba od
promeni i reformi na ekonomskata scena,
ka ko eden od glav nite prioriteti na
makedonskata vlada. So ogled deka vo
MSP se anga`irani pove}e od 70% od
vkupniot broj na vraboteni vo dr`avava,
tie se va`ni u~esnici vo ekonomijata
kako celina i se va`ni kreatori na op-
{testveniot pro iz vod. MSP se
stavaat na ~elno mesto vo gene-
riraweto na vrabotenosta i eko-
nomskiot rast vo dr`avava. So ovie
zborovi eks-ministerkata za eko-
nomija Vera Rafajlovska go locira-
{e mestoto na MSP vo dr`avava, na
panel diskusijata naslovena Vladi-
ni politiki za poddr{ka na pret-
priemni{tvoto i konkurentnosta, na
Evropskiot den na pretpriema~ot
2008, {to na 9 maj se odr`a vo Skopje.
- Iako dosega se realizirani mnogu
aktivnosti za podobruvawe na po-
volni uslovi koi go kreiraat razvo-
jot na MSP, klu~nite predizvici na Vla-
data vo bliska idnina se razvivawe na po-
litiki i prezemawe na reformi koi }e vo-
dat kon podinami~en ekonomski razvoj -
re~e Rafajlovska.
Начинот на надминување на
проблемите - различен
Iako spored vidot na problemi so koi
se sre}avaat MSP vo dr`avava mo`e da se
konstatira deka tie se sli~ni ili isti so
onie so koi se soo~uvaat evropskite firmi
(vidi ramka), razlikata pome|u nas i EU e
vo na~inot kako tie se nadminuvaat so
vladini politiki. Zna~i, dali kvalitetno
i brzo, ili ne, odnosno dali vladinite po-
litiki go trasiraat patot do celta - zgo-
lemuvawe na porastot. Spored Jelisaveta
Georgievska, generalen sekretar na Sto-
panska komora na Makedonija, - a vladini-
te politiki da bidat vo funkcija na onie
{to }e gi primenuvaat, potreben e, pred se,
razvien socijalno-ekonomski dijalog vo
op{testvoto, bidej}i preku nego se prekr-
{uvaat site pra{awa {to se od golemo
zna~ewe za razvojot na ekonomskata poli-
tika, razvojot na biznisite i politikata
na vrabotuvaweto. Evropskiot socijalen
dijalog e sostaven od razgovori, konsulta-
cii i pregovori koi{to obezbeduvaat
broj 23
edinstvo vo postignuvawe na op{tite
vrednosti, zasnovan na razli~nosta na ba-
rawata. A op{tite vrednosti se kohezija,
solidarnost i zaemna doverba. Toa se ev-
ropski standardi koi{to na{eto op{test-
vo treba da gi vospostavi vo komunikacija
me|u biznisot i javniot sektor.
Od SKM, ~ie ~lenstvo go ~inat 98 otsto
mali i sredni kompanii, ocenuvaat deka
dobra regulativa, kako instrument za
sproveduvawe na vladinite politiki, e
onaa koja{to e vo polza na malite i sred-
ni firmi, i koja{to podrazbira zadol`i-
telni konsultacii na Vladata so stopan-
stvoto pred i po donesuvaweto na regula-
tivata i podgotvenost na Vladata brzo da
reagira na inicijativite od stopanstvoto.
Dobra regulativa podrazbira i nejzino po-
ednostavuvawe vo odnos na primenata (vo
EU ovaa praktika se primenuva ve}e dve
godini). Vo slu~ai kade {to e toa opravda-
no i bi zna~elo poddr{ka na (MSP), od Ko-
morata prepora~uvaat vo pravnite re{e-
nija da se pravi distinkcija me|u malite i
sredni i golemi pretprijatija; deregulaci-
jata treba da se primeni sekade kade {to
nema da bide zagrozen sistemot, bidej}i
mnogu podzakonski akti ja poskapuvaat
primenata, a ~esto sozdavaat konfliktni
situacii.
Vo sozdavaweto na povolen ambient za
razvoj na MSP vo zemjava, stopanstvenici-
te kako mnogu biten element go potencira-
at voveduvaweto sistem na presmetka i
isplata na bruto plati usoglasen so ev-
ropskata praktika. Na toj na~in istiot }e
bide razbirliv za stranskite investitori,
bidej}i tro{ocite za rabotnata sila pret-
stavuvaat zna~ajna stavka vo nivnite biz-
nis-planovi. Ova ne samo {to e potenci-
rano i prifateno od strana na Sovetot na
stranski investitori pri Komorata, tuku
kako obvrska za na{ata Vlada e sugerirana
i od ekspertite na MMF. Socijalnite mo-
menti koi{to gi sodr`i sistemot na bru-
to-plata, Vladata treba da gi trgne od
pretprijatijata i da gi regulira so svoi
merki i instrumenti.
^lenkite na SKM baraat i namaluvawe
na pridonesite, od pri~ina {to aktuelni-
ot sistem na optovaruvawe na platite so
Data 19.05.2008
pridonesi e mnogu nepovolen za ekonom-
skite operatori i e me|u najvisokite vo
Evropa, {to e golem demotivira~ki faktor
za privlekuvawe stranski investicii i
odskoknuva od op{tite zalagawa na Vla-
data za promovirawe na dobra biznis-
klima.
Државата има обврска да ги
поддржи МСП
Isklu~itelnoto zna~ewe na privatni-
ot sektor vo kreiraweto na politikite za
ekonomskiot razvoj go potenciraat i vo
Sojuzot na stopanskite komori na Makedo-
nija. Bidej}i MSP imaat najgolem potenci-
jal za porast i razvoj, a so toa i potencijal
da bidat predvodnik vo razvojot na make-
donskata ekonomija, od ovaa Komora smetaa
deka dr`avata ima obvrska da gi poddr`i
i promovira ovie kompanii. - Vo
site razvieni zemji ima intenziv-
na komunikacija i postoi uspe{na
sorabotka pome|u biznis sektorot
od edna, i dr`avnata uprava, od
druga strana. Kaj golem broj us-
pe{ni zemji so visok standard i
blagosostojba na gra|anite, tokmu
sorabotkata pome|u javniot i pri-
vatniot sektor e klu~ot na nivna-
ta razvienost i nepre~en razvoj.
Ova treba da se primeni i kaj nas
- istaknuva Mir~e ^ekrexi, pot-
pretsedatel na SSK na Makedoni-
ja. - Ulogata na Vladata e da
kreira takva regulativa koja }e im pomog-
ne na MSP da stanat pokonkurentni na glo-
balniot pazar i so toa da pridonesuvaat vo
sozdavawe na pogolemiot ekonomski rast
vo idnina.
Me|u najva`nite oblasti kade bi tre-
balo Vladata da go prodlabo~i svojot an-
ga`man e borbata protiv korupcijata, oso-
beno vo administracijata, carinata, ka-
tastarot, sudstvoto. Pokonkretno, od Soju-
zot na komori smetaat deka e potrebno da
se formira stru~en i efikasen katastar,
vo funkcija na za{tita pred se na privat-
nata sopstvenost. - Efikasnosta vo sudst-
voto, vo smisla na skusuvawe na rokovite,
mnogu bi pridonela za podobruvawe na na-
platata, koja nie vo SSKM cenime deka e
edna od rak-ranite na makedonskiot biz-
nis - akcentira ^ekrexi.
МСП не се подготвени за
конкурентски натпревар
Malite i sredni pretprijatija vo dr-
`avava ne se podgotveni za konkurentskiot
natprevar na globalniot pazar, e ocenkata
na Kasam Vendeli - potpretsedatel na
Komora na Severozapadna Makedonija. -
Najgolemi problemi so koi se soo~uvaat
ovie kapaciteti se deficitot na kapital,
ve{tini i informacii, potrebni da proiz-
 Data 19.05.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
PRETPRIJATIJA - 29 MILIONI DENARI
veduvaat organizacioni i tehnolo{ki iz-
meni za da ja zgolemat produktivnosta na
dolg rok i konkurentnosta. Isto taka, MSP
se soo~uvaat so nedostatok na ve{tini,
tehnologija, so te{kotii pri zacvrstuvawe
na partnerskite odnosi so barawata na
stranskite investitori i drugite klienti,
istaknuva Vendeli. - Pove}eto makedons-
ki pretprijatija operiraat na nisko nivo
na tehnolo{ka sofistikacija i imaat
averzija kon rizikot, koj{to potencijalno
bi ja zgolemil nivnata konkurentnost.
Sporedeno so drugite zemji vo tranzicija,
tie se okarakterizirani so skromni nivoa
na produktivnost i niska konkurentnost na
me|unarodnite pazari. Stapkata na inves-
ticii vo nova oprema e niska, voedno sle-
dena so niska stapka na iskoristuvawe na
istra`uvaweto kako komercijalna mo`-
nost - potencira Vendeli.
Poa|aj}i od faktot deka inovaciite
pretstavuvaat klu~en faktor za rastot,
konkurentnosta i op{testvenata
blagosostojba vo 21 vek, pretprie-
ma~ite od malite i sredni pretpri-
jatija uka`uvaat na potrebata dr-
`avata da pokrene i da ja poddr`i
inicijativata za integrirawe na
trite strani od t.n. triagolnik na
znaeweto ili umstven triagolnik -
visokoto obrazovanie, istra`uva~-
kite centri i biznisot, inventiv-
niot, so cel nacionalnata ekonomi-
ja da mo`e da se nosi so sovremeni-
te predizvici so koi istata se soo-
~uva. - Transformiraweto na obra-
zovniot sistem i na komercijalnite
rezultati vo komercijalni mo`nosti, }e i
ovozmo`i na Republika Makedonija da go
namali jazot so zemjite ~lenki na EU i Re-
gionot- objasnuva Vendeli. - Odr`livata
konkurentnost le`i vo tehnolo{kite ka-
paciteti, odnosno sposobnosta istoto brzo
da se uvezuva, asimilira, adaptira, odob-
ruva i da bide difuzija na novata tehno-
logija. No, tuka treba da se ima predvid
deka istata ne e ednostavno prenosliva.
Pred se, doa|a vo pra{awe apsorpcioniot
kapacitet, koj odnapred ja nametnuva pot-
rebata za tehni~ko znaewe, ve{tini i iz-
vori kade }e se u~i kako da se koristi
efikasno tehnologijata.
Ottamu, pri kreirawe na ekonomskata
politika, strategii i programi, spored
~lenkite na Komorata na Severozapadna
Makedonija, Vladata treba pred se da se
anga`ira na zajaknuvawe na instituciite
na lokalno i centralno nivo za poddr{ka
na pretpriemni{tvoto i konkurentnosta na
MSP, zgolemuvawe na poddr{kata i sozda-
vawe na novi delovni centri, kako i razvoj
na postoe~kata delovna infrastruktura.
Pretpriema~ite baraat i podobruvawe na
pristapot do finansii, koj vsu{nost e naj-
gorliv problem tokmu za MSP. Tie seu{te
imaat problemi vo pristapot do komerci-
jalnite zaemi, {to e povrzano so postoe-
weto na nedovolno razvien bankarski sis-
broj 23
берзНИК
11
tem i nedovolnata aktiva, odnosno slaba- nata gilotina mnogu zakoni i podzakonski
ta kapitalizacija, ograni~enite idei za akti se ukinati ili revidirani. Naprave-
razvoj i ranlivosta od pazarnite dvi`e- no e dosta i vo delot na elektronskata tr-
wa. Vo kombinacija so ograni~enite tehni- govija, odnosno ve}e funkcionira elek-
~ki, menaxerski i marketin{ki ve{tini na tronsko pla}awe na danocite na golemi
stopanstvenicite na malite biznisi, vodat pla}a~i, a sega se pravi softverot i za
do toa komercijalnite banki da gi smetaat drugite pretprijatija.
MSP kako rizi~ni. Nadminuvawe na ovoj Vo delot finansii i odano~uvawe se
problem, kompaniite go gledaat vo anga`i- bele`i podobruvawe na pristapot do fi-
rawe na Vladata za formirawe na novi nansii. [to se odnesuva do garantniot
fondovi, pred se za stimulirawe na MSP i fond, negovoto nefunkcionirawe se dol-
vo podobruvawe na operativnosta na ga- `i na odredbata od Zakonot za Makedonska
rantniot fond, odnosno za sogleduvawe na banka za poddr{ka na razvojot, vo koja e
pri~inite za neiskoristuvawe na Fondot mnogu strogo limitiran delot kade {to se
od strana na MSP. poddr`uva so garancii, objasni [indilov-
ski, dodavaj}i deka sega se raboti na
Првичните резултати transformirawe na ovoj fond, so cel da se
davaat ne samo garancii za krediti, tuku i
- позитивни garancii za izvoz, koi navistina se pot-
Prezentiraj}i ja vladinata programa rebni na MSP. Kako pozitiven rezultat
za poddr{ka na MSP, Sa{a [indilovski be{e navedeno i zgolemuvaweto na priho-
od Sektorot za pretpriemni{tvo i konku- dite vo UJP, {to se dol`i na namaluvawe-
to na dano~nata stapka. - Sekoja go-
dina od Buxetot dobivame finan-
siski sredstva nameneti za institu-
cionalna poddr{ka, a del za proek-
ti, za nefinansiska poddr{ka na
MSP, {to zna~i promocii, obuki,
razvoj na mre`ata - veli [indilov-
ski. - Godinava se 29 milioni de-
nari, od koi 10 se preku Ministers-
tvo za ekonomija, za zgolemuvawe na
instituciite i 19 milioni denari
preku APPM. Vladinata programa
za razvoj na MSP, koja e revidirana
soglasno Lisabonskata agenda i so
Evropskata povelba za MSP, vo
rentnost na MSP pri Ministerstvoto za naredniot period }e se realizira so
ekonomija, istakna deka taa e fokusirana prodol`uvawe na poddr{ka na lokalnite
na glavno ~etiri segmenti - institucio- biznis centri i inkubatori, davawe uslugi
nalnata infrastruktura, delovnoto op- za voveduvawe standardi, vr{ewe pro-
kru`uvawe, finansiite i odano~uvaweto, mocija na novite proizvodi, so voveduvawe
i inovativnosta i konkurentnosta, kade vau~erski sistem za kompenzacija na da-
ve}e se bele`at i prvi~nite rezultati. denite konsultantski uslugi za nevrabo-
Taka, vo delot na delovnoto opkru`uvawe tenite koi sakaat da osnovaat sopstven
napraveni se mnogu olesnuvawa za MSP, biznis, barawe alternativni na~ini na
kako {to e poednostavuvawe na registra- finansirawe i na~ini na suzbivawe na si-
cijata na firmite, namaluvawe na tro{o- vata ekonomija.
cite za dozvoli i licenci, a so regulator- V.M.
Европските и македонските претприемачи со исти проблеми
Vo zemjite vo EU ima okolu 23 milioni mali i sredni kompanii, koi, vo sporedba so
na{ite, rabotat vo nesporedlivo popovolna delovna klima. I pokraj toa, vo Brisel e
oceneto deka e potrebno na ovie kompanii da im se ovozmo`i celosno osloboduvawe na
potencijalot za porast, inovacii i kreirawe na novite rabotni mesta. Za taa cel, Ev-
ropskata komisija predlo`i donesuvawe na dokumentot - Evropski akt za malite biz-
nisi, vo koj{to }e bidat sodr`ani principite i konkretnite merki za unapreduvawe na
evropskite mali i sredni firmi, imaj}i ja celosno vo predvid nivnata raznovidnost.
Za da se vidi so koi problemi se sre}avaat kompaniite, sprovedena e anketa me|u fir-
mite vo 25 zemji-~lenki na EU, ~ii rezultati se prezentirani na 22 april godinava.
Nad 60 otsto od ispitanicite, na prvoto mesto gi poso~ile administrativnite i regu-
latorni opteretuvawa; potoa, redosledno: pristapot kon finansiite; danocite; nedos-
tatok na ve{tinite; pristap kon javnite nabavki; neobjektivna ili presilna konkuren-
cija; trudovoto-pravo; pristap kon edinstveniot pazar; pristap kon programite na EU;
docnewe na naplatata; pristap kon me|unarodnite pazari; pristap kon informaciite i
dostapnost na sovet; nestabilna svetska ekonomija i energetski tro{oci; definicija
na malite i sredni pretprijatija. Ovaa lista na problemi, so izvesni dopolnuvawa koi
se rezultat na lokalniot ambient, smetaat pretrpiema~ite, bi mo`ela da bide i na{a.
12 берзНИК
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
KONFERENCIJA ZA PRAVATA OD INDUSTRISKA SOPSTVENOST ZA FARMACEVTSKA INDUSTRIJA
POGOLEMI INSPEKCISKI
KONTROLI - PODOBRA ZA[TITA NA
INTELEKTUALNATA SOPSTVENOST
Трансферот и развојот на нови технологии, патентирање, трговски марки и заштита на
индустриската сопственост во фармацевтската индустрија се еден од основните преду-
слови за привлекување на странски инвестиции
P
ravata na intelektualnata sopstve-
nost vo Makedonija, vo delot na far-
macevtskata industrija, glavno, se
po~ituvaat i vo ovaa oblast ima najmal
procent na zloupotrebi. Zakonskata regu-
lativa se ocenuva kako dobra, no ona {to
se prepora~uva se pogolemi inspekciski
kontroli, e zaklu~okot na u~esnicite na
Prva konferencija za ekonomskite vred-
nosti i zna~eweto na pravata od industri-
ska sopstvenost za farmacevtskata indus-
trija vo RM. Konferencijata ja organiziraa
Farmacevtskiot fakultet vo sorabotka so
Pravniot fakultet, Justinijan Prvi, pri
Univerzitetot - SV. Kiril i Metodij vo
Skopje. Fokusot na konferencijata se po-
vrza so transferot na tehnologii, paten-
tirawe, trgovski marki i za{tita na in-
dustriskata sopstvenost vo farmacevt-
skata industrija. Ovie oblasti se od gole-
ma va`nost za razvoj na novi tehnologii
koi se osnoven preduslov za privlekuvawe
na stranski investicii.
D PRVA ZADA^A - I MAKEDONIJA
arko Kamev od Sojuzot na stopanski
komori na Makedonija (SSK) e nazna-
~en za pretstavnik vo Velika Brita-
nija, promotor koj treba da ja afirmira i
zgolemi sorabotkata me|u makedonskite i
britanskite kompanii. - Nazna~uvaweto na
Darko Kamev za na{ pretstavnik vo Velika
Britanija e rezultat na na{ite zgolemeni
zalo`bi za izvozot na na{ite proizvodi
na me|unarodniot pazar kako i priliv na
turisti od Velika Britanija i turisti od
drugi porazvieni zemji od EU, izjavi Venko
Gligorov, pretsedatel na SSK. - Vo Veli-
ka Britanija postojat nekolku pogolemi tur
operatori koi gi organiziraat turisti~ki-
te aran`mani za balkanskite zemji, a Ma-
kedonija ne se nao|a na nivnite turisti~ki
mapi - i ovaa sostojba sakame da ja izmeni-
me vo na{a polza.
Darko Kamev `ivee i raboti vo London
pove}e od 15 godini i negova specijalnost
e marketingot i vospostavuvawe na biznis
relacii. Toj ima {irok krug na delovni
prijateli vo Velika Britanija i ima is-
kustvo vo me|unarodnite biznis relacii.
Neodamna pretstavnici na firmite od
novoformiranata Turisti~ko-ugostitel-
ska komora (TUK) pri SSK bea vo poseta na
Velika Britanija i ostvarija kontakti so
britanskite tur operatori. Isto taka tie
imaa neformalna sredba i so makedonski-
ot ambasador vo Velika Britanija - Mari-
ja Efremova. TUK se zalaga za sozdavawe
na interes na poseta na preku 2000 britan-
ski turisti vo edna godina.
broj 23
- Strancite i ona {to nie go barame,
stranski direktni investicii, nikoga{
nema da gi imame dokolku dovolno ne se
po~ituvaat pravata za intelektualna sop-
stvenost. Kolku pove}e gi po~ituvame, tol-
ku pove}e }e rezultiraat so stranski in-
vesticii. Nie imame dobro zakonodavstvo,
no ona {to nedostiga e sproveduvaweto vo
praktikata. Se u{te ima zloupotrebi na
pravata na industriska sopstvenost, is-
takna profesor Jadranka Dabovi} Anas-
tasovska od Pravniot fakultet.
- Taa kako konkreten primer za kr{e-
we na intelektualnite prava go poso~i
primerot so zloupotreba na popularniot
lek za glavobolka kafetinot - prepoznat-
liv brend na Alkalod.
Advokatot Valentin Pepequgoski re-
~e deka vo oblasta na farmacijata ima naj-
mal procent na piratirawe na trgovskite
marki.
- Na{ite pirati nemaat tolkavi sred-
stva da investiraat vo pravewe generi~ki
SSK SO SVOJ PRETSTAVNIK VO VELIKA BRITANIJA
NA ANGLISKATA TURISTI^KA MAPA
Во Велика Британија постојат неколку поголеми тур оператори кои ги организираат
туристичкита аранжмани за балканските земји, а Македонија не се наоѓа на нивните
туристички мапи – и оваа состојба сакаме да ја измениме во наша полза
- Makedonija raspolaga so prirodni i
kulturno istoriski retkosti. ]e bidat
pretstaveni na{ite prirodni i ve{ta~ki
ezera, planini, hoteli, crkvi, manastiri,
xamii kako i mo`nostite za alternativen
turizam, speleolo{kite i love~kite
dru{tva od Makedonija, izjavi Ogwan Ci-
govski, pretsedatel na TUK.
SSK }e iskoristi del od finansiskata
pomo{ od Britanskata ambasada vo Skopje
za da gi donese najsilnite turoperatori od
Velika Britanija i da gi zapoznae so ~len-
kite na TUK i so mo`nostite {to gi nudi
Makedonija za turistite od Velika Brita-
nija.
Spored sonda`ata {to ja napravi TUK
za posetata na britanskite turisti vo Bu-
garija, britanskiot turist ima potreba od
celosen turisti~ki paket po~nuvaj}i od
avionski let, hotelsko smestuvawe, trans-
port od i do aerodromite, sportsko-rek-
reativni aktivnosti i zabava. Za niv e
mnogu va`no zemjata da ima direktni avi-
onski letovi od i do London kako i da bide
ispolneto celosno nivnoto vreme so bogati
sodr`ini. Na neodamne{nata sredba na
SSK so vladiniot tim na ~elo so pretse-
Data 19.05.2008
supstanci koi ne se spored svetskite stan-
dardi. Naj~esto vo praktika se falsifi-
kuvaat pijaloci, tekstilnata industrija,
kozmetikata, koja donekade e povrzana so
farmacevtskite ku}i, re~e toj.
Pepequgoski dodade deka ima slu~ai
na zloupotrebi koi se u{te nemaat pravo-
silno re{enie i ne mo`e da zboruva za niv,
no go navede spogodbenoto re{enie za le-
kot fenobarbiton i fenobarbital.
- Za{titata na pravata na intelektu-
alna sopstvenost vo na{ata zemja e na mno-
gu nisko nivo. Napraven e eden pozitiven
is~ekor. Inspekciite po~naa da rabotat
pove}e na teren taka {to imame odredeni
pozitivni rezultati, no na poleto na le-
kovite nie pove}e imame nelegalen uvoz na
lekovi, {to pak zna~i po avtomatizam pov-
reda na pravata na intelektualna sopst-
venost, re~e Pepequgoski.
Generalniot direktor na Alkaloid,
@ivko Mukaetov oceni deka vo ovoj domen
rabotite odat mnogu podobro za razlika od
minatite godini, i od aspekt na intelektu-
alnata sopstvenost i od aspekt na nele-
galniot uvoz i izvoz na lekovi. - Toa sega
e svedeno na minimum, re~e Mukaetov.
Dekankata na Farmacevtskiot fakul-
tet Qubica [uturkova izjavi deka vo Ma-
kedonija malku se za{titeni generi~kite
lekovi i oti niv gi proizveduvaat site
doma{ni farmacevtski kompanii.
datelot Nikola Gruevski, SSK pobara
vladata da se zalo`i za poddr{ka na ot-
vorawe na direktni letovi od Skopje za
London i nekolku drugi evropski metropo-
li. SSK ostvari kontakti i so British Busi-
ness Group vo Makedonija i postoi na~elna
soglasnost za lobirawe i pregovori za
vklu~uvawe na niskobuxetnite evropski
avio kompanii vo Makedonija.
Privlekuvaweto na zgolemen broj na
stranski turisti vo Makedonija ima pove-
}ekratno zna~ewe i pridobivki. Pokraj za-
silenata ekonomska aktivnost na turis-
ti~ko-ugostitelskite kapaciteti, turis-
tite se najserioznite kandidati za inves-
tirawe vo Makedonija. - Za da nekoj inves-
tira vo Makedonija, potrebno e podobro da
ja zapoznae i da ja zasaka. Na stranskite
biznismeni im treba lokalen partner so
koj mo`e da gi realiziraat svoite biznis
idei i proekti, veli Venko Gligorov. - Tu-
rizmot mo`e da bide prvata faza od pro-
cesot na zabrzani stranski investicii vo
rangot od 100.000 evra do nekolku milioni
evra po biznis.
 Data 19.05.2008 broj 23
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
берзНИК
13
15.05.2008 g. ^ETVRTOK
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Vleguvaweto na slovene~kiot trgovski delstvo smetaat deka zasega nema potreba od regionov.
lanec Tu{ na makedonskiot pazar, nesomneno panika i deka p~enica }e ima, bidej}i re~isi Dnevnik informira deka Svetskata ban-
e top vest vo site dene{ni izdanija na site dr`avi od regionot se izvesteni za na- ka odobrila dva zaema za razvojni proekti vo
pe~atenite mediumi. Supermarketot vo {ite potrebi. - Na{iot glaven problem e Makedonija, vo vkupna vrednost od 135 mili-
[tip, izgraden spored najvisokite evropski {to ne gi zadovoluvame potrebite so doma{- oni dolari. Prviot kredit od 110 milioni
standardi, e prv od planiraniot sinxir od na p~enica. Dobro e {to godinava se zaseani dolari e so rok na otplata od 20 godini, so
20 supermarketi koi vo narednite pet godini za 30% pove}e povr{ini so p~enica od pred- grejs period od pet godini i e namenet za iz-
ovaa slovene~ka kompanija planira da gi iz- videnite. gradbata na regionalni i na lokalni pati{-
gradi vo Makedonija. Spored prviot ~ovek na Vesnicite so interes go o~ekuvaat i po- ta. Kreditot od 25 milioni dolari, koj ima
kompanijata, Aleksandar Svetel{ek, vo su- ~etokot na izgradbata na fabrikata na Xon- rok na otplata od 17 godini i pet godini bes-
permarketot na raspolagawe na kupuva~ite son Meti, koja spored najavite na direktorot kamaten period, }e se koristi za poddr{ka
im se nudi paleta od 14.000 proizvodi, me|u za starte{ko planirawe na ovaa britanska na Vladata za podobruvawe na biznis-kli-
koi ima proizvodi so ceni dostapni za lu|e kompanija, Kolin Xefri, treba da se slu~i mata i na efikasnosta na javniot sektor.
so poplitok xeb, kako i za pobogatite sloevi za dve do tri nedeli. Xefri pojasnuva deka Od sektorot bankarstvo se i vestite za
gra|ani. - Vo Makedonija e pametno da se in- se vo zavr{na faza pregovorite so Vladata pro{iruvaweto na delovnite mre`i na dve
vestira bidej}i toa e zemja koja nudi mo`- za zemji{teto vo tehnolo{ko-industriskata banki. Imeno, Ohridska banka otvori ekspo-
nosti i ima potreba od stranski investicii. razvojna zona Bunarxik. Spored nego, objek- zitura vo Kumanovo, a novata ekspozitura na
Zainteresirani sme za vlo`uvawe, no prob- tite treba da bidat gotovi do oktomvri ili Invest banka e locira vo Gradskiot trgovski
lem e birokratijata - veli Svetel{ek. Slo- noemvri godinava, a proizvodstvoto na kata- centar vo Skopje. Vo Komercijalna banka pak,
vene~kiot trgovski gigant planira godinava lizatori da po~ne vo maj 2009 godina. Delo- paletata na uslugi ja pro{iruvaat so vovedu-
da go zavr{i supermarketot vo Kumanovo, a v vite za avtomobilskata industrija {to }e gi vawe drajv-ap bankomat, {to e prv bankomat
godina }e bidat gotovi supermarketite vo proizveduva fabrikata vo Skopje, }e bidat prisposoben za voza~ite na motorni vozila
Skopje, Bitola, Gevgelija i vo Strumica. nameneti isklu~ivo za evropskiot pazar. vo Makedonija.
Makedonija godinava okolu 60% od pot- Dene{nite vesnici ja najavuvaat aukcija- Kejbltel startuva so digitalna televi-
rebite za p~enica }e gi zadovoli od doma{no ta na no}nite vi{oci na struja za periodot zija i tripl-plej paketi, najavuva Biznis. Vo
proizvodstvo, a ostatokot }e go uveze od Bu- od 19 do 25 maj godina. Kako {to soop{tuvaat tek e test- period na signalot na digitalna-
garija, Romanija i od Ukraina, informiraat od MEPSO, na proda`ba }e bidat ponudeni ta televizija na teren, a od juni se o~ekuva
vesnicite. Od Srbija }e nema uvoz poradi za- 2.450 megavat-~asovi elektri~na energija po Kejbltel i ofiicijalno da startuva so digi-
branata na tamo{nata vlada da ne izleze ni- po~etnata cena od 28,98 evra za megavat-~as. talnata televizija. Drugata novina {to ja
tu zrno p~enica od granicite na ovaa zemja. Cenata ja utvrdena od strana na Regulator- najavena od ovaa kompanija e vo internet -
Jagmata za lebnoto `ito }e prodol`i i vo nata komisija za energetika. Za ponudata mo- uslugite, kade {to so najsovremenata oprema
narednite godini poradi {to u{te otsega po- `at da apliciraat site zainteresirani kom- }e se dobie Internet so neograni~en brzina,
ve}eto zemji gi dogovaraat nabavkite za 2009 panii - trgovci, direktni potro{uva~i od so sto i pove}e megabita.
i 2010 godina. Vo Ministerstvoto za zemjo- zemjava i prenosnite sistem operatori od
2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. XONSON METI ]E PO^NE DA GRADI ZA DVE-TRI NEDELI (****)
2. TU[ OTVORI SUPERMARKET VO [TIP (*****)
ДНЕВНИК s.6 STUDENTSKI KREDITI DO 10.000 EVRA
s.4 XONSON METI IM DAVA PARI NA SITE PARTII s.7 SUPERMARKET NA TU[ VO [TIP
s.7 SE DOGOVORA UVOZ NA P^ENICA DO 2010 s.7 PRODOL@EN ROKOT
s.7 EU PREPORA^A BUDNO SLEDEWE NA CENITE s.7 BEZ STRUJA 22 JAVNI PRETPRIJATIJA
s.7 DVE BANKI SO NOVI EKSPOZITURI s.7 VIP RABOTI SO ZAGUBA
s.7 TU[ OTVORI SUPERMARKET VO [TIP ВРЕМЕ
s.7 KREDIT OD SVETSKA BANKA ZA PATI[TA s.1 ZEJTINOT NE BIL TOLKU UKRAINSKI
БИЗНИС s.5 SLOVENCITE ]E GRADAT 20 TRGOVSKI CENTRI
s.2 IDNINATA E VO VINSKIOT TURIZAM I ORGANSKOTO VI- s.5 UKRAINSKIOT ZEJTIN NE BIL TOLKU UKRAINSKI
NO s.7 OHIS ]E JA ZEME CISTERNATA SO HLOR
s.3 PROIZVODSTVO NA KATALIZATORI OD MAJ 2009 GODINA ВЕСТ
s.3 2.450 MEGAVATI OD NO]NITE VI[OCI s.3 EU:RIZICI ZA MAKEDONIJA OD NAMALEN IZVOZ
s.3 DIGITALNA TELEVIZIJA OD JUNI s.6 ZA SEKOJ SLU^AJ DAVAME DONACII NA SITE PARTII
s.11 ZAGUBA NA STARTOT NA GODINATA s.7 SVETSKA BANKA ODOBRI 100 MILIONI DOLARI ZA OB-
s.11 IZVR[ENA KONVERZIJA NA PRIORITETNI AKCII NOVA NA PATI[TA
s.13 MBI-10 ZGOLEMEN ZA 9,89 INDEKSNI POENI s.8 SLOVENE^KI ENGROTU[ GO OTVORI PRVIOT SUPERMAR-
s.13 ISTRGUVANI 17,4 MILIONI DENARI OD 165 TRANSAKCII KET
s.14 STOPANSKA BANKA - BITOLA SO PRIHODI OD 217 MILI- s.8 STOPANSKA BANKA AD SKOPJE VOVEDE NOV FINANSIS-
ONI DENARI KI SOFTVER
s.14 OTKUP NA SOPSTVENI AKCII НОВА МАКЕДОНИЈА
s.14 NETRGOVSKI TRANSFERI s.2 INVESTITORITE BEZ KOMENTAR ZA BIZNIS-KLIMATA
s.16 CENATA NA NAFTATA RE^ISI 127 DOLARI ZA BAREL SO GRCIJA
s.16 OTVORENA NOVA EKSPOZITURA VO KUMANOVO s.3 GRCIJA POVTORNO GO BLOKIRA @ELEZNI^KIOT SOO-
s.16 ZA PRV PAT VO MAKEDONIJA - BANKOMAT DRIVE UP BRA]AJ
s.16 OTVORENA NOVA EKSPOZITURA VO SKOPJE s.8 KEJBLTEL STARTUVA SO PAKET OD 44 DIGITALNI TV-KA-
УТРИНСКИ ВЕСНИК NALI
s.9 MAKEDONIJA MORA DA GO UDVOI PROIZVODSTVOTO NA s.8 BERZATA STABILNA, MBI 10 SO PORAST OD 0,17 PROCEN-
P^ENICA TI
s.10 XONSON METI ]E PO^NE DA GRADI ZA DVE-TRI NEDELI s.8 EU: MAKEDONIJA SO EVIDENTEN PROGRES VO EKONOMI-
s.10 NOVA EKSPOZITURA NA OHRIDSKA BANKA VO KUMANOVO JATA
s.10 SLOVENE^KI TU[ PREKU [TIP, KONE^NO, VLEZE VO MA- s.8 NAJMALIOT TUNEL VO EVROPA ZAMINA VO ISTORIJATA
KEDONIJA s.8 EKSPOZITURA NA OHRIDSKA BANKA VO KUMANOVO
s.10 POSTAVEN PRVIOT DRAJV-AP BANKOMAT NA KOMERCI- ШПИЦ
JALNA BANKA s.6 MINEKO KE GO TOPI ZDRAVJETO NA VELE[ANI?
ВЕЧЕР s.6 KEJBLTEL SO DIGITALNA TELEVIZIJA
s.1 XONSON METI PO^NUVA SO IZGRADBA NA FABRIKATA s.6 TU[ GO OTVORI PRVIOT MARKET VO [TIP
s.6 PRODA@BA NA NO]NI VI[OCI NA STRUJA s.7 XONSON METI PO^NUVA DA GRADI VO BUNARXIK
s.6 OHRIDSKA BANKA SO NOVA EKSPOZITURA
14 берзНИК broj 23
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 19.05.2008

16.05.2008 g. PETOK
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI

Posetata na vitezite od Evropskiot vin-
ski red so konzulat vo Slovenija, koi deno-
vive se gosti na vinarnicata Skovin, pre-
dizvika najgolem interes kaj dene{nite iz-
danija na pe~atenite mediumi. Site vesnici
ja prenesuvaat ocenkata na slovene~kiot
vinskiot vitez Karl Recer, po degustacijata
na najrenomiranite vina na Skovin, deka - vo
poslednive dvaesetina godini, makedonsko-
to vino stana mnogu kvalitetno i so ni{to ne
zaostanuva zad vrvnite francuski vina.
Inaku, celta na vozvratnata poseta na vin-
skite vitezi e vospostavuvawe pogolema so-
rabotka vo ovaa oblast pome|u Makedonija i
Slovenija, kako i dostojna prezentacija i
plasman na makedonskite vina na slovene~-
kiot pazar.
Kupuvaweto na gr~kiot operator OTE od
strana na telekomunikaciskiot gigant Doj~e
Telekom, i vo dene{nite vesnici e me|u top
vestite. Ova od pri~ina {to so ovaa zdelka,
Doj~e Telekom }e dobie kontrola i na 92 ot-
sto od pazarot na mobilnata telefonija vo
dr`avava. Kako na ova }e reagira Komisijata
za za{tita na konkurencijata, vo smisla na
sodr`inata na re{enieto so koe antimono-
polcite treba da go spre~at vra}aweto na
telekomunikaciskiot monopol vo Makedoni-
ja, }e se znae narednata nedela, otkako vo
KZK }e bide dostavena informacijata od
strana na Doj~e Telekom. So ovaa kompanija e
povrzano i zavr{uvaweto na rebrendirawe-
to na Makedonski telekomunikacii, za {to
poop{irno mo`e da se doznae od intevrjuto
na Nikolaj Beker, glaven izvr{en direktor
na Makedonski telekom, objaveno vo dene{en
Ve~er.
Transferot na tehnologii, patentirawe
i za{tita na industriskata sopstvenost vo
farmacevtskiot sektor e osnoven uslov za
privlekuvawe na stranski investicii vo
zemjava. Vo ovoj sektor ima najmal procent na
piratirawe, no i pokraj toa za{titata na in-
telektualnata sopstvenost se u{te e na ni-
sko nivo. Ova bea del od uka`uvawata na
ekspertite na prvata konferencija za eko-
nomski vrednosti i zna~eweto na pravata od
industriska sopstvenost za farmacevtskata
industrija vo RM, koi gi prenesuvaat pe~ate-
nite mediumi. Spored prviot ~ovek na Alka-
loid, @ivko Mukaetov, rabotite odat na po-
dobro od aspekt na intelektualna sopstve-
nost i nelegalniot uvoz, za {to zboruva pri-
merot so zlatniot brend na Alkaloid, kafe-
tinot.
Makedonija e na 75. Mesto, od 178 dr`a-
vi, spored ekonomskata sloboda , se veli vo
izve{tajot na Svetskata banka - Doing
Business, koj e prenesen vo pove}eto vesnici.
Spored izve{tajot, Makedonija e vo desette
zemji od Zapadna Evropa i Centralna Azija,
kade {to se realizirani reformite za slo-
boda vo biznisot. Od balkanskite dr`avi,
Slovenija se nao|a na 55. mesto, Srbija 86.,
Hrvatska 97., Grcija 100., Bosna i Hercegovi-
na 105., a Albanija na 136. Mesto.
Ministrite za finansii na EU vo Brisel
go sovetuvaat svojot makedonski kolega Traj-
ko Slaveski budno da gi sledi globalnite
rizici {to mo`e da proizlezat od eventual-
niot natamo{en rast na cenite na surovinite
i na energijata, prenesuva pe~atot. Evromi-
nistrite prepora~aa i sledewe na rizicite
od mo`noto namaluvawe na pobaruva~kata za
makedonskiot izvoz od zemjite {to se zna-
~ajni pazari za Makedonija.
Erste banka vleguva vo Makedonija, e
naslovot so koj Dnevnik go odbele`uva zavr-
{uvaweto na pregovorite me|u Investbanka i
avstriskata Staermarkise bank und sparkasen,
vo koja Erste bank poseduva 25 otsto od ak-
ciite, za proda`ba na strategiskiot udel.
Predlo`enata cena za edna akcija e 151 ev-
ro, dodeka za celiot paket Avstrijcite treba
da platat 38,5 milioni evra.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. ERSTE BANKA VLEGUVA VO MAKEDONIJA (***)
2. SLOVENE^KI VINSKI VITEZI VO MAKEDONIJA (***)

ДНЕВНИК s.10 TEMELITE NA FABRIKATA NA XONSON METI NE STI-

s.1 ERSTE BANKA VLEGUVA VO MAKEDONIJA GNAA ZA IZBORITE
s.10 VINSKITE VITEZI ODU[EVENI OD MAKEDONSKOTO s.10 SLOVENE^KI VINSKI VITEZI VO MAKEDONIJA
VINO s.10 ODOBRENA PRODA@BATA NA OTE
s.11 BANKITE ]ARUVAAT I OD PARITE OD DIJASPORATA ВЕЧЕР
s.11 DOJ^E TELEKOM ]E POSEDUVA 25 OTSTO OD KOSMO- s.1 T-HOME ]E DONESE KOMUNIKACIJA, ZNAEWE I ZA-
FON BAVA
s.11 HELENIK GO ZGOLEMI PRIHODOT s.1 BRENDOT ALKALOID LIDER VO REGIONOV
s.11 KOMERCIJALNA POSTAVI BANKOMAT ZA VOZA^I s.2 BRENDOT ALKALOID - LIDER VO REGIONOV
БИЗНИС s.6 POSKAPUVAWETO NA PARNOTO PRED USTAVEN SUD
s.1 MAKEDONIJA NA 75. MESTO SPORED EKONO¬MSKA¬TA s.6 CE OZNAKA POLESNA TRGOVIJA
SLOBODA s.7 T-HOUM ]E DONESE KOMUNIKACIJA, ZNAEWE I ZABA-
s.1 INFLACIJATA DEMNE VA VO DOMOVITE
s.1 SKOVIN DOMA]IN NA 47 VINSKI VITEZI ВРЕМЕ
s.3 SKOVIN DOMA]IN NA 47 VINSKI VITEZI s.7 MAKEDONIJA NA 75. MEPO PO SLOBODA NA EKONO-
s.3 BO MART POVE]E TURISTI, POMALKU NO]EVAWA MIJATA
s.4 CO KULTURNI VREDNOSTI DO AFIRMACIJA NA KUL- s.7 DOBIVKATA NA RVE NAMALENA ZA 48 PROCENTI
TURATA s.7 EVROTO POSKAPE
s.9 INFLACIJATA DEMNE I SE ZAKANUVA ВЕСТ
s.5 DOJ^E TELEKOM GO KUPI I KOSMOFON
s.12 RASPREDELBA NA LANSKATA DOBIVKA OD 16,5 MI- s.6 IMATE NAJUBAVO VINO VO EVROPA
LIONI DENARI НОВА МАКЕДОНИЈА
s.12 TUTUNSKI KOMBINAT-PRILEP RABOTEL SO ZA¬GU¬BA s.5 SITE BEGAAT OD PARITE NA XONSON METI
s.13 UNI BANKA SO BANKARSKI PRIHODI OD 309,5 MI- s.8 PRODOL@I PORASTOT NA MBI10-INDEKSOT
LIONI DENARI s.8 SDSM: VMRO-DPMNE GO UNI[TI TUTUNSKIOT KOMBI-
s.13 ZGOLEMENA DOBIVKATA ZA 108 PROCENTI NAT
s.14 PORAST NA TRITE BERZANSKI INDEKSI s.8 DOJ^E TELEKOM ]E SE BRANI PRED KZK
s.14 VREDNOSTA NA TRGUVAWETO SO AKCII 12,4 MILI-ONI s.8 INVESTBANKA OTVORI EKSPOZITURA VO GTC
DENARI s.9 NOV REKORD-127 DOLARI ZA BAREL
s.15 STEIERMARKISCHE BANK JA KUPUVA INVESTBANKA s.9 IZRAELSKI GIGANT GO KUPUVA DONKAFE VO MAKE-
s.15 AKCIITE NA @ITO LUKS SO NAJGOLEM PORAST NA DONIJA
CENATA ШПИЦ
s.16 CENATA NA NAFTATA OPADNA ZA SKORO DVA DO¬LA-RI s.5 NA POVIDOK MONOPOL I KAJ MOBILNITE OPERATORI
УТРИНСКИ ВЕСНИК
 Data 19.05.2008 broj 23
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
берзНИК
15
17.05.2008 g. SABOTA
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI

Vesta deka Invest banka se prodava i
denes top tema vo pe~atenite mediumi. Ovaa
informacija i oficijalno ja potvrdi menax-
mentot na Bankata od kade velat deka se vo
intenzivni pregovori so avstriskata Steier-
markische. Avstrijcite se zainteresirani da
kupat 100 otsto od Invest banka, no spored
oficijalnite informacii vo prviot paket }e
bidat prodadeni najverojatno 80 otsto od ka-
pitalot na Bankata. Akciite }e se prodavaat
po cena od 151 evro za edna hartija od vred-
nost, a avstriskata banka e podgotvena da
plati 38,5 milioni evra za da ja dobie stra-
te{kata kontrola vrz Invest banka. Steier-
markische e osnovana vo 1825 so sedi{te vo
Grac, Avstrija. Taa e vtor najgolem ~len na
Austrijan sejvings benks grup, upravuvana od
Erste bank AG. Erste bank AG poseduva 25
otsto od Steiermarkische. Zaklu~no so 31
dekemvri minatata godina, Steiermarkische
ima vkupen kapital od okolu 12,2 milijardi
evra, 170 ekspozituri i okolu 1.650 vrabote-
ni vo Avstrija. Makedonskata Investbanka e
osnovana vo 1992 godina, a raspolaga so vku-
pen kapital od okolu 105 milioni evra, 21
ekspozitura niz zemjata i nad 150 vraboteni.
Dene{nite vesici ja prenesuvaat i odlu-
kata na Odborot na direktori na Makedonski
telekom da mu predlo`i na Sobranieto na
akcioneri isplata na dividenda za 2007 go-
dina. Odborot predlaga da se isplatat 50
procenti od dobivkata za 2007 godina, koja
iznesuva okolu 146 milioni evra. Za isplata
na dividenda za minatata godina se predvi-
deni okolu 80,6 milioni evra. Vrednosta na
edna akcija e vo visina od 56,71 denari. Vla-
data i Maxar telekom ke podelat 79.53 mil-
ioni evra dividenda. Soglasno procentot
{to go poseduvaat vo Makedonski telekom, na
Vladata }e i pripadnat okolu 27 milioni
evra. Okolu 2,3 procenti od akciite se vo
slobodna proda`ba i se vo posed na privat-
ni lica, a 1,9 otsto e vo racete na IFC,
pi{uva dene{en Ve~er.
Utrinski venik prenesuva: Doj~e tele-
kom, koj e gazda na na{iot T- mobile, kupi 25
otsto od gr~ki OTE koj, pak, preku Kosmote e
sopstvenik na vtoriot mobilen operator vo
zemjava Kosmofon. Toa zna~i deka vo sopst-
venost na Doj~e telekom bi mo`ele da dojdat
dvata mobilni operatora koi dr`at 92% od
pazarot vo zemjava. Za toa kako Komisijata za
za{tita na konkurencijata bi mo`ela da go
spre~i sozdavaweto monopol, direktorot,
^edo Kralevski tvrdi: Mo`eme da ja pro-
glasime taa koncentracija za zabraneta,
odnosno za nekompatibilna so zakonite vo
Makedonija, bidej}i so toa spojuvawe bi se
sozdal nov monopol na pazarot.
Me|unarodnata finansiska korporacija
(IFC) }e otkupi del od akcionerskiot kapi-
tal na avstriskata kompanija Soravija i na
toj na~in }e poddr`i pove}e investicii vo
sektorot na komercijalni nedvi`nosti vo
Makedonija, Bugarija, Romanija i vo Srbija,
prenesuva Dnevnik. IFC v~era informira
deka potpi{ale dogovor za sorabotka so So-
ravija za poddr{ka na izgradbata na deloven
prostor na Balkanot so cel sozdavawe po-
dobri uslovi za rabota na firmite vo regi-
onot. Ova e prva investicija na IFC vo kom-
panija od oblasta na nedvi`nostite {to
raboti na Balkanot. Spored finansiskiot
direktor na Soravija, Martin Oneberg, ovoj
dogovor pretstavuva po~etok na mo{ne va`no
strategisko partnerstvo so IFC, koja e
~lenka na Svetskata banka.
Kompanijata Vardar - Kroacija, koja vr{i
osiguruvawe na `ivot, se preimenuva vo
Kroacija osiguruvawe - `ivot. Hrvatskata
osiguritelna kompanija e dominanten akcio-
ner na makedonskata firma. Kroacija osigu-
ruvawe - `ivot najavi novi proizvodi, a prv
e detsko {tedno osiguruvawe. Vo kompanija-
ta o~ekuvaat zna~itelen porast na osiguru-
vaweto na `ivot vo Makedonija.
Vo dene{nite vesnici }e pro~itate za
uspehot {to go postigna makedonskiot vinar-
ski lider na ovogodine{niot agro saem vo
Novi Sad. Merlo spe{l selek{an, barik li-
mited edi{n, kaberne soviwon, tga za jug i
`olta rakija so 45 procenti alkohol na sae-
mot bea nagradeni so zlatni medali, dodeka
temjanika, kaberne spe{l selek{n, krato{i-
ja i novite proizvodi koi naskoro }e se naj-
dat na pazarot, bela i crvena aleksandrija
dobija srebreni medali. Tikve{ na 25 juni vo
Belgrad }e ja primi nagradata za najposaku-
van partner vo regionot.
Po dvodnevniot posledovatelen porast
na indeksot MBI-10, Berzata vo petokot, za-
bele`a pad, koj{to statisti~ki gledano sta-
nuva nepi{ano pravilo. Vkupniot promet iz-
nesuva{e 20,3 milioni denari, a prometot
be{e izvr{en preku 145 transakcii. MBI -10
zagubi 1,05 procent, so pad od 61,5 indeksni
poeni, zavr{uvaj}i na 5.806 indeksni poeni.
Najlikvidna be{e akcijata na Komercijalna
banka so 5,1 milioni denari promet, no so
pad od 0,76 %, zavr{uvaj}i na 5.952 denari.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. AVSTRISKA BANKA NUDI 38,5 MILIONI EVRA ZA INVEST BANKA (*****)
2. ZA VLADATA 28 MILIONI EVRA DIVIDENDA OD TELEKOMOT (****)

ДНЕВНИК s.6 USJE KUPI NO]NI VI[OCI NA STRUJA

s.7 ZA VLADATA 28 MILIONI EVRA DIVIDENDA OD TE-LE- s.6 BLOKADATA NA @ELEZNICATA PRODOL@I
KOMOT s.7 SORAVIA CE [IRI VO REGIONOT
s.7 VIP VO ZAGUBA OD 6,9 MILIONI EVRA ВРЕМЕ
s.7 SE PREIMENUVA VARDAR KROACIJA s.1 NIKOJ NE ZNAE DALI MASLOTO E OTROVNO
s.9 ERSTE I INVESTBANKA MNOGU BLISKU DO DOGOVOR ZA s.6 I OD MAKEDONSKITE KRAVI MO@E DA SE MOLZE
PRODA@BA ORGANSKO MLEKO
s.9 IFC PREKU SORAVIJA ]E POMAGA INVESTICII NA s.6 INVEST BANKA VO RACETE NA AVSTRISKA BANKA?
BALKANOT s.7 NIKOJ NE ZNAE DALI ZEJTINOT E TOKSI^EN
s.9 @ELEZNICATA OSTANUVA BLOKIRANA OD GRCIJA s.7 LOZARSTVOTO SE VRA]A NA SCENATA
УТРИНСКИ ВЕСНИК s.7 TELEKOM ]E PODELI 73 MILIONI EVRA DIVIDENDA
s.1 VINATA NA VINARSKATA VIZBA TIKVE[ GO OSVOIJA ВЕСТ
[AMPIONSKIOT PEHAR s.9 AKCIJATA SKOKNA NA 657 DENARI
s.9 TIKVE[ GO OSVOI [AMPIONSKIOT PEHAR NA NOVO- s.9 TELEKOM VO JUNI ]E DELI DIVIDENDA
SADSKIOT SAEM s.9 AVSTRISKA BANKA JA KUPUVA INVESTBANKA
s.9 KAKO ]E SE RE[AVA MONOPOLOT VO MOBILNATA TE- НОВА МАКЕДОНИЈА
LEFONIJA? s.8 ERSTE BANK JA PREZEMA INVEST BANKA
s.10 AVSTRISKA BANKA NUDI 38,5 MILIONI EVRA ZA IN- s.8 MAKEDONIJA IZVOZNIK NA SOFTVER
VEST BANKA ШПИЦ
s.10 NOVA PRIPEJD-PONUDA NA KORISNICITE NA VIP s.5 TELEKOM NE REKLAMIRA POLITI^KI PARTII
ВЕЧЕР s.5 CRVENKOVSKI: NARODNA BANKA OSAMENA PROTIV
s.1 AVSTRIJCI JA KUPUVAAT INVEST BANKA INFLACIJATA
s.6 AVSTRIJCI JA KUPIJA INVEST BANKA
s.6 ZA VLADATA 27 MILIONI EVRA ZA DVE GODINI
16 берзНИК broj 23
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI VO NEDELNICITE
ГЛОБУС
s.28 BAGEROT VO REK-OT GO URIVA REJTINGOT NA VLASTA
Nema somnenie deka Ahilovata petica na vlasta ima najmalku tri
seriozni punkta koga e vo pra{awe odbranata na postignuvawata vo
periodot 2006-2008 godina - energetikata, inflacijata i zdravstvo-
to. Barem vo ovie oblasti nezadovolstvoto, {to da ne i stravot na na-
selenieto, te{ko go menuva vidnoto pole na glasa~ot, {to portokalo-
vata kni{ka za „100 ~ekori” (sose nadgradbata) e nedovolna so svoja-
ta „}e bide varijanta” da spre~at zamena na propagandisti~kite noti
so seriozna ekonomska i socijalna analiza.
Gledano od bitolski rakurs, situacijata vo REK Bitola posebno
stanuva kriti~na to~ka vo koja }e se odbrani pozicijata na mo}noto
energetsko lobi vo ramkite na VMROD-PMNE - toa lobi ili }e se ra-
zotkrie kako nesposobno da proizvede dovolno kilovati za zemjata, pa
taa se supstituira so se poskapa uvozna strategija na zavisnost, zna~i
kako dokaz za edna pristrasna i nedorasnata kadrovska politika ili,
pak, }e se prika`e kako posofisticirana varijanta na iznudeno tro-
{ewe na parite na gra|anite od javniot sektor.
KAПИТАЛ
s.12 MAKEDONIJA DOBI VTOR FIKSEN OPERATOR - ONTEL
Kone~no konkurencija i vo fiksnata telefonija. Pod brendot
Ontel od po~etokot na nedelava po~na da funkcionira dolgonajavu-
va-niot vtor fiksen operator vo dr`avava, pod kapata na Ontel, a vo
sopstvenost na grupacijata Telekom - Spovenija.
s.13 GR^KO EMBARGO ZA MAKEDONSKITE VOZOVI, KOMPANI-
ITE TRPAT OGOMNI [TETI
@elezni~kiot soobra}aj kon Grcija ostanuva blokiran za make-
donskite tovarni vozovi. Rakovodstvoto na gr~kata `eleznica, iako
minatata nedela pri posetata na Skopje uveruva{e deka nema poli-
ti~ka zadnina na blokadata, razvojot na nastanite govori deka ne e
ba{ taka.
s.13 SO BIZNIS PONUDATA NA PROKREDIT BANKA I EURO-
IMPEKS DO NOVO PE@O
Prokredit banka vo sorabotka so Euroimpeks - generalniot
uvoznik na Pe`o vo Makedonija ja pretstavija zaedni~kata ponuda za
kreditirawe, specijalno kreirana po merka na biznisite nameneta za
nabavka na vozila od programata na Pe`o.
s.30 PRETPRIEMA^OT E VLADETEL NA SVOJATA IDNINA
Pretpriema~ot, dvigatel na razvojot, be{e mototo pod koe se
odr`a godine{niov „Evropski den na pretpriema~ot” vo Makedonija.
Nastanot se odr`a na 9 maj, denot na Evropskata unija, kako centralen
del od Me|unarodnata konferencija za pretpriemni{tvo, inovacii i
regionalen razvoj, koja godinava trae{e ~etiri dena, od osmi do 11 maj
i opfati tri gradovi - Prilep, Skopje i Ohrid.
s.34 INVESTIRAME NAD MILION EVRA VO NOV POGON!
Skovin od neodamna celoto proizvodstvo go prefrli vo sosema
nov pogon. Ka`ete ni pove}e okolu ovaa investicija, od koga se pod-
gotvuva, kolku e vlo`eno i koi bea motivite za investicijata?
s.42 ZLATOTO MAGNET ZA INVESTITITE VO SVETOT, NO NE I
VO MAKEDONIJA
Kon sredinata na mart godinava zlatoto ja dostigna najvisokata
cena vo istorijata - 1.000 dolari za unca (1 unca =31 gram). Zagri`e-
nosta okolu recesijata vo SAD gi tera investitorite da se fokusira-
at kon stoki kako {to e zlatoto, kako alternativa na kompaniski ak-
cii i slabiot amerikanski dolar.
Data 19.05.2008
12.05.-19.05.2008 g. PONEDELNIK-SABOTA
s.46 PRIHODITE OD PRODA@BA ZGOLEMENI ZA 47%
Po prvoto trimese~je ovaa godina Mak petrol ostvari pozitiven
finansis ki rezultat. Profitot iznesuva 582 iljadi evra (okolu 35,7
milioni denari), {go e sosem sprotivno od istiot period lani koga
be{e realizirana zaguba “te{ka” 261 iljadi evra (okolu 16 milioni
denari).
s.50 PROFITOT NA BETON NAMALEN ZA 38,6%
Profitot na grade`nata kompanija Beton vo prviot kvartal se
namali za 38,6% i sega iznesuva 91 iljada evra (okolu 5,57 milioni
denari), za razlika od istiot period lani koga iznesuva{e 148,4 ilja-
di evra (9,09 milioni denari).
s.51 NLB TUTUNSKA BANKA IZDAVA OBVRZNICA VREDNA 12
MILIONI EVRA!
Kone~no i makedonskiot pazar na kapital }e do`ivee prvo izda-
vawe na korporativna obvrznica po pat na javna ponuda. Otkako NLB
Tutunska banka minatata nedela dobi odobrenie od Komisijata za har-
tii od vrednost, bankata stana prvata kompanija vo Makedonija {to }e
izdade korporativna obvrznica preku javna ponuda.
s.57 INFLACIJATA SE VRA]A
Inflacijata povtorno se pojavuva kako zakana na ekonomskata
stabilnost posle mnogu godini “miruvawe”, pa vladite na dr`avite vo
svetot moraat da stojat nastrana od politikite koi gi pottiknuvaat
maloproda`nite ceni, uka`uva Xon Lipski, prv zamenik na general-
niot direktor na MMF.
s.57 NAFTATA MO@E DA STIGNE DO 200 DOLARI
ФОРУМ
s.26 POTREBNI SE POVE]E FISKALNI MERKI ZA SOPIRAWE
NA INFLACIJATA
MAJA STEVKOBA [TERIEVA, GLAVEN FINANSOV DIREKTOR NA
KOMERCIJALNA BANKA
Apsolutno e neto~no deka na bankite im odgovara - povisoka
inflacija. Nam ni odgovara inflacija koja e kontrolira{ i koja
generira rast. Toa sekako ne e inflacija koja }e pridonese da imame
negativni realni kamatni stapki Visokata inflacija ne mo`e da se
re{i so vodewe samo edna politika, odnosno samo so merki na mone-
tarnata vlast. Nedostasuvaat merki na fiskalnata politika
s.29 SUBVENCIITE ]E JA ZGOLEMAT CENATA NA HRANATA
PREDRAG CVETKOVI], DIREKTOR NA IMB BITOLA
]e gledame da bideme konkurentni so cenata na mlekoto. Ako doma
u{te ja zgolemime cenata, }e bideme izedeni od konkurencijata od
nadvor. Vo momentov subvenciite za zemjodelstvoto nema da se
odrazat na poka~uvaweto na cenata na zemjodelskite proizvodi, no
ponatamu - da, }e vlijaat vo toj pravec
s.33 VO ZNAKOT NA KOMERCIJALNA BANKA
Minatata trgovska nedela, prva vo ovoj mesec, po~na i zavr{i
siroma{no. Vo ponedelnikot MBI-10 zatvori na vrednost od 5.866
poeni i ostvari dneven porast vo odnos na posledniot trgovski den od
0,15%, a vo petokot zatvori na 5.824,36 poeni i dneven porast od
0,36%. Vkupniot ponedelni~ki promet iznesuva{e samo 12,9 milioni
denari, a na posledniot den dnevniot promet be{e 17,2 milioni
denari. Ne{to podobar promet se realizira{e vo drugite denovi na
nedelata, no suma sumarum vkupniot promet na Makedonskata berza
minatata nedela dostigna 132,57 milioni denari, {to e pomalku za
28,9% vo odnos na poslednata aprilska nedela, koga prometot
dostigna 186,66 milioni denari.
 Data 19.05.2008 broj 23
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
берзНИК
17
NEDELAVA JA ODBELE@AA...

KEJBLTEL SO NOV PAKET USLUGI NA IT PAZAROT

ИП и дигитална телевизија и
фиксна телефонија
Интернет со брзина до 100 мегабита во секун-
да, Интернет телевизија и фиксна телефонија,
се новините што се најавуваат од фирмата
Кејбл тел. Тест периодот за т.н. трипл плеј
пакетот ќе трае до септември, од кога ќе започ-
не и комерцијалната продажба
Makedonskata kompanija, kabelskiot
operator Kejbltel naskoro na makedonski-
ot pazar }e ponudi digitalna televizija,
IP (Internet protokol) televizija i fik-
sna telefonija. Ova minatata nedela go
objavi menaxerskiot tim na firmata, samo
nekolku dena otkako startuva{e noviot
fiksen operator Ontel, firma - }erka na
Internet provajderot Onnet. Pretstavni-
cite na Kejbltel, najavija deka vo momen-
tov se testira signalot na digitalnata te-
levizija na teren, so cel da se nadminat
onie detski bolesti kako {to se ja~ina na
signalot, instalacija i proverka na mre-
`ata. Testot se odviva na pove}e celni
to~ki vo gradov, vrz slu~ajno izbrani ko-
risnici, koi voedno besplatno }e mo`at da
ja koristat ovaa usluga. Od juni se o~ekuva
osnovniot paket so 44 televiziski kanali
i oficijalno da se najde vo proda`ba, do-
deka celokupniot proekt }e se zaokru`i vo
septemvri, koga }e startuvaat i takanare-
~enite tripl paketi, koi vo sebe }e vklu-
~uvaat brz Internet so protok na podatoci
od 100 megabita vo sekunda, Internet te-
levizija i Internet telefonija.
Zasega na{ata mre`a gi pokriva Skop-
je, Kumanovo, Veles, Tetovo, a od naredniot
mesec }e go pokrivame i [tip, re~e Stojan
\orgovski, generalen direktor na Kejbl-
tel.
Cenata na tripl plej paketite }e ~ini
1.200 denari, pri {to korisnicite pokraj
IP televizijata i brziot Internet, vo
fiksnata telefonija me|usebno }e mo`at
besplatno i neograni~eno da razgovaraat.
Vo tek se dogovori i formirawe ceni za
povici kon mobilnite mre`i, koi, kako {to
tvrdat od Kejbltel }e bidat povolni za
korisnicite.
Za uslugite koi naskoro }e gi nudi ovaa
makedonska firma e nabavena najsovreme-
na oprema od svetski poznatiot Cisco, li-
der vo proizvodstvo na opti~ki kabli i
mre`i. Firmata Kejbltel vrabotuva nad
300 lica, dosega vo Makedonija ima inves-
tirano 15,5 milioni evra, a kako {to izja-
vi direktorot \orgovski, do krajot na go-
dinava se planiraat investicii od dopol-
nitelni 20 milioni evra.

MAKPETROL AD SKOPJE
KOMERCIJALNA BANKA AD SKOPJE
Тројца членови -12 акции
Прв DRIVE UP банкомат
Na benziskata pumpa na Makpetrol (vo blizina na Vero - Taftalixe) Komercijalna Makpetrol a.d. Skopje gi objavi imi-
banka a.d. Skopje go postavi svojot stoti bankomat i prviot drive up bankomat vo wata na ~lenovite na organite na
Makedonija. Drive up bankomatot e osvetlen so prilagoden pristap za voza~ite na upravuvawe, koi poseduvaat akcii vo
motorni vozila koi voop{to ne mora da go napu{taat svoeto vozilo za da izvadat Dru{tvoto. Taka, Drage Najdoski, ~len
gotovina od bankomatot vo bilo koe vreme na denot i no}ta. na Nadzorniot odbor poseduva 10 akcii,
{to pretstavuvaa 0,009% od vkupniot
* * * broj na akcii na Makpetrol. Po edna
akcija ili po 0,001%, poseduvaat Zoran
Нoва експозитура на банката во Штип Donovski, ~len na Nadzorniot odbor, i
Vo sklop na noviot trgovski centar Tu{ vo [tip, na 14.05.2008 godina zapo~na so Goran Sotirovski, ~len na Upravniot
rabota novata ekspozitura na Komercijalna banka AD Skopje. Ekspoziturata }e odbor. Ovie trojca ~lenovi na rakovod-
izvr{uva aktivnosti od oblasta na rabota so naselenie, platen promet vo zemjata i nite organi na Makpetrol a.d. Skopje
drugi bankarski raboti. poseduvaat vkupno 12 akcii, {to pret-
stavuvaat 0,011% od vkupniot broj na
akcii na ovaa kompanija - 112.382.
OHRIDSKA BANKA JA PRO[IRUVA DELOVNATA MRE@A
VO GRADSKI TRGOVSKI CENTAR
Нова експозитура во Куманово SKOPJE

Ohridska banka, ~lenka na Grupacijata Sosiete `eneral, otvori nova ekspozitura

И Инвестбанка со своја
vo Kumanovo. So novootvoreniot objekt se pro{iruva delovnata mre`a na bankata, koja експозитура
broi 17 ekspozituri, od koi pet vo Skopje, a ostanatite vo gradovite niz Republikata. Investbanka otvori nova ekspozitu-
Ekspoziturata e otvorena so celosen bankarski servis za lokalnoto naselenie i za ra vo GTC - Skopje, so koja mre`ata na
stopanstvenicite. Gra|anite na Kumanovo mo`at da ja iskoristat promotivnata ponuda Bankata ja pro{iri na 22 ekspozituri.
vo ekspoziturata i do 10 juni 2008 da apliciraat za ke{ ekspres kredit i za stanben Bankata pristapuva kon pro{iruvaweto
kredit bez administrativni tro{oci, dodeka novite korisnici na Masterkard karti~- na mre`ata so cel da im se dobli`i na
ka }e dobijat popust od 50% na ~lenarinata za prvata godina. - Otvoraweto na ekspo- klientite i na nivnite potrebi. Isto-
ziturata vo Kumanovo e vo nasoka na strate{kata opredelba na Ohridska banka za eks- vremeno, napravena e i relokacija na
panzija na makedonskiot pazar. Ova pretstavuva na{a zna~ajna investicija za pro{iru- postoe~kata ekspoziturata vo Strumica
vawe so novi ekspozituri niz zemjata. Organizirana e spored konceptot na li~en pris- premestuvaj}i ja vo centarot na gradot.
tap kon klientite, {to zna~i na sekoj komitent na raspolagawe mu e li~en bankar za Vo novootvorenite ekspozituri se nudat
stru~no sovetuvawe so celosna poddr{ka za finansisko rabotewe vo zemjata i so uslugite od platniot promet vo zemjata i
stranstvo - re~e Bernard Koenig, pretsedatelot na Upraven odbor na Ohridska banka. so stranstvo, menuva~koto rabotewe, de-
narsko i devizno rabotewe, plate`ni
karti~ki so brendot Masterkard i site
vidovi krediti za fizi~ki i pravni li-
ca. Strategijata na Bankata za pro{iru-
vawe na delovnata mre`a prodol`uva i
vo tekovnata godina kako i ponatamo{no
pro{iruvawe na mre`ata na bankomati i
POS terminali.
18 берзНИК broj 23
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 19.05.2008

NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZA

za period od 12.05. - 16.05.2008 godina
Data 19.05.2008 broj 23
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
берзНИК
19