Welcome to Scribd, the world's digital library. Read, publish, and share books and documents. See more
Download
Standard view
Full view
of .
Save to My Library
Look up keyword
Like this
3Activity
0 of .
Results for:
No results containing your search query
P. 1
MKIBN20080512-0022L

MKIBN20080512-0022L

Ratings:

5.0

(1)
|Views: 641 |Likes:
Published by berznik

More info:

Categories:Business/Law
Published by: berznik on Mar 07, 2009
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

05/10/2014

pdf

text

original

 
         б        е        р        з         Н         И         К
  -
   G   O   D   I   N   A
                              I                              I
  -   B   R   O   J   2   2  -   1   2   M   A   J   2   0   0   8   G   O   D   I   N   A  -   (   P   R   I   L   O   G   N   A   T   E   N   D   E   R   N   I   K   )
SO
ACTIVE RECEPTION
,VEB-SAJTOT REALNO MESTOZA BIZNIS
 
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
3
Data 12.05.2008broj 22
берзНИК
Inflacijatazauzdana?!
- Inflacijata e zaprena i nema rast na cenite, veliministerot za finansii
Trajko Slaveski
. Zna~i,nema po-rast na inflacijata, a sega{nite 10 procenti se poded-nakvi kako i vo mart godinava. Razlikata e samo 0,4 otstome|u april i mart, {to e relativno nisko nivo, uveruvaSlaveski, i sekako o~ekuva stopiraweto na inflacijatada prodol`i. Odnosno, kako stapka merena od mesec namesec da zapo~ne da opa|a i najoptimisti~ki da go dostig- ne predvidenoto nivo od 5% {to e dogovoreno so MMF. Vo prilog na vakvata teza na ministerot, deka infla-ci jata zasega e vo miruvawe odat i poslednite statisti~- ki podatoci spored koi vrednosta napotro{uva~kata ko{ni~ka za ishrana i pi jaloci za edno ~etiri~leno semejstvo za april 2008 godina, presmetana vrzosnova na cenite na malo e 12 .404 de- nari i vo odnos na prethodniot mesec epovisoka za 0,6 otsto.No i pokraj tvrdeweto deka infla-ci jata, kolku tolku e zauzdana, NBRM gizgolemi kamatnite stapki na blagajni~- kite zapisi od 6% na 7%. Vakvata od-luka, spored soop{tenieto od Central- nata banka proizleguva od makroeko- nomskite dvi`ewa koi upatuvaat nakratkoro~ni i srednoro~ni rizici koi mo`e negativno da vlijaat na ispolnu- vaweto na celite na makroekonomskatapolitika. Inaku, spored poslednite podatoci godi{nata stapka na infal- ci ja ima znaci na stabilizrawe, no me-se~nata stapka iako so zabaveno tempoima porast so istovremen rast na pro-se~nata inflacija. Toa govori deka se-u{te ima rizik od podgrevawe na in- flaciskite o~ekuvawa i vlo{uvawe na eksternata pozicija na ekonomijata.Mese~nata stapka na inflacija vo ap- ril iznesuva{e 0,4 otsto {to sporedenoso prethodnite dva meseci pretstavuvazabavuvawe za istiot procent, a pro-se~nata inflacija e zgolemana za 9,7otsto. Godi{nata stapka na inflacija e re~isi nepromeneta i iznesuva 10,1%{to e pozitiven signal. Gledano vo ce-lina nivoto na inflacija i inflaci- skite o~ekuvawa se u{te se visoki. A,glavniot dvigatel na infalcijata {toob jasnuva okolu 79 otsto od godi{natapromena na inflaci jata vo april seka- ko se promenite na cenite na hranata.Pozitiven signal, pretstavuva faktot{to vo april bazi~nata inflacija bez hrana i energija se namali na 2,6 otsood 2,7% vo mart.Vo eksterniot sektor, vo prviotkvartal na godinata prodol`i prodla- bo~uvaweto na trgovskiot deficit, koj-{to na godi{na osnova e povisok za re-~isi 80%, pri zna~itelno pobaven rast na izvozot (9,5%) vo odnos na uvozot nastoki (30,8%). Pritoa, pribli`no polo-vina od ovaa promena go odrazuva prod-labo~eniot deficit vo razmenata naenergija. Sepak, imaj}i go predvid ras-tot na uvozot na stoki za {iroka potro- {uva~ka, mo`e da se ka`e deka rapid-niot rast na potro{uva~kite krediti,kako i porastot na platite, pridonesu- vaat vo kreiraweto na eksternite de- balansi.Po isklu~itelno visokiot rast nau~estvoto na kreditite vo BDP vo 2007godina, enormnoto finansisko prodla-bo~uvawe prodol`i i vo prvite meseci na 2008 godina.Godi{nata stapka na rast na kreditite vo mart dostigna42,2%, pri re~isi 60% godi{en rast na kreditite na na-selenieto. Vo uslovi koga golem del od kreditiraweto nasektorot naselenie se dol`i na rastot na potro{uva~kitekrediti, vakvoto finansirawe na li~nata potro{uva~kadopolnitelno gi stimulira inflaciskite pritisoci, apridonesuva i za vlo{uvawe na tekovnata smetka na bi-lansot na pla}awa.Od golemo zna~ewe za ostvaruvawe na celite na Na-rodnata banka e i pridonesot koj{to mo`at da go dadatostanatite pazarni u~esnici.Optimizam i na pazarot za hartii od vrednost. Iako i ovaa nedela kakoi podolg period nanazad, dinamikata na berzata se edna~i so nula, dobravest nasproti dolgata kontinuirana stagnacija e pojavata nov u~esnik na pa- zarot i toa so stranska pozadina. Saraevskata brokerska kompani ja Eurohaus otvori firma - }erka, brokerska ku}a i vo Makedonija. Eurohaus ima 14 fi- li jali vo reginot, a spored podatocite minatata godina imala 47 il jadi klienti i napravila promet od 165 milioni evra. Izvr{niot direktor na Eurohaus vo Makedonija,
Sa{o Drakulovski
, veli deka iako vo zemjava imapogolem broj na brokerski ku}i, tuka realno ima potencijal za razvoj na ovojpazar, bidej}i vrednosta na kompaniite se u{te e potceneta.- Momentalno pazarot ima stagnacija, taka{to mo`e da ka`eme deka ce-nite se 50% podole od pred pet do {est meseci, {to e interesen moment za novite investitori, koi Eurohaus }e gi donese od Avstrija, Germanija i drugievropski zemji. Sega vo Makedonija najmnogu ima fondovi od sosednite zemji, Hrvatska, Sloveni ja, Srbi ja. Na{ata cel e da doneseme novi sve`i brendo- vi, koi se relativno golemi za na{iot pazar. Golemite stranski bankarski brendovi ne se u{te vlezeni.Eurohaus startuvaat na na{iot pazar vo relativno lo{ moment, koga pa- zarot e vo stagnacija, prometot e mnogu mal, nekoi od momentno 28-te bro- kerski ku}i imaat na-  java deka }e se zatvo-raat, a drugi se na pro-da`ba, Drakulovski kategori~en: - Zna~iova se slu~uvalo i na porazvieni pazari od makedonskiot. Zaradi toa {to pazarot na HV na po~etokot e interesen i ima golema euforija, kade {to se- koj misli deka mo`e da ima brokerska ku}a. Iskustvoto poka`uva deka ops- tanuvaat najsilnite. I normalno bi bilo nekoi od niv da se zatvoraat, ne- koi i da se spojat. Zna~i, vo idnina }e ima i spojuvawe na brokerski ku}i, io~ekuvam da dojdat jaki stranski brendovi koi kaj nas se u{te gi nema vo po-golem broj.Idninata i celta na ovoj pazar, kako i na drugite vo Regionot poradimalata likvidnost, Drakulovski ja gleda vo spo juvawe na site ovie pazarivo edna berza. - Na primer, koga bi do{ol nekoj svetski fond koj saka davlo`i 30 do 40 milioni evra, toa kaj nas na makedonskiot pazar ne mo`e. Ko- ga site berzi od Regionot, od eks-Jugoslavija bi se spoile bi bile dobra me-ta za golemite stranski fondovi. Na~elen dogovor za toa i raspolo`eniepostoi od site ovie berzi - se nadevam deka toa naskoro }e se slu~i. Zatoa {to edinstvena idnina za na{ite pazari, zaradi maliot kapacitet, e koga bise spoile vo eden. Inaku, spored Drakulovski pokraj bankarskiot sektor po- tencijal za investirawe ima i vo drugi dejnosti.- Momentalno, svetski trend se kompanii od oblasta na metalurgijata i grade`ni{tvoto, kako i zem jodelskite kompanii, zatoa {to Makedonija e pred se zem jodelska zemja. Bidej}i nie ne bi mo`ele da razvivame odma kompjuterska tehnologija, treba da go unapreduvame toa {to go imame, i mislam deka vo brzo vreme prehran-benata industrija }e bide vo barometator na stranskite kompanii, }e priv- le~e ogromen interes. Samo se o~ekuva pogoden moment. Inaku saraevskata kompanija Eurohaus ima holding kompanija, brokerska ku}a i dru{tvo za up- ravuvawe so fondovi.Sekako optimizam za investitorskata zaednica se i pozitivnite fi- nansiski izve{tai na kotiranite kompanii koi se za nijansa ili pove}e odtoa podobri od lani. Se nadevame deka vo nivnata percepcija doza na opti-mizam }e vnese i najavata za novata emisija na hartii od vrednost na
I De-velop,
britanska firma koja se bavi isklu~ivo so razvoj i proda`ba na soft-verski re{enija. Akcijata na
I Develop
prakti~no be{e edinstveno osve`u- vawe na pazarot, so promet od 0,3 milioni denari postignati so trguvawe na 4.000 akcii po edinstvena cena od 80 denari za akcija.
Eurohaus - novigra~ na pazarot
Do sledniot ponedelnikMakedonka BaldazarskaGlaven i odgovoren urednik na
берзНИК
e-mail: berzNIK@interNIK.com.mk

Activity (3)

You've already reviewed this. Edit your review.
1 hundred reads
1 thousand reads
Vasil Blazevski liked this

You're Reading a Free Preview

Download
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->