б е р з Н И К - GODINA II - BROJ 21 - 05 MAJ 2008 GODINA - (PRILOG NA TENDERNIK)

MAKEDONIJA
ZASLU@UVA DA BIDE VO
EVROPSKOTO SEMEJSTVO
Data 05.05.2008 broj 21
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Makedonija zaslu`uva da bide vo
Evropskoto semejstvo
-Unijata }e uspee kako globalen igra~ ako gi
vklu~i i zemjite kandidati. - Po niedna cena ne smee
da se dozvoli Balkanot da ostane crna dupka i da bi-
de von EU, smeta pretsedatelot na Slovenija Danilo
Tirk, zemja - pretsedava~ so EU. Spored nego Repub-
lika Makedonija ima status na zemja kandidat i dobi
ogromna poddr{ka koja i ponatamu }e prodol`i da ja
u`iva.
Negoviot stav go poddr`uvaat i pove}eto pretse-
dateli koi ovoj vikend bea gosti na makedonskiot
pretsedatel Branko Crvenkovski. I spored niv,
imeto na Makedonija nesmee da bide pre~ka za priem
na zemjata vo evroatlantskite strukturi; Makedonija
dobro funkcionira {to e va`no za celiot region, po-
radi {to EU treba da gi zapo~ne pregovorite so nea.
Regionot na Jugoisto~na
- Nikoj ne e sopstvenik na Evropska Unija i Evropa }e bide stabilen
zatoa nikoj ne smee da bide isklu~en od ovoj samo so integrirawe vo
proces, smeta Vaclav Klaus, pretsedatel na EU i NATO. Ovie zaklu-
^e{ka. Dodeka pak ungarskiot pretsedatel ~oci od Samitot na pret-
Laslo [ojom apelira - Unijata mora da ostane sedateli koj{to viken-
otvorena za site zemji koi gi ispolnile krite- dov se odr`a vo Ohrid,
riumite i standardite. bez razlika {to po svoja-
Ova se del od razmisluvawata , stavovite ta su{tina imaat poli-
i zalo`bite za natamo{no pro{iruvawe na ti~ka sodr`ina, берзНИК
Unijata na 17 pretsedateli na zemjite od Cen- gi prenesuva bidej}i mo-
tralna Evropa ~ij doma}in be{e pretsedate- ra da se slo`ime deka
lot Branko Crvenkovski izminatiot vikend vo nivnata realizacija e
Ohrid. Za predizvicite od pro{iruvaweto na osnovniot element za
EU zboruvaa pretsedatelite na Hrvatska, ekonomski podem ne samo
Moldavija, Bugarija, ^e{ka, Crna Gora, Slo- na Makedonija tuku i na
va~ka, Srbija, Avstrija, Germanija, Ukraina, celiot ovoj Region koj
Polska, Bosna i Hercegovina i Albanija. Roma- samo so silna ekonomija
nija i Italija. mo`e da se integrira vo
Deka RM pripa|a vo Evropa, premierot Ni- evropskoto semejstvo.
kola Gruevski veruva deka }e potvrdat i ovie - Vo evropskiot dom
parlamentarni izbori i nivnite rezultati. ima mesto za site koi se
Makedonija i po niv }e prodol`i zasileno da podgotveni da gi spode-
raboti na svojot ekonomski razvoj i politi~ka lat zaedni~kite demo-
stabilnost i tokmu zatoa zaslu`uva da se najde kratski vrednosti i od-
vo golemoto semejstvo nare~eno Evropska uni- govornosti, a va{eto
ja. u~estvo na Samitot }e
pretstavuva silen i jasen
signal do gra|anite na na{ite zemji deka procesot na
obedinuvawe na Evropa prodol`uva, istakna pretse-
datelot Crvenkovski na otvoraweto na 15-ot Samit
na pretsedateli na dr`avi od Centralna Evropa. I
ne propu{ti da naglasi deka - Individualniot inte-
res na edna zemja-~lenka povrzan so bilateralen
spor so na{ata zemja se nametna nad kolektivniot
interes na Alijansata i na osnovnite principi vrz
koi po~iva samata organizacija. - Makedonija e dr`a-
va koja{to nikoga{ ne generirala nestabilnost vo
po{irokoto opkru`uvawe. Taa, na regionalen plan
ve}e e profilirana kako promotor i poddr`uva~ na
regionalnite proekti i inicijativi, so cel zaedni~-
kite evropski vrednosti i standardi {to e mo`no
pobrgu da stanat del od na{eto odnesuvawe, podvle~e
Crvenkovski.
Teza koja premierot Gruevski ja nadopolni: Zem-
jite od Centralna Evropa se doka`ani prijateli na
Makedonija. - Na predizvicite od 21. vek mo`e da se
odgovori samo zaedni~ki i organizirano. Golem del
od tie pra{awa, kako {to se ekonomskiot prosperi-
tet i energetskata stabilnost, koi, iako ne vo ista
merka i vo ist moment ne zasegaat site nas, se pra{a-
wa na koi edinstveno zaedni~ki mo`eme da odgovori-
me.
Makedonskiot premier u{te edna{ gi potseti
dr`avnicite - Na{ata cvrsta evropska i evroat-
берзНИК
3
lantska opredelba ja demonstriravme preku sprove-
duvawe niza reformi vo odbranata, vo ekonomijata,
vo sudstvoto, vo obrazovanieto, zemjodelstvoto, pre-
ku usoglasuvawe na legislativata so evropskite di-
rektivi i so doslednoto ispolnuvawe na prezemenite
me|unarodni obvrski.
Politikata na blokada kon koja pribegna na{iot
ju`en sosed so koja ja spre~i zaslu`enata pokana na
Makedonija za ~lenstvo vo NATO i so koja i se zakanu-
va na patot na integracijata vo EU vsu{nost, kako {to
poso~i Gruevski, pretstavuva blokada na realizira-
we na interesite na principite i vrednostite na NA-
TO i EU.
- Na EU gledame kako semejstvo od razli~ni nar-
odi koi rabotat zaedno, kade e po~ituvan interesot
na sekoja nacija i vo koja sorabotkata po~iva na soli-
darnosta. Taa zaednica na vrednosti Makedonija saka
da ja zbogati so svojot bogat kulturen jazi~en i naci-
onalen identitet, dodade Gruevski.
I specijalniot gostin na Samitot, pretsedatelot
na Republika Turcija Abdula \ul, obra}aj}i se pred
negovite kolegi, re~e - Ne se somnevam deka na{ata
poraka za obedineta Evropa od tuka od Ohrid, od sa-
moto srce na Balkanot, }e dopre do evropskite naro-
di. Konsolidiraweto na trajniot mir i stabilnost vo
regionot, kako integralen del na Evropa, e va`en
predizvik za nejzinata celosna integracija.
Izminatata nedela pokraj visokata sredba na dr-
`avnici, vo Makedonija se odr`a i trkaleznata masa
na tema: Promovirawe na Makedonija vo svetot -
sledni ~ekori i predizvici, vo organizacija na Agen-
cijata za stranski investicii. Nastan na koj prisust-
vuvaa ambasadorite na stranskite zemji vo Makedo-
nija so svoi oceni, komnetari i predlozi kako pona-
tamu da se prodol`i so kampawata - Investiraj vo
Makedonija. Ovaa vladina kampawa preku koja na{ite
promotori preku diplomatskite pretstavni{tva vo
zemjite niz svetot ja pretstavuvaat na{ata zemja, za-
po~na pred okolu 15 meseci. Dosega okolu 175 stran-
ski kompanii ja posetile Makedonija i se zainteresi-
rani da zapo~nat biznis, no od niv samo nekolku kom-
panii ve}e investirale vo Makedonija.
Nedelata me|u dvata praznika ja odbele`a i naj-
novata analiza na Evropskata komisija za toa kako }e
se dvi`at cenite, rastot, nevrabotenosta i drugite
pokazateli va`ni za ekonomskoto zdravje na Evropa.
Spored nea, poskapuvaweto na hranata i na energija-
ta ne ja pravi rozova ekonomskata prognoza za EU go-
dinava, no i za Makedonija. Spored podatocite obja-
veni od Ekonomskata komisija, Makedonija godinava
}e ima rekordna inflacija od 6 %, za razlika od lani
koga iznesuva{e samo 2,3%. Makedonskata inflacija
}e bide pogolema i od taa vo Unijata (3,8 %), no pred-
viduvawata na Brisel se deka ve}e idnata godina }e
se stabilizira i povtorno }e padne na 2,7%.
Vakviot trend }e gi sledi i Hrvatska i Turcija,
ostanatite dve zemji-kandidati za ~lensgvo, no op{-
tiot vpe~atok }e go popravi ekonomskiot rast koj za
godinava za Makedonija se proektira na 4,8%, a za
idnata godina na 5,5%.
Na pazarotna hartii od vrednost, minatata nede-
la karakteristi~ni bea malata ponuda i malata po-
baruva~ka.
Do sledniot ponedelnik
Makedonka Baldazarska
Glaven i odgovoren urednik na берзНИК
e-mail: berzNIK@interNIK.com.mk
 4 берзНИК
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
VO PRVOTO TROMESE^IE NA 2008 GODINA
Vo tekot na poslednite rabotni denovi na
april, 14 firmi gi objavija nivnite nerevi-
dirani finansiski izve{tai na Berza. Spo-
red prika`anite bilansi za uspeh, ovie kom-
panii poka`uvaat pozitivni rezultati, iako
sporedeno so istiot lanski period, kaj nekoi
od niv tromese~nata dobivka e namalena, {to
pred se, se dol`i na porastot na cenite na
repromaterijalite. Pokraj Komercijalna ban-
ka, koja ima sto procentno pogolem finansis-
ki rezultat vo odnos na istiot period lani,
se izdvojuvaat i golemite dobivki za prvoto
tromese~ie na Alkaloid i na Mako{ped.
KOMERCIJALNA BANKA
SO 100% POGOLEM
FINANSISKI REZULTAT
Ostvareniot finansiski rezultat za
periodot 01.01-31.03.2008 godina vo iznos
od 419,5 milioni denari e za 105% pogolem
od ostvareniot pozitiven finansiski
rezultat vo istiot period minatata godina.
Pogolemiot iznos na ostvaren pozitiven
finansiski rezultat vo odnos na minatata
godina proizleguva od zgolemenite prihodi
od redovno rabotewe (prihodi od kamata,
provizii i nadomestoci), no i od pogolem
iznos na prihodi od naplateni somnitelni i
sporni pobaruvawa, prihodi od rabotewe so
hartii od vrednost, kako i pomal obem na
izdvoena rezervacija za prvite tri meseci
od 2008 godina. Imeno, vo prvite tri meseci
od 2008 godina ostvareni se zna~itelno
povisoki prihodi od naplateni bilansni
pobaruvawa. Isto taka, izdvoenata rezer-
vacija vo prvite tri meseci od 2008 godina e
zna~itelno pomala vo sporedba so visokiot
iznos na izdvoenata posebna rezervacija vo
prvite tri meseci od 2007 godina poradi
usoglasuvaweto koe lani be{e napraveno so
Odlukata za izmeni i dopolnuvawa na
Odlukata za utvrduvawe na metodologijata
za klasifikacija na aktivnite bilansni i
vonbilansni pozicii na bankite spored ste-
penot na nivna rizi~nost.
MAKSTIL GI ISPOLNI KVANTITATIVNITE
PROIZVODNI PLANOVI
Izve{tajot za raboteweto vo prviot
kvartal od delovnata 2008 na Makstil a.d.
Skopje, uka`uva na visoka proizvodna dina-
mika i ispolnuvawe na postavenite kvan-
titativni targeti vo dvata proizvodni pogo-
ni.
Proizvodstvoto vo proizvodniot pogon
^eli~arnica, e pogolemo od planiranoto za
3,08%, odnosno od minatogodi{noto vo istiot
period za 3,75%. Vrednosta na pokazatelot e
dotolku pogolema, ako se ima vo predvid
visokata sporedbena osnova vo 2007 godina.
Planiranoto proizvodstvo na toplovalani
debeli limovi e postignato, a zgolemuvaweto
vo odnos na minatogodi{noto kvartalno ost-
varuvawe, e celi 13,4%. Kvalitetot na
proizvedeniot ~eli~en polufabrikat vo
^eli~arnica, e za 4,2 % poeni po prvi~nata
vizuelna ocenka, podobar od planiraniot i
za 2,7 procentni poeni podobar po
izvr{enata negova podgotovka za natamo{no
procesirawe . Kvalitetot za proizvedenite
toplovalani debeli limovi, e isto taka
podobar za 0,2 procentni poena, od visoko
targetiranoto nivo za 2008 godina.
Iskoristuvaweto na staroto `elezo, kako
broj 21
KOMERCIJALNA BANKA, ALKALOID, MAKO[PED I
MAKPETROL SO NAJGOLEMI POZITIVNI BILANSI
Alkaloid vo prvite tri meseci od godi-
nava realiziral neto dobivka od 107,421
milion denari, {to pretstavuva porast vo od-
nos na istiot period lani za pove}e od 30 mi-
lioni denari. Odnosno, za istiot period lani
Alkaloid realiziral neto dobivka od nad 68
milioni denari. Spored brojkite od Bilansot
na uspeh, dobivkata e rezultat na zgolemenite
operativni prihodi od 18.524.000 na
48.231.000 denari. Golema pozitivna promena,
od 65.080.000 denari ima i vo delot na zali-
hite na gotovi proizvodi i na proizvodstvoto
vo tek, koe vo istiot period lani imalo nega-
tivna sostojba. Farmacevstkata kompanija be-
le`i pozitivna razlika vo odnos na lani i kaj
dobivka i od operativnoto rabotewe koja vo
ovoj period godinava se iska~ila na 142,85
milioni denari.
Drasti~no pozitiven trend vo svoeto ra-
botewe vo ova tromese~ie vo odnos na mi-
natogodi{noto zabele`uva TD Mako{ped.
Neto dobivkata na dru{tvoto od 3,37 milioni
denari lani porasnala na 137,79 milioni de-
nari. Vakviot pozitiven skok se dol`i na
enormniot porast na sredstvata od ostanati
operativni prihodi koj iznesuva duri pove}e
od 148 milioni denari ( lani bil ne{to nad
dva milioni denari). Za vakvata razlikata
{to se pojavuva vo nerevidiraniot Bilans na
uspeh za ovoj tromese~en peroid vo stavkata
ostanati operativni prihodi vo odnos na 2007
godina, od dru{tvoto informiraat deka pro-
izleguva od proda`ba na akcii vo Mako{ped
osiguruvawe, realizirano vo prviot kvartal
vo 2008 godina.
Golema razlika vo prvite tri meseci vo
odnos na lani bele`i i Makpetrol. Neto
dobivkata vo ovaa kompanija iznesuva 35,703
milioni denari, za razlika od lani koga be-
le`ela negativno saldo od 16 milioni dena-
ri. Ostvarenata dobivka vo izminatite tri
meseci od ovaa godina od Makpetrol velat
deka a e rezultat na pogolemiot ostvaren
promet vo odnos na istiot period od minata-
osnovna metalur{ka surovina, e vo sog-
lasnost so normiraniot odnos, {to va`i i za
iskoristuvaweto na slabovite vo Va-
lalnicata za debeli limovi. Pazarnite pri-
liki se isklu~itelno povolni, odnosno se
odr`uva i vo tekot na celiot kvartal visoka
kowuktura za proizvodite od proizvodnata
komercijalna programa.
Dru{tvoto kako golem potro{uva~ na
elektri~na energija, e soo~eno so neprincip-
ielna i diskriminira~ka cenovna politika
od strana na elektroenergetskite vlasti vo
dr`avata, kako i so seriozni problemi vo
obezbeduvaweto na potrebnite kapaciteti za
prevoz, prosledeni so za~estena zatvorenost
na solunskoto pristani{te kako nose~ko
transportno odredi{te. Za odbele`uvawe e
faktot, {to povisokoto nivo na ostvareni
prihodi od proda`bi e ostvareno i so
ponepovolna struktura na ispora~anite
koli~ini, od gledna to~ka na sodr`anata
vrednos na komponenta, {to vo osnova e
rezultat na odr`uvaweto vo kontinuitet na
povolni cenovni odnosi.
Vo predstojniot period, e predvidena
realizacija na obemniot investicionen za-
Data 05.05.2008
ta godina. Prvite meseci od godinava se poz-
itivni i za Komuna. Taa godinava ostvarila
pozitiven bilans od 6,9 milioni denari nas-
proti lanskiot negativniot bilans za istiot
period. Prviot trimese~en period pozitivno
go zavr{uvaat i Makedonijaturist so neto do-
bivka od 41,957 milioni denari, Teteks od
Tetovo so neto dobivka od 3,6 milioni denari
i Makoteks so pozitiven bilans od 1,58 mili-
oni denari.
Pozitiven bilans na uspeh prika`ale i
R@ Uslugi, so dobivka od 4,33 milioni dena-
ri, potoa Vitaminka od Prilep so 8,5 milioni
denari, OHIS , Tehnometal Vardar i DG Beton
so dobivka od 5,57 milioni denari. Karakte-
risti~no za ovie firmi e {to iako realizi-
rale pozitiven bilans na uspeh vo ovie tri
meseci, toj vo odnos na istiot period vo 2007
godina e pomal. Vakva namalena dobivka e
najizrazena kaj grade`nata kompanija Beton.
BETON SO POMALI
PRIHODI VO PRVITE
TRI MESECI
Od grade`nata kompanija izvestuvaat
deka vo periodot od 01.01. do 31.03.20008
godina DG Beton a.d. ima ostvareno pomal
finansiski rezultat vo odnos na istiot
period od minatata godina {to e rezultat na
zgolemeni tro{oci vo raboteweto predi-
zvikani od enormnoto zgolemuvawe na cenite
na strate{kite materijali i na odredeni
uslugi.
Imeno, vo ovoj period ima{e enormno
zgolemuvawe na cenata na armaturnoto
`elezo i proizvodite na crnata metalurgi-
ja (50% ), naftata, transportnite i drugi
uslugi i drugo.
fat na edniot zagreven agregat vo Valal-
nicata, instalirawe na nova potisna pe~ka
so zna~itelno pogolem zagreven kapacitet i
zna~itelnno podobrena specifi~na energet-
ska potro{uva~ka, bez naru{uvawe na
proizvodniot ritam na procesnata misija. Vo
upotreba e i rekonstruiraniot sistem za
ladewe i interno transportirawe na
limovite, zaradi spre~uvawe na nivno
povr{insko o{tetuvawe, a vo podgotovka se i
pove}e proekti za usovr{uvawe, razvoj i
zgolemuvawe na proizvodstvoto. Vo tek se i
aktivnostite za podobruvawe na grani~nite
performansi na vala~kiot stan, kako i
rein`enering na osnovnite mehani~ki delovi
na linijata na no`icite i vgraduvawe na
avtomatiziran sistem na dimenzionalno
oblikuvawe pri zavr{nite operacii.
Paketot aktivnosti, okolu aplikacijata za
integralna ekolo{ka dozvola, kako i imple-
mentacijata na standardot ISO 14001, bi
trebalo da go re{i problemot so emisijata na
site vidovi polutanti vo vozduh, vo voda i vo
po~va, kako i da go re{i vremenoto skladi-
rawe i reciklirawe na cvrstite i te~nite
otpadi, za {to e izgotven operativen plan so
dinamika na realizacija na poso~enite ak-
tivnosti i finansiska konstrukcija za isti-
te, e vo faza na realizacija , odnosno vo tek
se aktivnostite targetirani za prvata godina
na negovoto implementirawe.
 Data 05.05.2008 broj 21
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
S O D R @ I N A
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Makedonija godinava so rekordna inflacija, e
naslovot so koj Utrinski vesnik ja zapo~nuva
rabotnata nedela po veligdenskite praznici. Pos-
VOVEDNIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 kapuvaweto na hranata i na energijata ne ja pravi
rozova ekonomskata prognoza za EU godinava, no i
VESTI BERZA... VESTI BERZA... ................4 za Makedonija - rezultatot na najnovata analiza
na Brisel za toa kako }e se dvi`at cenite, rastot,
BERZNIK - VTORNIK, SREDA. . . . . . . . . . . . . . . . . 5 - 6 nevrabotenosta i drugite pokazateli va`ni za
ekonomskoto zdravje na Evropa. Spored podatocite
DO 2012 GODINA VO MAKEDONIJA..............................12 objaveni v~era od Ekonomskata komisija, Makedo-
nija godinava }e ima rekordna inflacija od 6%, za
PROMOVIRAWE NA MAKEDONIJA VO SVETOT razlika od lani koga iznesuva{e samo 2,3%.
- SLEDNI ^EKORI I PREDIZVICI.................8-9 Makedonskata inflacija }e bide pogolema i od taa
vo Unijata (3,8%), no predviduvawata na Brisel se
ZORICA APOSTOLOSKA - DIREKTORKA NA deka ve}e idnata godina }e se stabilizira i pov-
MAPAS................................................... 10-12 torno }e padne na 2,7%. Vakviot trend }e gi sledi
i Hrvatska i Turcija, ostanatite dve zemji-kandi-
BERZNIK - PETOK, SABOTA ........................13-14 dati za ~lenstvo, no op{tiot vpe~atok }e go popra-
BERZNIK - NEDELNICI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 vi ekonomskiot rast koj za godinava za Makedonija
se proektira na 4,8%, a za idnata godina na 5,5%.
SVETSKI BERZI ... .................................................16-17 Vo dene{nite vesnici }e pro~itate i: Vlada-
ta so vrzani race za uvoz na p~enica. Vo vreme ko-
NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZA ga golem del od dr`avite uvezuvaat p~enica so cel
ZA HARTII OD VREDNOST.................... 18-19 da go presretnat mo`noto novo poskapuvawe na ovoj
osnoven prehranben artikal na svetskite berzi, na
na{ata Vlada celosno i se vrzani racete da go
prezeme istiot ~ekor. Dr`avite {to ja proizvedu-
vaat, pak, po~naa da go zabranuvaat nejziniot iz-
voz. Na{ata vlast, pak, iako ja najavi mo`nosta za
I M P R E S S U M interventen uvoz na p~enica, od druga strana, sama
si ja blokira{e taa varijanta poradi raspu{tawe
na parlamentot i tehni~kiot karakter na Vladata,
koja ne mo`e da donese odluka za uvoz na lebno `i-
to. Namerata na Vladata za uvoz na p~enica bila
spre~uvawe novo poskapuvawe na p~enicata i na
lebot.
Izdava: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje Vreme prenesuva deka bankite so softver i
Mediumska biblioteka i digitalna arhiva ~ipovi se borat protiv kradcite. MVR predupredu-
Redakcija na берзНИК va deka se zgolemuva zloupotrebata i deka e zabe-
Adresa: Plo{tad MAKEDONIJA bb, p.fah 882 Skopje, le`an nagoren trend na grabe`i na bankomati. Sa-
1000, R.Makedonija mo vo poslednava godina se zabele`ani triesetina
Tel. 02/25.32.800 faks: 02/25.32.839 obidi za nelegalno podigawe pari od bankomati,
Internet: www.interNIK.com.mk; naj~esto vo vnatre{nosta od dr`avava.
e-mail: info@interNIK.com.mk Sumata {to ja podigale kradcite se dvi`i od
30.000 do 150.000 denari. Nekoi od niv se otkrieni
Izvr{en direktor: Zdravko Josifovski od slu`bite za organiziran kompjuterski kriminal
Odnosi so javnost: Nata{a Dimovska
Marketing: Ivona Josifovska 2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
Asistent na PR i marketing: Stojne Danilova
IKT Menaxer: Kiro Velkovski 1. HRANATA JA PUMPA INFLACIJATA (***)
Menaxer za delovni odnosi: Divna Pe{i} 2. CEMENTARNICA USJE KUPI STRUJA OD MEPSO (**)
Logistika: Ana Petrova ДНЕВНИК
Finansii: Gordana Stojanovska s.1 IZGOR CENI NA OVO[JETO I NA ZELEN^U-
KOT
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI s.1 KONTROLA NA PRIDONESITE
MEDIUMI берзНИК s.7 SLOVENCI ]E JA KUPAT KUMANOVSKA ^IS-
берзНИК e osnovan 2007 godina. TOTA
s.9 NE ^EKAAT IZGOR CENI NA OVO[JETO I NA
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI ZELEN^UKOT
MEDIUMI берзНИК s.13 KONTROLA NA PRIDONESITE
Broj: 21 БИЗНИС
Data: 05.05.2008 s.1 HRANATA JA PUMPA INFLACIJATA
s.1 T-HOME JA OTVORA VRATATA ZA NOVI
SE DISTRIBUIRA SAMO SO PRETPLATA STRANSKI BRENDOVI
s.1 SUBVENCII PRVO ZA TUTUNARITE
FOTO NASLOVNA: s.2 MBI 29.03.2008
s.3 KOMERCIJALNA BANKA SO DOBIVKA OD 419,5
MILIONI DENARI
Foto: s.3 MBI-10 SE NAMALI ZA 1,54 INDEKSNI POENI
Robert Spasovski s.3 ZA DIVIDENDA ODVOENI 112,3 MILIONI DE-
NARI
Redakcija na берзНИК s.3 VREDNOSTA NA OFICIJALNIOT PAZAR - 10,5
Internet distributiven sistem: www.interNIK.com.mk MILIONI DENARI
Glaven i odgovoren urednik: Makedonka Baldazarska s.4 T-HOME JA OTVORA VRATATA ZA NOVI
Novinari: Vaska Mickoska, Kiro Simonovski STRANSKI BRENDOVI
Kompjuterska podgotovka: Tatijana Trpkovska s.4 SUBVENCII PRVO ZA TUTUNARITE
Redakcija: s.5 HRANATA JA PUMPA INFLACIJATA
Evoluator na vesti: Anita Ba{oska,. R. Tasovska УТРИНСКИ ВЕСНИК
operatori: Mare Lazarevska, Arslan Skoro, Zoran s.1 HRANATA JA PUMPA INFLACIJATA
Stamatovski, Martin Arsovski, \or|e Rexi}, Toni Arsovski s.1 T-HOME JA OTVORA VRATATA ZA NOVI
i Darko Tripunovski STRANSKI BRENDOVI
Fotoreporter: Robert Spasovski s.1 SUBVENCII PRVO ZA TUTUNARITE
s.2 MBI 29.03.2008
Marketing, distribucija i proda`ba: s.3 KOMERCIJALNA BANKA SO DOBIVKA OD 419,5
INTERNACIONAL NIK AD - Skopje
берзНИК
5
29.04.2008 g. VTORNIK
pri MVR, no nekoi uspevaat da pobegnat od dr`a-
vava bidej}i naj~esto se raboti za stranski dr`av-
jani, Romanci i Bugari.
Vo nego }e pro~itate i deka Cementarnica Usje
kupi elektri~na energija od Dr`avnata kompanija
za prenos MEPSO. Na licitacijata na koja MEPSO
gi prodava{e no}nite vi{oci, edinstvena zainte-
resirana kompanija za elektri~na energija vo no}-
nite ~asovi bila skopskata Cementarnica. Za pr-
vite deset dena od maj, Usje kupila 770 megavat-
~asovi no}ni vi{oci elektri~na energija. Sekoj
den od prvi do 11 maj, }e dobiva po 70 megavat-~a-
sovi elektri~na energija vo period od polno} do
sedum ~asot nautro. So ovaa proda`ba na elek-
tri~na energija, MEPSO }e inkasira pove}e od 22
milioni evra za samo deset dena.
Vo dene{nite vesnici se objaveni i izve{tai-
te za dobivkite i raspredelbata na dividendata
vo pove}e uspe{ni kompanii. Granit od vkupno ost-
varenata dobivka od 5,6 milioni evra vo tekot na
minatata godina okolu 1,1 milion evra vo bruto-
iznos }e gi upotrebi za dividenda na akcionerite.
Kompanijata Fer{ped ostvarila profit od 3,1 mi-
lioni evra, ili blizu 190 milioni denari vo tekot
na minatata godina. Pritoa, kako dividenda za ak-
cionerite }e bidat isplateni 33 milioni denari,
ili 537 iljadi evra.
Dnevnik objavuva i deka slovene~kata firma
Atrik }e go kupi mnozinskiot paket akcii od kuma-
novskoto JP ^istota i zelenilo. Pretstavnicite
od firmata od koja ^istota pred dve godini kupi
specijalni vozila za iznesuvawe smet, v~era sklu-
~ija dogovor so gradona~alnikot na Op{tina Kuma-
novo Zoran Damjanovski i direktorot na pretpri-
jatieto Erol Bekte{i.
Cenite na naftata v~era na berzata vo Wujork
povtorno skoknaa na rekordna vrednost od re~isi
120 dolari za barel. Do ova novo poskapuvawe doj-
de otkako petrohemiskata korporacija (Bi-Pi) po-
radi {trajk vo {kotskata rafinerija Grenxmout go
zatvori naftovodot so koj se ispora~uva tretina
od naftata od britanskite nao|ali{ta vo Severno
More do rafineriite vo Velika Britanija, kako i
poradi oru`eniot napad vrz policijata vo Nigerija
koja go obezbeduva najgolemiot nigerski terminal
za nafta i gas.
MILIONI DENARI
s.3 MBI-10 SE NAMALI ZA 1,54 INDEKSNI POENI
s.3 ZA DIVIDENDA ODVOENI 112,3 MILIONI DE-
NARI
s.3 VREDNOSTA NA OFICIJALNIOT PAZAR - 10,5
MILIONI DENARI
s.4 T-HOME JA OTVORA VRATATA ZA NOVI
STRANSKI BRENDOVI
s.4 SUBVENCII PRVO ZA TUTUNARITE
s.5 HRANATA JA PUMPA INFLACIJATA
ВЕЧЕР
s.1 UVOZOT NA STRUJA E REGULAREN
s.6 UNIBANKA JA ZGOLEMI AKTIVATA ZA 50 NAS-
TO
s.6 KREDITI DO 150.000 BEZ HIPOTEKA
s.6 ALKALOID - LIDER VO TRGUVAWETO
s.6 UVOZOT NA STRUJA REGULAREN
ВРЕМЕ
s.6 CEMENTARNICA USJE KUPI STRUJA OD MEP-
SO
s.6 GRANIT SO DIVIDENDA NA AKCIONERITE
s.7 IMB ORGANIZIRA RABOTILNICI ZA STO^A-
RITE
s.7 SON^OGLEDOT SE VRATI NA NIVITE
s.11 BANKITE SO SOFTVER I ^IPOVI SE BORAT
PROTIV KRADCITE
НОВА МАКЕДОНИЈА
s.5 CENATA NA NAFTATA SKOKNA NA 120 DOLARI
s.5 NAMALENO TRGUVAWETO NA BERZATA
s.5 KAJ PREMINOT BOGORODICA SE GRADI HO-
TEL [ERATON
s.5 GRANIT ]E DELI DIVIDENDA
s.5 PAD NA DOBIVKATA NA MAJKROSOFT
 6 берзНИК broj 21
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 05.05.2008

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Grcija prodol`uva so tivkoto embargo
kon Makedonija. Top vest vo site vesnici e
v~era{noto odbivawe na gr~kite vozduho-
plovni vlasti avion na MAT da vleze i da ja
preleta gr~kata teritorija, iako prethodno
bil uredno najaven i imal odobren plan od
gr~kata kontrola za letawe i od Euro - kon-
trol. No}niot ~arter let kon [arm El [eik
so 86 patnici prinudno sletal na aerodromot
vo Istanbul, od kade {to prodol`il kon pr-
vi~nata destinacija. Ova e grubo kr{ewe na
me|unarodnoto pravo i na ^ika{kata konven-
cija, ~ii potpisnici se Makedonija i Grcija,
prenesuvaat site vesnici vo dr`avava.
Trkaleznata masa na tema Promovirawe
na Makedonija vo svetot - sledni ~ekori i
predizvici, {to v~era se odr`a vo organiza-
cija na Agencijata za stranski investicii ja
tretiraat site vesnici, pri {to razli~no se
komentira dosega{niot uspeh na vladinata
kampawa. Vo Utrinski vesnik stoi deka pred
okolu 15 meseci otkako zapo~na kampawata,
okolu 175 stranski kompanii ja posetile Ma-
kedonija, interesiraj}i se za po~nuvawe biz-
nis, no od niv samo nekolku kompanii ve}e
investirale vo Makedonija, a so nekolku
imalo - dlaboki razgovori, no nivnite imi-
wa zasega se delovna tajna.
Gotov 400-kilovoltniot dalnovod kon
Bugarija, e naslov na tekstot vo vesnikot
Dnevnik, vest koja e prisutna vo ekonomskite
rubriki i vo drugite dnevni vesnici. Dalno-
vodot koj Makedonija go pu{ti od [tip do
makedonsko-bugarskata granica }e bide pu{-
ten vo upotreba koga i Bugarija }e ja obezbe-
di potrebnata infrastruktura za elektroen-
ergetsko povrzuvawe. Od MEPSO soop{tuva-
at deka na trasata dolga 71,2 kilometri sega
se postavuvaat aluminisko-~eli~ni ja`iwa
za prenos na struja. Dalnovodot pominuva niz
op{tinite [tip, Probi{tip, Kratovo i Kri-
va Palanka. Izgradbata po~na vo 2006 godi-
na, a izveduva~ e germanskata kompanija SAG.
Dalnovodot e od ogromno zna~ewe za stabil-
nosta na sistemot i za snabduvaweto so stru-
ja, pi{uva Dnevnik.
Benzinite i dizelot vo dr`avava dos-
tignaa nov rekord, poskapuvaj}i za tri, od-
nosno za tri i pol denari po litar, e vesta
koja ja objavuvaat site vesnici. Od no}eska
na polno}, cenata na MB-96 od 70 denari za
litar se zgolemuva na 73 denari, na EURO-
30.04.2008 g.SREDA
SUPER-95, od 67 denari na 70 denari, EU-
ROSUPER-98, od 68 denari za litar odi na
71 denar. Novata cena na EURODIZEL izne-
suva 67 denari, na ekstralesnoto maslo za
doma}instvo 56 denari, a na ekstralesnoto
maslo (EL-1) e 56,5 denari. Spored Regula-
tornata komisija, najnovoto zgolemuvawe na
maloproda`nite ceni na gorivata se obraz-
lo`uva so poskapuvaweto na prose~nata cena
na surovata nafta na svetskite pazari od
nad osum nasto za poslednite dve nedeli.
Standardno, dnevnite izve{tai za trgu-
vaweto na Makedonskata berza na hartii od
vrednost, se objaveni vo Biznis. Na 81 den na
trguvawe na Makedonskata berza (29.04.2008
godina) be{e prijavena edna blok transakci-
ja so 7.000 obi~ni akcii na Arcelormittal
a.d. Skopje (HRM).
Vkupno se trguva{e so 18 akcii, obvrzni-
cata za devizni vlogovi i obvrznicata za de-
nacionalizacija (~etvrta, petta i {estta
emisija). Istrguvani se 4.818 akcii preku 69
transakcii i obvrznici vo nominalna vred-
nost od 29.059 evra preku 15 transakcii.
Vkupno se sklu~eni 84 transakcii i e ostva-
ren vkupen promet od 21.519.203,70 denari.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. GRCITE NE GO PU[TAAT MAT NITU SO DOZVOLA (*****)
2.KAMPAWATA INVESTIRAJTE VO MAKEDONIJA ZAINTERESIRALA 175 KOMPANII (*****)
ДНЕВНИК s.6 IZGRADEN DALNOVODOT [TIP-CRVENA MOGILA
s.1 GRCIJA PRIZEMJI AVION NA MAT s.6 U[TE EDEN PRESEDAN OD JU@NIOT SOSED
s.7 REKORDNA CENA NA BENZINOT s.6 EKONOMSKI ATA[EA ]E LOBIRAAT KAJ INVESTI-TO-
s.7 PROMOTORITE MORA DA ZNAAT SE RI
s.7 SSM NA PRVOMAJSKI PROTEST s.6 BENZINITE POSKAPI ZA TRI DENARI
s.7 GOTOV 400-KILOVOLTNIOT DALNOVOD KON BUGARIJA s.8 CEMENTARNICATA NEMA ZABRANA ZA PE^KA KOJA
БИЗНИС ZAGADUVA
s.1 CENATA NA METALITE I NAFTATA I PONATAMU RA-S- ВРЕМЕ
TAT s.1 3.000 EVRA ILI NEMA VLEZ VO GRCIJA
s.1 DO KRAJOT NA JUNI - SITE NA SVOITE RABOTNI ZA- s.1 NAFTATA ]E NI JA PRESOLI MANXATA
DA^I s.3 TRI ILJADI EVRA ILI NEMA VLEZ VO GRCIJA
s.3 DO KRAJOT NA JUNI - SITE NA SVOITE RABOTNI ZADA- s.5 BENZINITE POSKAPI ZA TRI DENARI
^I s.5 NOVO ZAGREVAWE NA INFLACIJATA
s.3 ^ETIRIESET CENTRALI NA VETER VO GEVGELIJA s.5 PRIJAVENI GOLEM DEL ZEMJODELSKI POVR[INI
s.3 IZGRADEN DEL OD DALEKUVODOT [TIP-CRVENA MOGI- ВЕСТ
LA s.1 GRCIJA PRINUDNO GO SPU[TI MAT VO ISTANBUL
s.3 GRCIJA - ZAKANA ZA BEZBEDNOSTA NA LETOVITE s.3 VLADATA NEMA DA GI ZABRANI PRELETITE NA OLIM-
s.4 ZLATEN MEDAL ZA VALANDOVSKA VIZBA PIK I EJXIJAN
s.5 APRILSKIOT MINIMUM 9.885 DENARI s.3 BENZINITE POSKAPI ZA TRI DENARI
s.13 MBI-10 ZGOLEMEN ZA 13,08 INDEKSNI POENI s.3 GRCIJA PRINUDNO GO SPU[TI MAT VO ISTANBUL
s.13 AKCIITE NA KOMERCIJALNA BANKA - NAJTRGUVANI s.6 PODGOTVETE SILNI ARGUMENTI ZO[TO DA SE IN-
s.14 INDEKSI NA BERZITE VO BLAG PORAST VESTIRA VO MAKEDONIJA
s.14 PORAST NA INDEKSOT MOYTE ZA 14,84 PROCENTI s.7 SAMAK: DANCITE SAKAAT DA VLO@AT 150 MILIONI
s.15 TETEKS SO DOBIVKA OD 3,6 MILIONI DENARI EVRA VO MAKEDONIJA
s.15 GRANIT ]E RASPREDELI DIVIDENDA OD 67.998.994 DE- s.7 MEPSO GO IZGRADI DALNOVODOT OD [TIP DO BU-
NARI GARSKATA GRANICA
s.16 CENATA NA NAFTATA POVISOKA ZA OSUM NASTO s.7 INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO PORASNA ZA DVA
s.16 CENITE NA METALITE I NAFTATA I PONATAMU RA-S- OTSTO
TAT s.8 T-MOBILE I KOSMOFON NE DAVAAT PONISKI CENI
УТРИНСКИ ВЕСНИК НОВА МАКЕДОНИЈА
s.1 BENZINOT I DIZELOT POSKAPI ZA 3 DENARI s.8 MBI-10 SO PORAST OD 0,23 OTSTO
s.5 GRCITE NE GO PU[TAAT MAT NITU SO DOZVOLA s.8 GRCITE PRINUDIJA AVION NA MAT DA SLETA VO IS-
s.8 STRANSKI KOMPANII SE INTERESIRAAT, NO SAMO TANBUL
NEKOLKU INVESTIRALE s.8 MBI 30.04.2008
s.8 BENZINITE I DIZELOT POSKAPI ZA TRI DENARI s.9 IZGRADEN DALNOVODOT [TIP-CRVENA MOGILA
s.8 SAMO SSM UTRE ]E GO ODBELE@I PRAZNIKOT NA TRU- s.9 KAMPAWATA INVESTIRAJTE VO MAKEDONIJA ZA-IN-
DOT 1 MAJ TERESIRALA 175 KOMPANII
s.9 MEPSO GO IZGRADI DALNOVODOT [TIP-CRVENA s.9 BENZINOT I DIZELOT POSKAPUVAAT
MOGILA s.9 SSM NA PRVOMAJSKI PROTEST
s.9 KOMERCIJALNA SAMO ZA TRI MESECI OD 2008 SO ШПИЦ
PROFIT OD 6,8 MILIONI EVRA s.6 PROTEST I PIKNIK ZA 1 MAJ
ВЕЧЕР s.6 BENZINITE I DIZELITE POSKAPEA ZA TRI DENARI
s.1 ZABRANA ZA PRELETITE NA MAT NAD GRCIJA s.6 ZA INVESTICII ZAINTERESIRANI 175 KOMPANII
 Data 05.05.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
DO 2012 GODINA VO MAKEDONIJA
OD 30 DO 300 000 MILIONI EVRA VO FONDOVSKATA
INDUSTRIJA
Z
a da se dobie vistinska slika za zna-
~eweto i razvojot na investicionite
fondovi, Markovski analizata ja za-
po~nuva so pregled na pojavata i napredo-
kot na investicionite fondovi vo regio-
nite vo Ju`na i Severna Amerika. Spored
negovata analiza najzna~aen rast na ame-
rikanskiot kontinent fondovte zabele-
`uvaat vo ^ile, Meksiko i Brazil. Za ev-
ropskiot kontinent, karakteristi~no e toa
{to zemjite od Jugoisto~na Evropa, pred se
onie zemji so tranzicioni ekonomii imaat
isto taka zna~ajni stapki na rast koi{to
na primer vo Romanija se dvi`at od 63 %,
vo Polska e na nivo od
58%, Slova~ka poka`uva
stapka na rast od 31%, a vo
^e{ka e 21%. Isto taka,
karakteristi~no za glo-
balnite trendovi e deka vo
svetski ramki, ovaa indus-
trija vo periodot od 1999
do 2006 bele`i prose~na
stapka na rast od 8%, od-
nosno, dokolku vo 1999 go-
dina, iznosot na sredstva
anga`irani vo investicis-
ki fondovi iznesuva{e 11
iljadi milijardi, na krajot
na 2006 godina ovoj iznos
se zgolemuva na 21 iljada
milijardi amerikanski
dolari.
Od investiciskite fondovi na glob-
alno nivo najgolemo u~estvo zemaat onie
fondovi koi{to investiraat vo sop-
stveni~ki hartii od vrednost. Toa e skoro
polovina od vkupno anga`iranite sredst-
va vo ovaa industrija. Na vtoro mesto se
onie koi{to investiraat vo instrumenti
na pazarot na pari, treto mesto zazemaat
fondovite koi vlo`uvaat vo dolgoro~ni
dol`ni~ki hartii od vrednost, na ~etvrto
mesto se onie koi{to imaat me{ana, od-
nosno balansirana strategija na dvi`ewe
vo ramki od 10 % od vkupno anga`iranite
sredstva.
SAD pretstavuvaat lider vo ovaa in-
dustrija i zatoa se smeta deka trendovite
na dolg rok {to tamu se slu~uvale mo`at
da se zemat kako reper za idnite dvi`ewa
za regionot i za makedonskata industrija
na investiciskite fondovi.
Karakteristi~no za SAD e deka ogro-
men del od svoite sredstva vlo`eni preku
investiciskite fondovi ostanuvaat inte-
gralen i raste~ki del od portfoliata na
doma}instvata. Vo 1990 godina okolu se-
dum do devet procenti od finansiskata
aktiva na doma}instvata vo SAD se dr`e-
la do ovoj tip na investicii, dodeka na
krajot na 2006, ovoj procent dostignuva 23
procenti, {to zna~i ~etvrtina od finasi-
skite sredstva {to gi poseduvaat doma-
}instvata se ~uvaat i se upravuvaat od
strana na investiciskite fondovi, {to
broj 21
pak uka`uva na visok stepen na educira-
nost na samite investitori, no i za visok
stepen na doverba koj go u`ivaat ovie ins-
titucii vo ovaa razviena ekonomija.
Fondovite u~estvuvaat vo sopstveni~-
kata struktura na kompaniite so razli~ni
vidovi na hartii od vrednost koi{to se
trguvaat vo SAD. U~estvoto vo sopstveni-
~ki hartii od vrednost se dvi`i do 25
procenti, dodeka vo onie op{tinski ob-
vrznici koi{to se vo faza na spremawe kaj
nas, u~estvuvaat so 34 procenti.
Kako faktor koj{to }e go determinira
idniot razvoj na na{ata fondovska indus-
Фондовската индустрија во
Република Македонија конечно
започна да функционира од втора-
та половина на 2007 година.
Инвестиционите фондови всушност
се финансиските субјекти кои се
очекува да внесат стабилизирачко
дејство на пазарот во услови на
понагласени ценовни осцилации,
како и да бидат катализатор за
развој на примарниот пазар –тие
се алката која недостасуваше на
македонскиот пазар на капитал.
Инвестициските фондови и нивна-
та перспектива во РМ беше тема и
на една панел дискусија во рамки-
те на деветата годишна конферен-
ција на Македонка берза, од која
берзНИК ја пренесува презента-
цијата на Горан Марковски,
Директор на дирекција за вршење
услуги со хартии од вредност во
Комерцијална Банка а.д. Скопје.
берзНИК
7
trija e dvi`eweto na svetskite berzanski
indeksi, vo odnos na neto prilivot na
sredstva. Zna~i postoi visok stepen na
korelacija pome|u obemot na dopolnitelno
anga`irani sredstva vo ovaa industrija i
stapkite na prinos koi{to se ostvareni,
odnosno registrirani preku svetskiot in-
deks.
Vo odnos na Jugoisto~na Evropa, re~isi
site zemji koi{to vo golem del ja zavr{ija
taa faza na pribli`uvawe kon EU imaat
stapka na anga`irawe na sredstva vo fon-
dovi od okolu osum procenti od bruto do-
ma{niot proizvod koj{to be{e na{a de-
terminanta pri oprede-
luvawe na idnite poten-
cijali na ovaa industri-
ja.
Vo periodot od 2004
godina do 2007 vo Hrvat-
ska ovaa industrija do-
`ivuva zna~aen rast so
zgolemuvawe od duri 54
procenti vo smisla na
obemot na anga`irani
sredstva. Vo 2004 ima
630 milioni evra, za da
na krajot na 2007 iznosot
na sredstva na fondovi
e zgolemen na ~etiri mi-
lijardi i 170 milioni
evra.
[to se odnesuva do
Makedonija, na{ite predviduvawa i o~e-
kuvawa se temelat vrz baza na nivo na raz-
vienost na pazarot na kapital, o~ekuvani-
ot rast na bruto doma{en proizvod, iskus-
tvo od individualnite investirawa na go-
lem del od investitorite koi{to se slu-
~ija vo 2007 godina i koe }e pretstavuva
korektor vo nivnite idni investicioni
odluki. Vo nasoka na razvoj na Investi-
ciskite fondovi }e vlijae i pojavata na
prvite investicioni sovetnici {to }e
zna~at kvalitativno podobruvawe na am-
bientot vo zemjata i sekako unapreduvawe
na raboteweto na glavnite ~initeli na
makedonskiot pazar na kapital.
Na{ite predviduvawa odat vo nasoka
deka po~nuvaj}i od 2008 godina bi trebalo
da se investiraat okolu 30 milioni evra
vo fondovskata industrija vo na{ata zem-
ja, za toj iznos vo 2012 godina da se zgole-
mi do 300 milioni evra {to bi bilo rezul-
tat na novi uplati, a vo golem del i kako
generi~ki rast na samoto portfolio kako
rezultat na porast na prinosite na ovie
fondovi. Ovie proekcii se praveni vrz
baza na onie performansi koi{to se bitni
za opredeluvawe na idninata, odnosno
proekcii na stapka na u~estvo vo fondo-
vite na BDP, no i pokraj ovie pomalku op-
timisti~ki apsolutni iznosi, sepak sme
daleku zad prosekot vo Jugoisto~na Evro-
pa.
K.S.
 8 берзНИК broj 21
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 05.05.2008

PROMOVIRAWE NA MAKEDONIJA VO SVETOT - SLEDNI ^EKORI I PREDIZVICI

UME[NOST I OBVRSKA E DA SE ZADR@I

INTERESOT NA FIRMITE I NA DR@AVITE
P
romotorite na makedonskata ekono- rat pregovorite vo vrska so dogovorot za toa e samo po~eten ~ekor. Najva`no e vni-
mija vo svetot treba da bidat ekonomska tehni~ka i nau~na sorabotka, a manieto i interesot na firmite i na dr-
podgotveni so mnogu konkretni i isto taka, upativme eden predlog za opre- `avite da se zadr`i. Tokmu tuka ve ~eka
dlabinski poznavawa za potencijalite na deleni me|ugrani~ni proekti na poleto na pogolema rabota i smetam deka ambasadite
makedonskiot pazar, dokolku sakaat da gi energetikata do ELEM. tokmu na ova pole treba da bidat poaktiv-
privle~at stranskite investitori da vlo- Spored romanskiot ambasador, najva`- ni. Nema da ka`eme deka ungarskite firmi
`at vo dr`avava. Tie mora da go znaat po- no vo kampawata za promovirawe na make- se podobri od romanskite ili britanskite,
detelno dogovornoto pravo, mehanizmite donskite ekonomski potencijali e da se me|utoa sakame da vidime ednakov tretman
na re{avwe na sporovite, obu~enosta na otstranat neto~nite pretstavi i sliki vo i pristap, kako i transparentni proceduri
rabotnata sila, kolkavi se penziskite vrska so biznisot i delovnoto odnesuvawe i postapki za vreme na ovoj proces na in-
pridonesi, na koe nivo se infrastruktur- vo Makedonija, a toa mo`e da se napravi vestirawe.
nite uslugi, sopstveni~kite prava... I, u{- preku organizirawe vakvi aktivnosti. - Ungarskiot ambasador smeta deka kon-
te mnogu drugi deteli informacii so koi Imaj}i go predvid dosega{noto iskustvo, taktot pome|u dr`avite, pome|u vladite i
bi ja pretstavile Makedonija kako atrak- bi gi pottiknal nadle`nite makedonski ministerstvata e prvo nivo {to sozdava
tivna biznis destinacija, {to }e odeluva institucii, tela, organizacii, asocijacii povolni ramki za stopanskite aktivnosti
dr`avava od drugite zemji vo opkru`u- i t.n, da gi razgledaat mo`nostite za pos- na firmite, a vtoroto nivo se direktnite
vaweto, a {to bi gi ubedilo stranskite toewe na posebna ekonomska misija vo Ro- kontakti pome|u firmite, kade treba da
kompanii da otpo~nat biznis tokmu kaj nas. manija i da ja iskoristat mo`nosta na sae- dojde do izraz znaeweto i ume{nosta na
Ovie momenti, najkuso, mu gi predo~ija am- mite i izlo`bite {to se organizraat, za- specijalnite eksperti vo ambasadite.
basadorite i pretstavnicite na diplomat- radi nivnta golema posetenost, da vospos- Poa|aj}i od faktot deka nie kako dr-
skite pretstavni{tva vo zemjava na di- tavat konkretni vrski ne samo so roman- `ava ne mo`eme da si dozvolime da imame
rektorot na Agencijata za stranski inves- skite firmi, tuku i po{iroko. takvi diplomati - eksperti vo sekoja dr-
ticii, Viktor Mizo, na trkaleznata masa - Delovnoto rabotewe i privleku- `ava, ambasadorot Keke{i re~e deka takvi
na tema Promovirawe na Makedonija vo vaweto stranski investicii e seriozna lu|e se neophodni vo onie zemji koi se od
svetot - sledni ~ekori i predi- primaren interes za Make-
zvici, organizirana po povod donija. Vo drugite zemji bi
rasporeduvaweto na ekonomskite Контактот помеѓу државите, помеѓу владите и министер- bilo dobro da se nazna~at
promotori na Makedonija vo tar- po~esni konzuli, koi se
get zemjite za investicii. ствата е прво ниво што создава поволни рамки за стопан- mnogu va`ni lica vo grade-
Pretstavnicite na diplo- ските активности на фирмите, а второто ниво се директ- weto na me|usebnata do-
matskiot kor smetaat deka ideja- ните контакти помеѓу фирмите, каде треба да дојде до verba me|u dr`avite.
ta 23 ekonomski ata{ea da ja - Makedonija ima golem
promoviraat zemjava e odli~na i израз знаењето и умешноста на специјалните експерти во broj na mo`nosti, no za `al
deka }e vrodi so plod. No, tie амбасадите ne postojat dovolno infor-
predupreduvaat deka vo realizi- macii {to prodiraat nad-
rawe na ovaa ideja ne se dozvoleni impro- rabota za sekoja zemja, posebno ako e vo vor i ne postojat dovolno informacii za
vizacii. Promotorite morada bidat pod- tranzicija, kako {to e Makedonija. Tie samite mo`nosti. Koga zboruvate za inves-
gotveni da odgorat na pra{awata na in- zemji imaat nekoi zaedni~ki karakteris- ticiite, treba da ja promovirate ne samo
vestitorite: od toa kolkavi danoci se tiki, no i razliki, i stranskite investi- mo`nosta, tuku i potencijalot na samata
pla}aat, do toa - kade se nao|a Makedoni- tiri o~ekuvaat da vidat golemi ekonomski dr`ava, nejzinoto zna~ewe i mesto vo re-
ja? promeni vo relativno kus vremenski peri- gionalnata sorabotka i mo`nostite i po-
Objasnuvaj}i gi dosega{nite postignu- od, no i promeni vo politi~kite procesi, zicijata vo regionot. A toa e mnogu poslo-
vawa na planot na bilateralnite odnosi, vo socijalnite sostojbi, objasni Ferenc `eno pra{awe. Jas mo`am da napi{am
Adrijan Konstantinesku, ambasador na Keke{i, ambasador na Ungarija. - Jas ne bi mnogu ubavi pisma do firmite, so koi gi
Romanija istakna deka Makedonija treba sakal da bidam nitu mnogu pristrasen, nitu pokanuvam da dojdat vo Makedonija, no tie
da prodol`i so pretstavuvawe na svoite mnogu negativen kon kampawata, tuku neu- }e mi re~at - kako da dojdam tamu, Kosovo
potencijali vo zemjite od Regionot i po- tralen, bidej}i ovaa kampawa treba da ima e blisku, mo`e da imam problemi. Zna~i,
{iroko. - Vo obidot da se olesnat direkt- strategija. No, na dolg rok treba da ima }e treba na potencijalnite investitori da
nite kontakti pome|u delovnite lu|e, eden sistematska sorabotka, zatoa {to, nekoj da im odgovorite zo{to da investiraat vo
od uslovite e da se vospostavat dobri se informira za mo`nostite e dobro, no Makedonija i koi se garanciite deka niv-
transportni vrski. Zna~i treba {to pobrzo
i pove}e da se vovedat direktni letovi Makedonija zasega ima devet ekonomski promotori vo svoite ambasadi vo
pome|u dvata glavni grada. Neodamna go Germanija, Italija, Grcija, Avstrija, Slovenija,^e{ka, SAD i vo zemjite od Benelkus, a
potpi{avme protokolot za dopolnuvawe na nabrzo so obuka po~nuvaat u{te osum drugi promotori, koi }e imaat zada~a da ja pro-
dogovorot za promovirawe i vzaemna za{- moviraat zemjata kako atraktivna biznis - destinacija.
tita na investiciite. Vo mart, so cel da gi - Po dvajca promotori }e ima vo Germanija i SAD, zaradi nivnata golemina i
olesnime ovie direktni odnosi, imavme ekonomskata sila, istakna Viktor Mizo, direktor na Agencijata za stranski inves-
me{ovita komisija za patniot soobra}aj, ticii. Toj potseti deka kampawata, Investirajte vo Makedonija po~na lani vo fevru-
{to rezultira{e so soglasnost za pogole- ari, a na golemite kompanii, kako {to se Xonson Meti i Xonson Kontrols, za da se
ma liberalizacija na re`imot za makedon- re{at da investiraat potreben im bil period od 18 do 24 meseci. Dosega Agencijata ja
skite prevoznici vo i niz Romanija - is- posetile pretstavnici od nad 175 stranski kompanii.
takna Konstantinesku. - Vo nasoka na pro- Ekonomskite promotori }e imaat mandat od {est meseci, po {to }e se napravi
dlabo~uvawe na sorabotkata po konkretni evaluacija na nivnata rabota, kako i na zaintersiranosta na stranskite investitori,
oblasti, vo oktomvri, vo Skopje, za vreme istakna Mizo.
na saemot Tehnoma, o~ekuvame da se zatvo-
 Data 05.05.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
nata cel }e bide postignata - istakna Ke-
ke{i, dodavaj}i deka, za `al, odnosite po-
me|u Ungarija i Makedonija seu{te ja nema-
at dostignato t.n. kriti~na masa. O~ekuva-
wata se deka ekonomskite odnosi vo idni-
na }e se podobrat, osobeno so faktot deka
Makedonija e kandidat za EU, {to zna~i
su{tinska poraka za ungarskite firmi.
Potrebata od stru~ni i podetelni poz-
navawa za biznis klimata vo Makedonija,
{to treba da gi poseduvaat ekonomskite
promotori, ja potenciraa i drugite u~esni-
ci na trkaleznata masa. Duri i amerikan-
skite kompanii, koi se poznati po svojata
podgotvenost za rizik i po agresivnoto
prisustvo vo stranstvo, ne sakaat da inve-
stiraat bez dovolno informacii za zemja-
ta. Ottamu, kako {to objasni Mar{a Vong
od USAID, mnogu e va`no da se dojde do in-
formaciite. - Amerikanskite firmi }e ja
napravat svojata doma{na zada~a pred da
dojdat tuka. No, Agencijata za stranski in-
vesticii i drugite institucii treba da
obezbedat informacii, i toa za sektorski
istra`uvawa i podatoci. Za gradewe na
doverbata so stranskite firmi, osobeno so
amerikanskite, potrebno e da se objavu-
vaat revizorskite izve{tai. Smetam deka
amerikanskiot pazar e do-
volno golem za in-
vesticioniot potencijal na
Makedonija - istakna Vong.
Taa predlaga vo kampawata
za privlekuvawe stranski
investicii promotorite za
po~etok da gi iskoristat
asocijaciite na razni sek-
tori, kade {to se sobiraat
site firmi. Isto taka, so
ogled na uspe{no odr-
`anata investiciona kon-
ferencija vo Va{ington,
Vong prepora~a takva kon-
ferencija da se organizira
i vo zapadniot del od SAD.
- Promotorite mnogu brzo
}e se soo~at so mnogu te{ki
pra{awa od strana na firmite. Ottamu, bi
bilo dobro da gi posovetuvate ili da im
dadete nekoi konkretni to~ki, da im pod-
gotvite nekoi odgovori odnapred za dogov-
ornoto pravo, pravnata ramka, meha-
nizmite na re{avawe na sporovi, kakva e
rabotnata sila, so kakvi ve{tini raspola-
ga, no isto taka i trudovata mobilnost,
penziskite pridonesi, pra{awata za in-
frastrukturni uslugi, kako {to se sopst-
veni~kite prava i tn. Kolku {to mo`e po-
ve}e prakti~ni informacii da se spodelat
so strancite, tolku }e bide pointeresno i
poprivle~no za investitorite da dojdat vo
Makedonija - re~e Vong.
I Anete Kasten, germanski ekspert za
mali i sredni pretprijatija, koja raboti vo
Agencijata za stranski investicii vo svoe-
to izlagawe ja akcentira{e potrebata od
informaciite i koristeweto na mediumi-
te. - Smetam deka e mnogu bitno da se ima
dobri informacii koi{to se vedna{ dos-
tapni. Vo Germanija imame dva promotori,
bidej}i germanskata ekonomija e mnogu ra-
{irena, ima razli~ni aspekti i e mnogu
prisutna vo Evropa. No, seu{te mnogu fir-
broj 21
mi i vo Germanija pra{uvaat kade se nao-
|ate. Makedonija treba da bide prisutna ne
samo vo germanskite mediumi i pe~at, tuku
i po{irko. Treba da se zboruva za vas kako
za zemja so golem potencijal. Osobeno vo
Germanija, bidej}i ima sredni firmi koi-
{to se zainteresirani ovde da vlo`at.
Ima raste~ki interes osobeno kaj proizvo-
ditelite na avtomobilski delovi, meta-
loprerabotuva~ka industrija, sektori ka-
de {to nie sorabotuvame mnogu tesno so
na{iot germanski promoter. Idejata da se
ispratat mladi promotori vo dr`avite e
mnogu dobra, no }e treba Makedonija da se
promovira vo mediumite vo drugi dr`avi.
Ne mo`eme sekoja firma da ja ubedime da
dojde vo Makedonija, no ona {to mo`eme da
go napravime e da im ka`eme deka nie sme
tuka i deka e dobro da dojdat da investi-
raat ovde.
Spored Malgor`ata Markievi~ od
ambasadata na Polska, vo kampawata, a i
podocna, treba da postoi prilagoduvawe
na potrebite na site dr`avi poedine~no,
so cel da ima podobar dopir do kompaniite
vo taa dr`ava. Bidej}i promotorite }e bi-
dat mnogu zafateni i ne }e imaat vreme da
gi soberat site podatoci, potrebno e dr-
`avata odnosno makedonskata ambasada vo
stranstvo, da promovira koj sektor treba
da bide targetiran. Markievi~ uka`a i na
drugi interesni pra{awa, {to bi gi posta-
vile stranskite investitori. Prvo, ako
ve}e doa|aat na Balkanot, zo{to da ne in-
vestiraat vo Srbija, koja e mnogu pogolem
pazar od Makedonija? - Vo vakov slu~aj,
promotorite mora da znaat {to da ka`at i
so {to da gi privle~at investitorite. Ili,
ako se ka`e deka vo Makedonija dano~nata
stapka e samo 10%, mo`e da slu{nete deka
i Albanija go napravila istoto lani -
objasni Markievi~. - Vie mora argumenti-
rano da objansite zo{to bi bilo podobro
da se investira vo Makedonija, a ne vo
nekoja druga zemja. Tokmu tuka postoi golem
prostor za podobruvawe na sektorskata
analiza, vo smisla na mnogu konkretni
informacii, koi }e se baziraat na agre-
gatni i zbirni analizi na podatoci. Dosega
ovie podatoci ne se na raspolagawe. Dr-
`avniot zavod za statistika ne gi objavuva
istite, pa treba da se pribiraat od pove}e
institucii i pove}e izvori. Smetam deka
ova e dobra mo`nost i drugite institucii
берзНИК
9
da se vklu~at vo obezbeduvawe na ovie po-
datoci. Osobeno va`na bi mo`ela da bide
ulogata na NVO-sektorot, bidej}i poneko-
ga{ duri i podobro se gledaat tie podato-
ci ako ne doa|aat od profesionalni is-
tra`uva~i. I, definitivno ovoj vid na in-
formacii vo vrska so sporedbenite pred-
nosti na opredelenite sektori koi {to
sakate da gi razvivate, e ne{to {to e mnogu
potrebno.
Potencijalniot skandinavski investi-
tor bi sakal da vidi kakva biznis klima
ima vo Makedonija, kakva e predvidlivos-
ta, transparentnosta, kolku }e bide slo-
`eno za nego da otvori firma vo Makedo-
nija, no pred da dojde ovde, bi sakal da
znae ne{to i za samata dr`ava. Ottamu,
Hildur Odlund od ambasadata na Nor-
ve{ka, ja naglasi va`nosta na Internetot
i na informaciite na angliski jazik, bi-
dej}i toa e mestoto od kade {to firmite
}e po~nat da baraat informacii. - Od na-
{e iskustvo smetam deka e potrebno da
imate dolgoro~na perspektiva. Ova nema
da bide lesno da se postigne samo za ne-
kolku meseci, no mislam deka faktot {to
odite kon EU i gi prifa}ate tie pravila,
mo`e da go ka`uvate kako prednost, bidej-
}i za na{ite investitori
primenata na pravilata
na EU i nivnoto dosledno
po~ituvawe, e mnogu
klu~no vo donesuvaweto
odluka da dojdat tuka.
Poddr{ka na kampa-
wata izrazi i pretstav-
ni~kata na Britanskata
ambasada, Alison Torp,
koja ja podvle~e va`nos-
ta od dvonaso~na razme-
na i otvorenost vo spo-
reduvaweto na podato-
cite me|u dr`avite, ka-
ko i me|u kompaniite. Li-
lijan Kandikjan od am-
basadata na [vajcarija
izrazi podgotvenost na
makedonskiot promotor po~etnite
aktivnosti da mu bidat vo pretstavuvawe-
to vo nivnite stopanski komori, kako i
SEKO fondot, koj dava sredstva na {vaj-
carskite gra|ani za zapo~nuvawe biznisi
vo drugi dr`avi.
Jovica Pala{evski, od Ministerstvo
za nadvore{ni raboti istakna deka se
pravat bezbroj aktivnosti so ambasadite,
so cel za {to pogolemo promovirawe na RM
kako povolna biznis destinacija.
- Me|u drugoto Ministerstvoto za nad-
vore{ni raboti raboti i na razvojot na
trgovijata i podobruvaweto na trgovskite
odnosi pome|u Makedonija i ostanatite
zemji, namaluvawe na deficitot, zgolemu-
vawe na izvozot i organizirawe na tie
bznis- forumi kade {to biznismenite
direktno }e gi razmenat svoite iskustva.
Promotorite se obu~eni i zapoznaeni so
odredeni aktivnosti so koi }e treba da se
soo~at so samite investitori. Tie ve}e ja
znaat pravnata ramka koja ja imame
vospostaveno so sekoja zemja kade }e bidat,
i o~ekuvame pozitivni rezultati od niv.
V.M.
10 берзНИК broj 21
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 05.05.2008

ZORICA APOSTOLOSKA - DIREKTORKA NA MAPAS

DOBROVOLNOTO [TEDEWE ZA PENZIJA

E IDNINA
За третиот столб не треба да постојат
никакви ограничувања. Ни колку пари ќе
се вложуваат, ни кога, ни за кого...
Основата е многу широка. Кој сака, кога
сака, колку сака, тоа е доброволно...
Потенцијалниот осигуреник треба да знае
колкави ќе бидат трошоците, колкав е тој
минимум на поврат, под кој праг не може
да оди...Законски, друштвата не смеат
никого да одбијат доколку сака да стане
член, но се должни да му објаснат се...
Секој граѓанин треба да си ја вгради таа
филозофија во себе. Штедење, ама за пен-
зија. Не е тоа банкарско штедење.

МАПАС неодамна доби награда Значи наг-

за добро управување. За шо станува
збор и што претставува ова награда
за вас?
- Nagradata ja dodeluva Fondacijata
institut otvoreno op{testvo vo ramkite
na proektot Procenka na potencijalot za
dobro upravuvawe vo Makedonija. MAPAS e
zna~i na prvo mesto vo kategorijata - dru-
gi organi na dr`avnata uprava, organiza-
cii na centralno nivo. Nagrada, koja moram
da priznaam mnogu mi zna~i.
Koga go popolnuvavme pra{alnikot so
sostojbite koi se kaj nas, moj vpe~atok i za-
klu~ok be{e deka toa e edna dobra pouka,
tie pra{awa da bidat reper kakvi treba
da bideme. Za mene toa e najgolemata pri-
dobivka. No, ne mo`am da ka`am deka ne se
raduvam, bidej}i jas sum tuka od formira-
weto na Agencijata i na nekoj na~in nagra-
data ja do`ivuvam kako edno li~no zado-
volstvo, iako sekoga{ preferiram timska
rabota i {to e najva`no jas go kreirav ti-
mot. Mora da priznaam deka pra{alnikt
be{e tolku dobro sro~en, {to sekoj bi tre-
balo da go ima kaj sebe i odvreme navreme
da se testira dali gi postignal celite koi
gi zacrtal vo nasoka na dobroto upravuva-
we. Samo taka }e se postigne kvalitetno
nivo na edna institucija.
Na po~etokot ne be{e lesno. Poleka
gradev dobri sorabotnici, lojalni, koi{to
si ja sakaa institucijata, i {to e najva`no
da ja ~uvstvuvaat, da se prepoznavaat vo
nea. Koga ~ovek si ja saka institucijata i
rabotata - rezultatite ne izostanuvaat.
MAPAS postoi pet godini. Ima ~etiri sek-
tori - sektor za kontrola, praven sektor,
sektor za istra`uvawe i sektor za finan-
siska i informati~ka tehnologija.
радата претста-
вува и призние
за креирањето
на структура на
вработените во
Агенцијата?
- Te`inata na
kreirawe na insti-
tucija e kreirawe
na timovi, dobar
stru~en kadar. Pri-
stapiv kon mnogu mladi lu|e, so eden rizik
deka nemaat iskustvo. No, trgnav od stano-
vi{te deka ovaa materija e mnogu nova,
bara u~ewe i deka toa najdobro mo`at da go
napravat mladi lu|e, koi imaat teoretski
podgotovki i koi so opredeleni obuki kako
i so kombinacija na iskustvoto, }e dadat
najdobar rezultat. Sega, posle pet godini,
mo`am da potvrdam deka ne sum pogre{ila.
Strukturata e heterogena - ekonomisti,
pravnici, stru~waci za finansiska mate-
matika, elektroin`eneri, elektroni~ari.
Tehni~kiot kadar e tokmu od pri~ini {to
softverskata postavenost na na{ata kon-
trola se temeli na dnevnata kontrola.
- Istra`uvawata se odvivaat vo dve
nasoki - makroekonomski i istra`uvawa
na kapitalno finansiranoto penzisko
osiguruvawe.Tie se mnogu kompatibilni i
ne mo`at edno bez drugo. Koga ja po~nuvav-
me reformata, ~esto se postavuva{e pra-
{aweto - dali treba da se trgne vo ovaa
reforma, koga znaevme kolku e plitok fi-
nansiskiot i pazarot na kapital, kolku se
nerazvieni. No, od druga strana, vo svetot
praksata poka`a deka penziskite reformi
dosta vlijaele na prodlabo~uvawe na fi-
nansiskiot pazar i pazarot na kapital.
Odnosno dokolku se ima minimum na inst-
rumenti na vlo`uvawe, mo`e da se po~ne i
{teta e ako ne se po~ne. Imeno, ovaa suma
na pari {to se pojavuva na pazarot ne e
mala i, sakale ili ne, pritiska i kaj paza-
rot na dr`avni obvrznici, na berzata...
Фондот за ПИОМ располага со
голем број на капитал кај акцио-
нерските друштва. Купувате ли од
нивниот капитал на јавните
аукции?
- Zavisi od koi dru{tva poseduvaat
akcii, odnosno {to nudat na aukciite. Nie
ne gledame dali akciite se na Fondot za
PIOM, tuku koj gi izdal tie akcii. Dokolku
akciite gi ispolnuvaat kriteriumite vo
koi penziskiot fond mo`e da investira,
vo toj slu~aj mo`e da kupuvaat. Ima tri
klu~ni uslovi koi mora da se ispolnat, za
da penziskite fondovi vlo`at vo nekoi
akcii. Zboruvame za zadol`itelno osigu-
ruvawe i mora da ima mnogu mehanizmi na
za{tita. Politika na penziskite fondovi
 Data 05.05.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
e kade }e investiraat. Me|utoa, spored na-
{ite analizi, vo momentov za fondovite
se dostapni samo dvaesetina kompanii od
tie {to trguvaat na Oficijalniot pazar na
berzata. Toa e prviot uslov. Isto taka, prv
limit, bidej}i mora da ima diverzifika-
cija i sigurnost vo vlo`uvaweto. Nie ve-
lime od sredstvata, vo akcii mo`e da se
vlo`at najmnogu do 30%. Ne mo`e 100%,
bidej}i, na primer, kako {to ode{e sega
Berzata nadolu, ... kolku taa vrednost }e
opadne{e... Lani na po~etokot na godinata
be{e podobro. Zatoa e taa diverzifikaci-
ja vo obvrznici, depoziti... Vo akciite ve-
lime deka mora da bide minimum 15 mili-
oni evra pazarnata kapitalizacija. I
dru{tvoto {to gi izdava tie akcii mora da
kotira na berzata najmalku dve ili tri go-
dini, pa posle da mo`e da se investira vo
niv. Da se vidi iskustvoto, nivnata trans-
parentnost... Isto taka mora da ima revi-
zorski izve{taj so pozitivno mislewe.
- Ne dozvoluvame vlo`uvawe vo in-
vesticionite fondovi {to sega se otvora-
at, zatoa {to nam seu{te toa ni e rizi~no.
I }e ~ekame dve ili tri godini da vidime
so kakvi performansi }e rabotat.
...Zna~i raboteweto go sledime na
dnevna osnova. Povrzani sme vo mre`en
elektronski sistem so dvete dru{tva, KB
Prvo penzisko dru{tvo i Nov penziski
fond, kako i so NBRM, i so Fondot za PI-
OM. Kaj nas se prijavuva bazata na site
dozvoleni instrumenti i ako nie ne odob-
rime, tie ne mo`e da investiraat.
broj 21
во странство?
- I za vlo`uvawe vo stranstvo barame
opredeleni uslovi, zna~i ne mo`e da se
vlo`i vo bilo koi instrumenti. Prvo, toa
mora da se vo obvrznici koi gi izdala dr-
`avata ili centralnata banka vo taa zem-
ja. Dokolku se raboti za akcii, barame
dru{tvoto da ima okolu 500 milioni pa-
zarna kapitalizacija, opredelen broj go-
dini na kotirawe, rejting. No, sega mo`am
da ka`am deka investirawata vo stranst-
vo poka`aa pomalo gubewe na vrednosta
otkolku tuka. Odnosno, se poka`aa podob-
ri, zatoa {to kriteriumite {to nie gi ba-
rame, se dovolni da se investira vo posi-
gurni instrumenti. Ova e po~etno investi-
rawe i ne mo`e da o~ekuvame kojznae kakvi
dobivki, zatoa {to, prvo toa e mal obem na
sredstva. Odnosno sredstvata na samite
fondovi vo svetski razmeri, se mnogu mali
za da se o~ekuva nekoja ekstremna dobivka.
Bez razlika {to velam deka se dobri in-
vestirawata, pred se, sredstvata povleku-
vaat nekoi konstantni tro{oci koi{to,
kako }e rastat i kako }e se zgolemuvaat vo
narednite godini, taka tro{ocite }e se
pretopuvaat. Na po~etokot ne e taka, no se
o~ekuva so rasteweto na sredstvata da ima
podobri rezultati. I tamu ima ograni~uva-
we, ne mo`e da se investira pove}e od 5%
vo akcii. Ili, vkupnata investicija vo
stranstvo ne mo`e da bide pove}e od 20%
od sredstvata na fondot. Ima diverzifi-
kacija i ako e na primer vo momentot dva
milioni, dogodina }e se primer ~etiri. ]e
берзНИК
11
imaat podobri rezultati od obemot na
vlo`uvaweto, taka {to }e mo`e da gi pod-
nesat i tro{ocite {to se - za stranski
broker, za sub~uvarot... So tek na vreme
tro{ocite }e se pretopuvaat vo obemot na
sredstvata.
- Ovie vlo`uvawa se na podolgi pate-
ki. Toa e klu~noto i zatoa reagiram koga }e
vidam komentari ili napisi, deka sega e
pomal procentot na oploduvawe otkolku
tro{ocite. Toa e normalno na po~etokot.
Ova treba da go gledame na 20, 30, 40 godi-
ni. Povratite podocna gi pokrivaat ovie
tro{oci. Mnogu e bitno samo da se vidi ka-
ko seto toa se odrazuva na krajnata penzi-
ja. Toa e su{tinata. Zatoa treba da se ob-
jasnuva, za lu|eto da ne se upla{at koga }e
vidat, na primer lani 8% tro{ok, a nema-
lo ist procent povrat. Za da povratot go
nadmine tro{okot pretpostavkata vo sve-
tot e deka se potrebni od tri do pet godi-
ni...Dali }e bidat tri ili pet, vo toa e
ume{nosta. Sekako mora da se startuva so
po~etno vlo`uvawe, pa potoa idat prido-
bivkite.
 Колку сте задоволни од при-
ливот на пензиски корисници?
- I ovde moram da istaknam zadovols-
tvo {to lu|eto poka`aa golema doverba vo
ovoj dvostolben i reformiran penziski
sistem. Na{ite o~ekuvawa bea pomalku ot-
kolku {to vlegoa zainteresirani lica,
osobeno vo delot na dobrovolnite, kade

Двата пензиски фонда, пре-

зентирајќи ги резултатите од
работењето во минатата година,
кажаа дека првпат лани инвес-
тирале на странските пазари на
пари и на хартии од вредност.
Бидејќи законот ви наложува да ја
надгледувате нивната работа, како
ги оценувате нивните вложувања

Институција со најдобро
управување

Билјана Трајковска, советник за односи со јавност: - Nagradata se dodeluva vo tri kategorii, ednata se ministerstvata,
ili organi vo niven sostav, vtorata kategorija se op{tinite, a tretata kategorija institucii, odnosno Agencija, kako
na{ata. Nie konkuriravme i ni be{e dostaven pra{alnik od okolu triesetina pra{awa. Aplikaciite gi ocenuva{e i
nagradite gi dodeli stru~na komisija. MAPAS e pobednik vo tretata kategorija - dr`avna institucija, odnosno Agencija,
so najgolem broj poeni. Toa e nagrada za dobro upravuvawe, {to zna~i deka vo nea se primenuvaat principite na dobro-
to upravuvawe - transparentnosta, ot~etnost, vladeewe na pravoto, ednakva zastapenost i u~estvo na site vraboteni,
timska rabota.
Kriteriumi vrz koi e odlu~eno za da se dodeli nagradata za dobro upravuvawe:

1. vladeewe na pravoto, efikasnost, obu~enost i profesionalnost na administracijata i sudskta kontrola -

40%
2. transparentnost, participativnost, responzivnost - 40%
3. finansiski menaxment i kontrola - 30%.

Vo na{ata kategorija bea {est institucii, kaj op{tinite okolu 18, i vo prvata kategorija imalo ~etiri prijaveni
institucii. Neoficijalno ni ka`aa deka nie sme imale najmnogu poeni od site institucii. Zna~i, podobri i od
op{tinite i od organite na upravata.
12 берзНИК
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
{to mo`ea sami da donesat odluka dali da
vlezat ili ne, da si presmetaat dali im se
isplatuva ili ne. Vo momentov imame oko-
lu 172 000 ~lenovi i re~isi 60 milioni
evra vkupen obem na sredstva na dvata
penziski fonda. Toa se rezultatite za dve
ipol godini. Vo odnos na korisnicite, od
januari 2003 godina, tie se obvrzuva~ki da
vleguvaat, me|utoa kaj dobrovolnoto osigu-
ruvawe isto taka se poka`a dobar interes,
za {to vo mnogu pridonese i toa {to proekt
e na dr`avata, deka ima garancii... Ova
be{e mo`ebi najtransparentna reforma
{to se sproveduva{e kaj nas, iako mo`ebi
podgotovkite bea podolgi. Krajno, stanuva
zbor za dve dru{tva, koi{to imaat serioz-
ni i respektibilni osnova~i, kako {to se
Komercijalna banka i Tutunska banka zad
koi stojat slovenski kompanii, i toa na lu-
|eto mnogu im zna~e{e. Potoa, formirawe-
to na MAPAS, kako kontrolen organ.
Duri i vo tretiot stolb, {to e dobro-
volen, se prevzema pogolem rizik, no pak
}e ima kontrola. I tuka }e ima mnogu jaka
kontrola.
 Законот за доброволното пен-
зиско осигурување беше донесен
во парламентот. До каде се подго-
товките за негова имплементација
и кога очекувате да стартува?
- Tuka ima edna nevoobi~aena situaci-
ja. Zakonot e donesen, no seu{te ne mo`e da
se primenuva, zatoa {to paralelno so nego,
odnosno nemu mu prethode{e izmeni i do-
polnuvawa na Zakonot za vtoriot stolb.
Zatoa {to, ovlastuvawata na Agencijata da
dava licenci e tamu. Me|utoa, vo Parla-
mentot, zaradi golemiot zastoj, prednost
vo donesuvawe na zakonite imaat onie {to
nosea znak EU, taka {to ovoj zakon e dojden
vo sobranie posle izmenite, ispadna da se
donese. Se nadevame deka posle izborite
toa }e se zabrza. Zakonot e pominat niz
site komisii. Vo MAPAS se podgotvuvaat
delovnite procesi, so cel da se osposo-
bime kontrolata {to se pravi za vtoriot
stolb, da se pro{iri i za tretiot. Kadrov-
ski sme ekipirani. Nie }e ja vr{ime kon-
trolata, mnogu sli~no kako kaj vtoriot
stolb, bez razlika {to e dobrovolen. Su-
pervizijata mora da se odviva, za da se
~uvstvuvaat lu|eto sigurni.
Inaku, za tretiot stolb na penzisko
osiguruvawe pravevme promocija i vo Re-
ginot. Pokraj objasnuvaweto vo Makedonija,
koj mo`e da bide osnova~ od potencijal-
nite banki vo zemjava, osiguritelnite kom-
panii, dvete postoe~ki dru{tva, sakavme
da napravime edno roadshow i vo Regionot.
Za taa cel MAPAS i Ministerstvoto za
trud, zaedno, ve}e gi posetivme Bugarija,
Slovenija i napravivme promocija pred
tamo{nite banki i osiguritelni kompanii,
pa ottamu go vle~am toa deka ima zainte-
resirani,a nekoi dojdoa i kaj nas. Celta e
da vleze i stranski kapital, tie imaat is-
kustvo koe vo kombinacija so na{ite ins-
titucii, so na{ata mre`a,bi trebalo da
poka`e pozitivni rezultati. Po izborite
promociite }e prodol`at vo Hrvatska,
Avstrija... Intenzivno rabotime na okolu
broj 21
Data 05.05.2008
{eesetina pravilni-
ci, koi{to treba da se
izgotvat za tretiot
stolb, koi vo najgolem
broj se novi. Za treti-
ot stolb ne bi trebalo
da se postavat nikakvi
ograni~uvawa. Ni kol-
ku pari }e se vlo`uva-
at, ni koga, ni za kogo...
Osnovata e mnogu {i-
roka. Koj saka, koga sa-
ka, kolku saka, toa e
dobrovolno. Toa go os-
tavivme na samite
dru{tva dali }e pos-
tavat minimum. Sepak
tie najdobro }e znaat
so kakvi tro{oci }e
rabotat i {to mo`e
nekomu da ponudat.
Potencijalniot osigu-
renik treba da znae
kolkavi }e bidat tro-
{ocite, kolkav e toj
minimum na povrat,
pod koj prag ne mo`e da
odat... Zakonski,
dru{tvata ne smeat
nikogo da odbijat do-
kolku saka da stane
~len, no se dol`ni da
mu objasnat se...
Koga ja pravevme
kampawata za vtoriot
stolb, neizbe`no be{e
postavuvano pra{aweto koga }e bide tre- sli~ni. I po kvalitet i po tro{oci, i po
tiot stolb, {to mene mi dava nade` deka rezultati, i po vlo`uvawa. Bez razlika
lu|eto se ve}e zainteresirani i za tretiot {to velam sli~ni, sepak sekoj mo`ebi }e
stolb. si najde ne{to {to pove}e mu odgovara, ia-
Sekoj gra|anin treba da si ja vgradi taa ko nema drasti~ni razliki. Vtora pri~ina,
filozofija vo sebe. [tedewe, ama za pen- pove}e se pra{uvam kolku znaat lu|eto za
zija. Ne e toa bankarsko {tedewe. ova. Sepak, ova e prva godina, i mo`ebi
~lenovite u{te ne se svesni deka imaat
Каков е ефектот од поми- vakvo pravo. I treto. Mo`ebi i podnebjeto
нувањето од еден во друг фонд? ni e takvo, {to ne sakame mnogu promeni.
Vsu{nost, i samite premini od eden vo
drug fond bi bile pogolemi, dokolku re-
- Barawe za premin podnesoa samo se- zultatite vo dru{tvata bi bile podras-
dumdeset i pet lu|e. Mene, vakviot rezul- ti~no razli~ni.
tat mi se dopa|a. Pi~inite se, najverojat- V. Mickoska
no,{to prvo, dvete dru{tva se dosta M. Baldazarska
Третиот пензиски столб - без ограничување
-Tretiot stolb e dobra {ansa za, na primer, tie {to ne se nikade osig-
ureni, ne se vo redoven raboten odnos, a imaat zarabotuva~ka od drug izvor
da mo`at sami da si pla}aat osiguruvawe. Mo`e i nekoi {to sakaat da imaat
povisoka penzija. Vo toj pogled nema ograni~uvawe
Pokraj drugite karakteristiki {to gi odbele`uva ovoj sistem, edna od
prednostite mu e transparentnosta. Za razlika od dosega{niot koga ima{e
situacii nekoi lu|e duri pred da odat vo penzija,da doznaat deka im
nedostasuvaat po nekolku godini vo sta`ot, deka ne se uplateni od raboto-
davecot, ovoj sistem e mnogu transparenten. Na sekoi {est meseci liceto-
osigurenikot, si dobiva izve{taj od samite dru{tva, kolkavi mu se sredstva-
ta po meseci, kolku mu e uplateno, so kolku tro{oci e raboteno... A edna{
godi{no dobiva informacija osven toa, plus i za kakvi prinosi, kade
vlo`uvalo dru{tvoto. Zna~i, ima edna celosna informacija na {est meseci
testira dali mu e uplateno. Ako se vidi deka ne{to ne e vo red so nekoja
uplata, vedna{ mo`e da intervenira i mnogu e podobro toga{ da se ras~isti,
otkolku koga osigurenikot treba da odi vo penzija. Ova ve}e funkcionira.
 Data 05.05.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Top vest vo vtoromajskite izdanija na
dnevnite vesnici e bitkata me|u kompaniite
RVE i Verbunt za toa koj }e gi gradi hidro-
centralite ^ebren i Gali{te. Iako oglasot
be{e otvoren pred 1-vi maj, idniot koncesi-
oner }e go izbere novata vlada, po zavr{uva-
weto na predvremenite parlamentarni izbo-
ri. Inaku, vo Ministerstvoto za ekonomija se
stignati ponudite samo na ovie dve kompa-
nii, bidej}i ostanatite tri {to bea vlezeni
vo krajnata kvalifikacija vo mart, se otka-
`aa od tenderot. Germanskata RVE vo kon-
zorcium so slovene~kata HSE i nudi na dr-
`avnata ELEM 47 otsto u~estvo vo novata
proektna kompanija i barawe koncesijata da
trae 39 godini, dodeka kompanijata Verbunt
od Avstrija ponudi 33 otsto u~estvo vo nova-
ta kompanija i pravo na koncesija od 50 godi-
ni. So izgradbata na ovie dve hidroelektra-
ni se o~ekuva zna~itelno podobruvawe na
snabdenosta so elektri~na energija na make-
donskiot pazar. Spored tenderot, izgradbata
treba da po~ne slednata prolet, a da zavr{i
za sedum godini.
I pokraj utvrdenoto zagaduvawe na voz-
duhot, Cementarnicata Usje e kazneta samo so
dvesta iljadi denari, informiraat site pe-
~ateni mediumi. Vakvata odluka na Osnovni-
ot sud Skopje 1 predizvika ogromno nezado-
volstvo vo Op{tinata Kisela Voda, od kade
}e ja ob`alat odlukata {to Sudot ja donel vo
januari godinava, a so koja se ukinuva zabra-
nata Cementarnica da gori petrol koks vo
pe~kata za proizvodstvo na cement. - Kako
mo`e sudot da ja ukine zabranata, i pokraj
toa {to inspektorite pred dve godini utvr-
dija vo vozduhot sulfur dioksid nad maksi-
broj 21
malno dozvolenite granici. Ne sakame da se
me{ame vo rabotata na sudot, no vo ime na
gra|anite }e barame ot{teta, za{to brojot na
`itelite so problemi vo di{eweto rapidno
raste, istaknuva gradona~alnikot na Kisela
Voda, Xorxe Arsov.
Od po~etokot na maj, tutunarite, na niv-
nite transakcioni smetki, po~naa da gi do-
bivaat subvenciite, koi iznesuvaat 30 dena-
ri za kilogram predaden tutun, pi{uva [pic.
Vkupnata suma {to }e im bide isplatena na
odgleduva~ite na ovaa kultura iznesuva
blizu osum ipol milioni evra, a parite se
obezbedeni preku programata za finansir-
awe na aktivnosti vo primarnoto tutunsko
proizvodstvo. Godinava bea otkupeni nad 16
milioni kilogrami tutun ili za 20 otsto
pomalku vo odnos na minatata godina.
Visokite ceni na hrana i ponatamu e me|u
najprisutnite temi vo vesnicite. Utrinski
vesnik se osvrnuva na vlijanieto na biogori-
vata vrz proizvodstvoto na hrana, potenci-
raj}i deka tokmu proizvodstvoto na biogrivo
e eden od najzna~ajnite faktori za prodla-
bo~uvawe na krizata so hrana, bidej}i golem
del od povr{inite koi porano se koristea za
proizvodstvo na hrana sega se prenameneti
za proizvodstvo na surovini za biogorivo.
Kaj nas seu{te ne e dojden ovoj svetski trend,
a zemjodelcite ne se nitu informirani, nitu
podgotveni da se zafatat so proizvodstvo na
maslodajna repka, koja bi se koristela vo
edinstveniot kapacitet za prerabotka vo
zemjava, vo sopstvenost na Makpetrol.
Makedonskite potro{uva~i se nao|aat
pred nov bran poskapuvawa, poradi zgoleme-
niot apetit na Kinezite i na Indijcite, koi
берзНИК
13
02.05.2008 g. PETOK
godinava seriozno ja potresoa svetskata
berza na hrana, pi{uva Nova Makedonija.
Iako vladinite prognozi se deka cenite na
prehranbenite proizvodi vo naredniot peri-
od }e se stabiliziraat i godinava inflaci-
jata }e dostigne do pet procenti, trgovcite i
proizvoditelite na hrana i ponatamu pri-
tiskaat cenite na osnovnite prehranbeni
proizvodi da se zgolemat.
Vo istiot vesnik mo`e da se pro~ita i
deka presti`nite biznis-magazini Global
trejd rivju i Trejd fajnens magazin go progla-
sija proektot za izgradba na gasnata cen-
trala TE-TO vo Skopje, za zdelka na 2007 go-
dina. Nositeli na ovoj proekt vreden okolu
167 milioni evra se Toplifikacija, od ma-
kedonska strana i ruskata grupacija Sintes.
Vo realizacijata na proektot so bankarska
garancija od devet milioni evra u~estvuva-
{e i Komercijalna banka, a zdelkata finan-
siski ja poddr`a i NLB Tutunska banka.
Vladata podgotvuva proekt za povrzu-
vawe na opti~kite kabli na Makedonski
`eleznici, Makedonskiot elektro-prenosen
sistem-operator (MEPSO) i na Makedonska
radiodifuzija vo integrirana mre`a preku
koja }e se davaat telekomunikaciski uslugi
na dr`avni organi i na javni pretprijatija,
informira Dnevnik. Ovaa opti~ka mre`a,
koja }e bide paralelna so taa na Makedonski
telekom, }e se izdava i na zainteresirani
kompanii, a so ova dr`avata o~ekuva da gi
skrati tro{ocite na instituciite za tele-
komunikaciski uslugi i da vlijae da se na-
mali cenata na telefonot i na internetot.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. NOVATA VLADA ]E GO IZBERE KONCESIONEROT NA ^EBREN I GALI[TE
(*****)
2. MERA^I ZA ZAGADENOST OKOLU CEMENTARNICATA (****)

ДНЕВНИК s.6 IDNATA VLADA ]E PRESE^E ZA ^EBREN I GALI[TE

s.6 DESETINA OP[TINI BEZ ULI^NO OSVETLUVAWE
s.7 NOVATA VLADA ]E GO IZBERE KONCESIONEROT NA s.6 EDEN BLOK VO REMONT
^EBREN I GALI[TE
s.12 DOJ^E TELEKOM DOKUPUVA AKCII VO OTE ВРЕМЕ
s.13 DR@AVNITE INSTITUCII SAMI ]E SI OBEZBEDAT s.6 SLATKO-SOLENI PROEKCII ZA CENATA NA LEBOT
TELEFON I INTERNET s.6 BITKA ZA ^EBREN I ZA GALI[TE
s.13 GOTOV 400-KILOVOLTNIOT DALNOVOD KON BUGARIJA
s.17 USJE ZAGADUVA I GI RAZBOLUVA GRA\ANITE ВЕСТ
s.6 GERMANSKI RWE I AVSTRISKI VERBUND DADOA PONU-
УТРИНСКИ ВЕСНИК DI ZA ^EBREN I GALI[TE
s.19 USJE POMINA SAMO SO KAZNA OD 3.000 EVRA
s.6 BIOGORIVATA JA PRODLABO^UVAAT KRIZATA SO
HRANA НОВА МАКЕДОНИЈА
s.8 ZA HEC ^EBREN I GALI[TE ]E SE ODLU^I PO s.8 ISTRGUVANI 97,1 MILIONI DENARI OD ALKALOID
IZBORITE s.8 OD KINA UVEZUVAME I INFLACIJA!
s.8 MAKEDONSKI TELEKOMUNIKACII STANA MAKEDONS- s.8 PO^NA ISPLATATA NA SUBVENCIITE ZA TUTUNOT
KI TELEKOM s.8 TE-TO NAJDOBRA ZDELKA ZA 2007 GODINA
s.8 KOMERCIJALNA BANKA DEL OD NAJUSPE[NATA ZDELKA s.15 MERA^I ZA ZAGADENOST OKOLU CEMENTARNICATA
ZA 2007 GODINA ШПИЦ
s.6 STARTUVAA SUBVENCIITE ZA TUTUNOT
ВЕЧЕР
s.2 GRCIJA NI OBJAVI EKONOMSKA VOJNA!
14 берзНИК broj 21
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 05.05.2008

03.05.2008 g. SABOTA
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI

Nema pre~ka za prefrlawe pari od
Grcija; Tivkata trgovska vojna naiduva na
oficijalen molk; Gr~koto veto za trans-
fer na pari ne ja zagri`uva Vladata... Ova
se samo del od naslovite vo dene{nite
pe~ateni mediumi, koi se osvrnuvaat na
prethodno objavenite informacii deka
postoi blokada na transferot na pari od
Grcija vo Makedonija. Od IK banka, koja e
prv agent na kompanijata Vestern union,
soop{tuvaat deka nema nikavi pre~ki vo
transferot na pari i deka toj e vo ramkite
na voobi~aenoto za ovoj period od godina-
va. Makedonskata vlada smeta deka prob-
lemite {to gi imaa na{i gra|ani vo Grcija
se samo izolirani slu~ai i deka vo niv ne
treba da se gleda sistem na odnesuvawe na
Grcija kon na{ata zemja, pa zatoa ne treba
da ne zagri`uvaat. Guvernerot na NBRM,
Petar Go{ev veli deka oficijalno nikoj
ne se po`alil deka postoi problem pri
transfer na pari so Grcija. Na{ata vlast
e mnogu pozagri`ena {to vo zemjava ve}e
ne doa|aat gr~kite gra|ani za da gi tro{at
svoite pari tuka, kako {to se slu~uva{e
prethodno, osobeno vo Gevgelija, Bitola i
Ohrid.
Telekomunikaciskiot gigant Doj~e
Telekom vo slednata nedela }e ja prezeme
gr~kata kompanija OTE, informiraat ves-
nicite. So ovaa zdelka Doj~e Telekom }e
stane monopol vo mobilnata telefonija vo
Makedonija, bidej}i pokraj toa {to gi
poseduva fiksniot operator Makedonski
telekom i mobilniot T-mobile, }e go
dobie i Kosmofon, koj ja dobi i dozvolata
za vajmaks-telekomunikacii. Vo Komisija-
ta za za{tita na konkurencijata budno ja
sledat najavata deka }e se formira vakov
monopolski xin na doma{niot telekomu-
nikaciski pazar,velat deka vo toj slu~aj
}e se prezemat site instrumenti i princi-
pi za za{tita na konkurencijata predvi-
deni vo na{ata i vo regulativata na
Evropskata Unija.
Re~isi vo site mediumi e preneseno i
soop{tenieto na Makstil, so koe ova
Dru{tvo, kako golem potro{uva~ na elek-
tri~na energija, e soo~eno so neprincip-
ielnata i diskriminira~ka cenovna poli-
tika od strana na elektroenergetskite
vlasti vo dr`avata. Vo soop{tenieto se
naveduvaat i serioznite problemi {to gi
ima kompanijata so obezbeduvaweto na
potrebnite kapaciteti za prevoz, poradi
~esta zatvorenost na Solunskoto pris-
tani{te, kako nose~ko transportno odre-
di{te. Inaku, vo prviot kvartal od godi-
nava Makstil gi ispolnil postavenite
planovi vo dvata proizvodstveni pogona.
Vesnikot Vest informira deka bri-
tanskata kompanija Xonson Meti povtorno
ja odlo`i izgradbata na fabrikata vo
Bunarxik, iako pred eden mesec nivniot
pretstavnik Kolin Xefri izjavi deka
nikakvi politi~ki slu~uvawa, kako nedo-
bivaweto pokana za NATO, slu~uvawata so
Kosovo i Srbija ili problemite so Grcija,
nema da vlijaat vrz realizacija na nivna-
ta investicija, nitu na proektiranite
rokovi za start na proizvodstvoto.
Direktorot na Agencijata za stranski
investicii, Viktor Mizo, najavi deka
izgradbata na fabrikata se o~ekuva
po~etokot na mesecov, a dosega{noto doc-
newe e poradi vremenskite uslovi.
Trguvaweto na Makedonskata berza i
vo april pomina vo senka na politi~kite
slu~uvawa vo zemjava, mo`e da se pro~ita
vo berzanskata analiza na Ve~er. Na
berzata bea svrteni edvaj 18,3 milioni
evra, promet kako onoj {to be{e ostvaren
pri martovskoto trguvawe, koga bea istr-
guvani okolu 17 milioni evra.Inaku, na
prviot raboten den od maj, najgolem del od
prometot ostvari akcijata na Komerci-
jalna banka, so 10,3 milioni denari ili 62
procenti od vkupniot promet na berzata.
Od svetskite vesti, pe~atenite medi-
umi gi prenesuvaat prognozite na anali-
ti~arite deka cenata na naftata }e se
namaluva, kako posledica na zajaknuvawe-
to na kursot na dolarot vo odnos na evro-
to, porastot na rezervite vo SAD i
zavr{uvaweto na {trajkot na rabotnicite
vo naftenata kompanija Ekson-Mobil vo
Nigerija.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. BRZIOT TRANSVER NA PARI SO GRCIJA FUNKCIONIRA NORMALNO! (****)
2. MAKSTIL REAGIRA NA ENERGETSKATA CENOVNA POLITIKA (**)

ДНЕВНИК s.7 BRZIOT TRANSVER NA PARI SO GRCIJA FUNKCIONI-

s.3 DOJ^E TELEKOM STANUVA MONOPOL VO MAKEDONIJA RA NORMALNO!
s.5 OP[TINA ^A[KA OSTANA BEZ ULI^NO OSVETLENIE
s.7 DOJ^E TELEKOM SOZDAVA MONOPOL VO MAKEDONIJA ВРЕМЕ
s.7 NEMA PRE^KA ZA PREFRLAWE PARI OD GRCIJA s.1 PLATATA TVOJA, KREDITNATA KARTI^KA MOJA!
s.7 MAKSTIL GO ZGOLEMI PROIZVODSTVOTO s.3 TIVKATA TRGOVSKA VOJNA NAIDUVA NA OFI¬CI¬JA-
s.7 GEVGELIJA VO PROEKT ZA ENERGETSKA EFIKASNOST LEN MOLK
s.3 GRCITE ]E IM GO VRATAT KAPAROT NA TURISTI^KITE
УТРИНСКИ ВЕСНИК AGENCII
s.7 GR^KOTO VETO ZA TRANSFER NA PARI NE JA ZAGRI- s.5 PLATATA TVOJA, KREDITNATA KARTI^KA MOJA!
@UVA VLADATA s.6 PRESPA ]E BIDE NAJGOLEM BALKANSKI ODGLEDUVA^
s.7 KOJ GI IZMAMI TUTUNARITE ZA SUBVENCIITE? NA NOEVI
s.7 MAKSTIL REAGIRA NA ENERGETSKATA CENOVNA PO- s.6 ]E SE NAMALUVA CENATA NA NAFTATA
LITIKA
s.9 BRISEL SE PRAVDA OKOLU BIOGORIVATA ВЕСТ
s.8 CENATA NA NAFTATA SE STABILIZIRA OKOLU 110 s.7 XONSON METI PAK JA ODLO@I IZGRADBATA NA FA-
DOLARI ZA BAREL BRIKATA

ВЕЧЕР НОВА МАКЕДОНИЈА

s.2 INFLACIJATA GO GUBI ZDIV s.8 AKCIJATA NA KOMERCIJALNA SO 62 PROCENTA OD
s.6 OTKA@ANITE LETOVI GI ^INAT 2 MILIJARDI EVRA PROMETOT
GODI[NO s.8 NEMA VE]E TATO ZEMI ME SO KOLA!
s.6 LAPTOP ZA 750 DENARI MESE^NO
s.6 BITOLSKATA MLEKARNICA GI EDUCIRA FARMERITE ШПИЦ
s.7 INVESTITORITE VO SENKA NA POLITI^ARITE s.2 FINALE NA ZDELKATA MEGU DOJЧE TELEKOM I OTE
s.7 ZORAN ZAEV JA KUPI TULANATA VO ^A[KA SLEDNATA SEDMICA
s.7 NAFTATA ]E PA\A
 Data 05.05.2008 broj 21
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI VO NEDELNICITE
ГЛОБУС
s.24 PADOT NA DOLAROT NI JA NAMALI ZADOL@ENOSTA
Padot na vrednosta na dolarot go topi nadvore{niot dolg na
Makedonija. Vo Ministerstvoto za finansii presmetale deka ako
godinava dolarot depresira za 10 otsto vo odnos na evroto,
tro{okot za servisirawe na nadvore{niot javen dolg bi se
namalil za okolu 1,6 milioni evra, a kreditnata obvrska }e bide
polesna za 19,9 milioni evra. No, poskapuvawata na naftata i na
hranata, raste~kata inflacija, hipotekar-nata kriza, opasnosta
od recesija vo SAD i domino-efektite od nea na globalno nivo gi
neutraliziraa pozitivnite efekti od rekordno niskata vrednost
na dolarot.
Makedonskite gra|anite ne mo`at da ja po~uvstvuvaat povol-
nosta od kursnata razlika od gubeweto na vrednosta na dolarot,
bidej}i kaj nas nema krediti indeksirani vo ovaa valuta. No, del
od vkupniot dolg na dr`avata e vo dolari, pa zatoa padot na nego-
vata vrednost vo periodov povolno se odrazuva na obvrskite od
eksternata kreditna zadol`enost na Makedonija. Za da gi vrati
zaemite kon stranskite kreditori dr`avata deneska treba da
pribere pomalku sredstva od dano~nite obvrznici otkolku pred
sedum godini koga vrednosta na dolarot po~na nadolno da varira
vo odnos na drugite svetski valuti. Situacijata so obezvrednu-
vaweto na dolarot dopolnitelno i odi vo prilog na Makedonija,
bidej}i najgolemiot del od finansiskite prilivi od stranstvo vo
dr`avata se vo evra.
Od po~etokot na 2000 godina do denes dolarot zagubi 63 otsto
od svojata vrednost. Pred sedum godini vo istiot period eden
dolar vrede{e 60,79 denari, a deneska e 38,54 denari ili 22,25
denari pomalku. Spored Narodna banka na Makedonija, bruto-nad-
vore{niot dolg na dr`avata na krajot na 2007 godina iznesuval
3,983 milijardi dolari. Vo poslednite desetina godini
Makedonija kontinuirano go namaluva{e zadol`uvaweto kon
stranstvo. Statistikata na centralnata banka veli deka deneska
u~estvoto na privatniot dolg, vo koj spa|aat obvrskite na pret-
prijatijata i na bankite kon stranstvo, e pogolemo od javniot dolg,
odnosno kreditite na dr`avata. Vo Minis-terstvoto za finansii
tvrdat deka eksterniot dolg lani se namalil za 248,3 milioni
evra. Sega evroto ima dominantno mesto vo valutnata struktura na
na{iot vkupen krediten dolg.
- Kako rezultat na izvr{enite operacii na predvremen otkup,
dolgot izrazen vo evra sporeden so 2006 godina se zgolemi za 5,6
procentni poeni i na kraj na 2007 godina iznesuva{e 65,8 otsto, a
istovremeno za smetka na toa dojde do namaluvawe na javniot dolg
vo amerikanski dolari za 6,8 procentni poeni, Dolgot izrazen vo
doma{na valuta bele`i blago namaluvawe vo vkupniot javen dolg
od 0,3 procentni poeni, odnosno od 11,4 otsto na 11,1 otsto,
informiraat vo kabinetot na ministerot za finansii, Trajko
Slaveski.
[ANSA Profesorot na Amerikanskiot kolex, Tome Nenovski,
veli deka monetarnata i izvr{nata vlast treba da bidat poflek-
sibilni i da gi koristat vakvite povolni periodi vo kursnite
razliki kon dolarot.
- Poradi rekordnoto namaluvawe na vrednosta na dolarot vo
odnos na drugite svetski valuti nadle`nite treba da gi preispi-
taat svoite politiki i da ne go otfrlaat predvremenoto
servisirawe na obvrskite izrazeni vo istata valuta. Ovaa merka
vo perspektiva mo`e da im za{tedi pari na dr`avata i na
gra|anite. Dopolnitelno treba da se ima predvid i toa {to
vakviot trend vo vrednosta na dolarot nema da potrae u{te dolgo,
prognozira Nenovski.
Spored nego, dolarot ve}e go dostigna dnoto na svojata vred-
nost i sega se o~ekuva monetarnite vlasti na Soedinetite
берзНИК
15
28.04.-03.05.2008 g. PONEDELNIK-SABOTA
Amerikanski Dr`avi da prezemat ~ekori za stabilizirawe na
nivnata doma{na valuta. Prognozite velat deka po pretsedatel-
skite izbori vo SAD vrednosta na dolarot }e po~ne da raste, a so
nea i site finansiski pobaruvawa izrazeni vo ovaa valuta.
Me|unarodniot monetaren fond vo svoite minatomese~ni
proekcii za sostojbata vo nacionalnata ekonomija na SAD ne mu
dade pogolemo zna~ewe na padot na vrednosta na dolarot i prog-
nozira{e deka stopanstvoto na SAD nema da vleze vo recesija.
Ovie predviduvawa MMF gi objasni so faktot deka amerikanska-
ta valuta vrednuvana na po{iroka, trgovska osnova, sepak, e silno
plate`no sredstvo. Trgovskata razmena na SAD so del od aziskite
zemji e golema i raste~ka. No, vo izminatite meseci, dolarot se
najde na rekordno niska vrednost sporedeno so evroto i so {vaj-
carskiot frank. Vrednosta na dolarot vo sporedba so japonskiot
jen padna na najnisko nivo vo poslednite tri godini.
I pokraj vakvata sostojba so amerikanskata valuta, del od
ekspertite po monetarna ekonomija ja kritikuvaat po-litikata na
premierot Nikola Gruevski, koj predvreme po~na da go vra}a
dolgot kon multilateralnite kreditori. Spored niv, vladinata
merka be{e jalova, bidej}i stranskite investitori ostanaa gluvi
na emitiranite signali deka Makedonija e stabilna dr`ava.
Predvremenoto servisirawe na dolgot Vladata go obrazlo`i kako
merka na za{teda, no pred se kako ~ekor so koj }e privle~e
pogolemi direktni stranski investicii. Onie koi ne se soglasuvaa
so ova gledi{te tvrdea deka za Makedonija }e bide pokorisno da
gi investira parite vo proekti {to }e i obezbedat razvoj. Zatoa,
denes, po nepolna godina od ovaa vladina merka, ekspertite
potenciraat deka izostanaa i dvete `elbi - stranskite inves-
ticii i ekonomskiot razvoj. Vo regionalni ramki Makedonija e
najnisko zadol`ena dr`ava. Neto zadol`enosta na Makedonija
pred predvremenoto vra}awe na kreditite iznesuva{e 50,3 otsto
od bruto-doma{niot proizvod na dr`avata. Vo dr`avite od
regionov ova u~estvo e zna~itelno pogolemo - Ungarija 93,3 otsto,
Hrvatska 85,3 otsto, Bugarija 80,1 otsto, a u~estvoto na
slovene~kiot bruto-eksteren dolg vo vkupniot doma{en proizvod
iznesuva 78,5 otsto. Prilivite na stranski investicii {to gi ost-
varuvaat ovie dr`avi se nesporedlivi so makedonskite priliki.
GLOBALNA KRIZA Za ostatokot od svetot padot na dolarot ne
e dobra vest. Toa e taka bidej}i obezvrednuvaweto na valutata
odi raka pod raka so krizata na amerikanskata ekonomija. Bankite
vo SAD, pred sedum godini, po~naa da odobruvaat visokorizi~ni
krediti. Gra|anite masovno se zadol`uvaa vo bankite, no naskoro
se poka-`a deka tie ne mo`at da gi ispolnat obvrskite kon kred-
itodavatelite. Po kolapsot na amerikanskiot hipotekaren pazar,
krizata se prelea i na drugite finansiski pazari vo svetot. Vo
direktna opasnost se najdoa i dr`avite koi imaat razviena trgov-
ska sorabotka so Soedinetite Amerikanski Dr`avi.
Makedonija ne e vo ovoj krug zemji. No, taa, sepak, ne e izoli-
rana od globalnata kriza. Najgolemite rakrani na svetskata
ekonomija denes, poskapuvaweto na naftata i na hranata i infla-
torniot pritisok, bea dopolnitelno obremeneti so krizata na
amerikanskiot pazar. Povolnosta {to Makedonija mo`e da ja ima
od slabeeweto na dolarot e neutralizirana od opasnosta od uvoz-
nata inflacija, predupreduvaat ekonomskite eksperti. Nea, pak, ja
pothranuvaat rastot na naftenite derivati, repromaterijali i
hranata. Makedonija, kako uvozno zavisna od energensi i surovini,
ne mo`e da stori ni{to za da go blokira rastot na cenite na
proizvodite. Edinstveno re{enie za namaluvawe na problemot
ekonomskite analiti~ari go gledaat vo izvozot na zemjodelski
kulturi i vo zgolemuvaweto na obrabotlivite povr{ini. Na toj
na~in }e se namali trgovskiot debalans {to i se javuva na
Makedonija od pogolemiot uvoz za smetka na izvozot. So toa }e se
namali i del od pri~inite {to Makedonija ja prinuduvaat da se
zadol`uva kaj stranskite kreditori.
16 берзНИК
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
SVETSKI BERZI...
STO MILIJARDI DOLARI ZA OPORAVUVAWE NA ANGLISKITE BANKI
DR@AVNI OBVRZNICI MESTO
LO[ITE HIPOTEKARNI HARTII
Centralnata banka na Anglija (Banka
na Anglija) odobri paket od 50 milijardi
funti (okolu 100 milijardi dolari) za za-
mena na bankarskite pobaruvawa so dr-
`avni obvrznici so cel da se nadminat
posledicite od globalnata kreditna kri-
za. Spored informaciite od britanskite
mediumi, Centralnata banka }e im pomogne
na razni{anite finansiski organizacii
na toj na~in {to nivnite lo{i hipotekarni
hartii }e gi zameni so visokolikvidni
dr`avni obvrznici.
AVSTRISKOT PAZAR NA KAPITAL SE [IRI VO REGIONOT NA PORANE[NA JUGOSLAVIJA
Qubqanskata berza bara kupuva~, a
najseriozni kandidati za nejzinoto preze-
mawe se Vienskata berza i gr~kata grupa
Helenik iks~ejnx.
Dokolku akvizicijata vo Slovenija
zavr{i uspe{no za avstrijcite, od
Vienskata berza ne gi krijat namerite da
XEK VEL^, LEGENDARNIOT GLAVEN IZVR[EN DIREKTOR NA XENERAL ELEKTRIK
NE STE SE OSLOBODILE OD TOVAROT
AKO STE GO NATOVARILE NA TU\ GRB
Hipotekarnata kriza {to ja trese
Amerika, no ~ie vlijanie se odrazi i vrz
globalnata ekonomija, e predmet na anal-
izi vo poslednite nekolku meseci. Xek
Vel~, legendarniot glaven izvr{en di-
rektor na Xeneral elektrik, neodamna gi
komentira{e nastanite povrzani so pro-
pa|aweto na privatnite ekviti fondovi.
Eve {to ka`a Vel~ za Wujork tajms:
„Kusiot odgovor bi bil deka svetot se
promeni. Mnogu kompanii koi se bea navr-
tile na kupuvawe na novi imoti, naedna{
se povlekuvaat od biznisite za koi smeta-
at deka ne im nosat dovolno zarabotu-
va~ka.
Toa nekako mi li~i na momentite koga
Titanik se nasuka vo ledeniot breg.
Porealisti~nite me|u lu|eto na brodot ne
broj 21
Direktorot na bankata, Mervin King,
izjavi deka ova e plan za podobruvawe na
likvidnosta na bankarskiot sistem i jak-
newe na doverbata vo finansiskiot pazar.
Periodot vo koj pobaruvawata }e se
zamenat za dr`avni obvrznici }e trae
edna godina, a }e mo`e da se prolongira na
najmnogu tri godini. Pokraj ovaa merka,
Centralnata banka na Anglija e podgotvena
da vlo`i i pove}e sredstva ako se poka`e
deka za toa postoi potreba. Analiti~arite
velat deka ovaa centralna banka nikoga{
VIENSKATA ZAINTERESIRANA ZA
QUBQANSKA BERZA
prodol`at so {irewe kon jugoisto~niot
region.
biraa kade odat za da dojdat do ~amcite za
spasuvawe. Gazea edni vrz drugi za da
stignat prvi. To~no toa go gledame denes, i
toa ne samo kaj privatnite ekviti fon-
dovi. Mnogu kompanii, ohrabreni od silna-
ta ekonomija i izobilieto povolni kredi-
ti, vo poslednite nekolku godini kupuvaa
{to }e stignat. Vo seto toa rizikot ne be{e
zanemaruvan, no se misle{e deka podocna
}e ima izlez od ka{ata - ako do nea dojde.
E, sega dojde toa „podocna” i sekoj gleda da
„kidne” od brodot {to tone.
Se ~ini neverojatno, no nekoi duri i
uspevaat. Ili barem se obiduvaat, blago-
darenie na MAC, klauzulata za zna~itelni
negativni promeni, koja e del od sekoj
dogovor za spojuvawe ili prezemawe.
Spored nas, toa {to se slu~uva so MAC ni
Data 05.05.2008
vo svojata nekolkuvekovna istorija ne
prezela tolku obemna finansiska
operacija za spas na nekoja privatna banka
od ste~aj ili sigurno propa|awe.
Realizacijata na ovoj plan bi mo`ela da
pretstavuva najgolema operacija za spasu-
vawe na nekoj bankarski sistem vo svetot.
Inaku, Bankata na Anglija minatiot
mesec so okolu 11 milijardi funti ve}e ja
pomogna konsolidacijata na doma{nite
privatni banki koi minatata i na po~eto-
kot na ovaa godina bea prinudeni da izvr-
{at otpis na ogromni pobaruvawa poradi
zdelki so amerikanski hipoitekarni har-
tii. Site tie na krajot na 2007 godina iz-
vestija za ogromni zagubi od raboteweto.
(BiBiSi)
Pretsedatelot na Vienskata berza,
Hajnrih [aler, vo izjavata za slovene~ki-
te mediumi naglasi deka deka dokolku
prezemaweto na Qubqanskata berza od
strana na Vienskata zavr{i uspe{no, tie
kako strate{ki investitor }e go prenesat
celoto svoe iskustvo i znaewe vo nata-
mo{niot razvoj na slovene~kiot pazar na
kapital. Toj dodade deka Vienskata berza
e zainteresirana i za ostanatite berzi
od prostorite na porane{na Jugoslavija,
no samo pod uslov tie da bidat zaintere-
sirani za takvoto prezemawe.
dava va`na, no gor~liva lekcija od menax-
mentot, za toa koga e vistinskoto vreme
glavniot izvr{en direktor odgovornosta
za „detalite” povrzani so nekoj pogolem
rizik da ja prefrli na drugi - a toa bi
bilo nikoga{. Mnogu gor~liva lekcija,
zatoa {to ne u~i kolku e ednostavno da se
padne vo vakva zamka.
Zamislete deka se nao|ate srede zdel-
ka {to sakate da ja sklu~ite. Va{iot tim
na timot od targetiranata kompanija i dal
po~etna „velikodu{na” ponuda od 23
dolari po akcija. Nivniot odgovor bil:
„Sme{no. Ne se pojavuvame pred odborot so
pomalku od 27 dolari”. Sledi beskone~no
„nategawe” vo koe malku po malku ednite na
drugite si popu{taat po polovina dolar,
pri toa celo vreme mrmorej}i. Na kraj, vo
sreda, zdelkata }e se dogovori po cena od
25,5 dolari po akcija, so dodatok na malku
{e}er~e za targetiranata kompanija.
I, se razbira, ve}e e petok, osum ~asot
nave~er. Vie i drugiot glaven izvr{en
 Data 05.05.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Dobrite delovni rezultati na pogolem
broj kompanii vo prviot kvartal od 2008
godina pridonesoa akciite na Vol Strit na
krajot na minatata nedela da go dostignat
najvisokoto nivo od januari. Indeksot Dow
Jones porasna za 0,3%, no porasnaa i
Standard & Poor’s - za 0,5%, i Nasdaq -
za 0,8%.
Analiti~arite vo SAD ocenuvaat deka
pozitivnite rezultati od raboteweto na
korporativniot sektor vo izminatite tri
meseci mo`at da se smetaat za signal deka
recesijata, sepak, nema da se odviva
spored najpesimisti~kite predviduvawa,
kon koi be{e naklonet del od amerikan-
NA HRVATSKIOT PAZAR NA KAPITAL
DRASTI^EN PAD NA PROMETOT SO
DOMA[NI OBVRZNICI
- Vo prviot kvartal od 2008 godina
prometot so obvrznici e zna~itelno nama-
len i iznesuval 6,1 milijardi kuni, {to e
uverlivo najnizok kvartalen promet vo
poslednite tri godini, objasnuva analiti-
~arot na Zagreba~ka banka Mladen Smi-
qani} vo trimese~niot pregled na pazarot
na kapital vo Hrvatska.
Spored ovaa analiza obemot na
mese~niot promet kontinuirano opa|a ve}e
~etiri meseci. Vo mart toj iznesuval edvaj
1,2 milijardi kuni - najmala likvidnost vo
poslednite {est meseci i pretposleden vo
poslednite pet godini. Nitu o~ekuvawata
za april ne se optimisti~ki, a kako primer
za golemoto „mrtvilo” na pazarot na obvrz-
nici se naveduva 7 april, den koga ne e re-
direktor si pru`ate raka, kolku iscrpeni,
tolku i voshiteni, i im velite na svoite
pravnici: „Pripremajte go dogovorot; i
neka bide gotov pred otvoraweto na berza-
ta vo ponedelnik.” I pravnicite se
vklu~uvaat vo hiperaktiven mod.
Edna od nivnite zada~i e da se setat na
site raboti {to mo`at da trgnat naopaku
vo periodot me|u najavata na zdelkata i
nejzinoto zaklu~uvawe, na primer golem
{trajk vo targetiranata kompanija ili
krah na nivniot najgolem kupuva~. Takvoto
predviduvawe na mo`ni „negativni
promeni” e poednostavniot del na podgo-
tovkata na dogovorot i obi~no se zavr{uva
bez mnogu frka.
Pote`ok del - i toa del koj obi~no
najmnogu se ignorira - e klauzulata so koja
se utvrduva {to to~no zna~i „negativna
promena”, t.e. promena koja bi bila dovol-
no zna~ajna za da ja upropasti celata zdel-
ka.
Te{ko e da se definira zna~ajnosta.
broj 21
PESIMISTI^KITE PROGNOZI ZA RECESIJATA - OLABAVUVAAT
INDEKSITE NA SVETSKITE BERZI
VO PORAST
skata javnost. Minatata nedela osobeno
dobro se pozicioniraa tehnolo{kite kom-
panii.
Od druga strana, cenata na naftata,
koja denovive se dvi`i okolu nivoto od
120 dolari po barel, pridonese za pad na
akciite na avio-kompaniite i trgovskite
korporacii. Se o~ekuva, imeno, deka
visokata cena na naftata kako zna~aen
input da rezultira vo poka~uvawe na cen-
alizirana nitu edna transakcija od ovoj
vid.
Kako mo`na pri~ina za vaka drasti~-
niot pad na likvidnosta vo prviot kvartal
na godinata se smeta otsustvoto na, za toj
period voobi~aenite emisii na dr`avni
obvrznici. Izdavaweto zakasni poradi
docneweto na dr`avniot buxet i formira-
weto na novata vlada i sobranie. Sledna-
ta hrvatska obvrznica, za razlika od pret-
hodnite, bi trebalo da se pojavi na stran-
skite pazari i delumno }e se koristi za
isplata na dr`avnite obvrznici koi dos-
pevaat vo vtoriot kvartal na 2008 godina.
So sigurnost mo`e da se tvrdi deka izda-
vaweto obvrznici za stranskite pazari
nema da pridonese za za`ivuvawe na zas-
Najgolema pri~ina za toa e {to zakonite
{to ja reguliraat ovaa materija ne se
dovolno jasni i precizni. Toa zna~i deka e
mnogu te{ko vo bilo kakvi uslovi, a naj-
malku vo uslovi pod golem pritisok, to~no
da se razgrani~i zna~eweto na ovoj termin.
Dali toa bi bilo pa|awe na dobivkata za
20%? Ili namaluvawe na prihodite za
15%? Poradi toa, pravnicite ovie raboti
obi~no gi formuliraat dovolno nejasno za
obete strani da mo`at da ka`at „OK, }e
bide se kako {to treba”.
Da se vratime sega nazad i da smetame
deka dene{nata kriza na vtoroklasni
hipotekarni krediti e edna takva „nega-
tivna promena”. ]e sfatite zo{to tolkav
broj kompanii vodat beskone~ni boks
me~evi okolu toa {to to~no nivnite MAC
klauzuli vsu{nost ovozmo`uvaat na
tehni~ko nivo.
Sali Me, najgolemiot davatel na stu-
dentski krediti vo Amerika i privatniot
ekviti fond Xej Si Flauers mo`ebi so
берзНИК
17
ite vo ovie dva stopanski sektori.
Vo Evropa berzanskite indeksi poras-
naa pod vlijanie na pozitivnite dvi`ewa
vo rudarskiot i energetskiot sektor. Na
krajot na nedelata londonskiot FTSE
porasna za 0,6%, a frankfurtskiot DAX za
0,8%.
Najgolem porast minatata nedela
zabele`a tokiskiot indeks Nikkei, za 3%.
paniot doma{en pazar.
Najlikvidna obvrznica vo Hrvatska vo
prviot kvartal na godinata bila kunskata
devetgodi{na obvrznica RHMV-17 so ost-
varen promet od 1,2 milijardi kuni, a pro-
met od nad edna milijarda kuni bele`i
samo u{te {estgodi{nata obvrznica so de-
vizna klauzula.
Za razlika od pazarot na dr`avni ob-
vrznici, pazarot na korporativni i op{-
tinski obvrznici e daleku porazdvi`en.
Vkupniot promet vo ovoj segment nadminal
polovina milijardi kuni, {to e za 30% po-
ve}e vo sporedba so poslednoto minatogo-
di{no trimese~je. Najlikvidna e desetgo-
di{nata obvrznica na Hrvatskoto elek-
trostopanstvo so ostvaren promet od 150
milijardi kuni i 30% u~estvo vo vkupniot
promet ostvaren vo ovoj segment. Nitu edna
druga obvrznica ne mo`e da se pofali so
promet pogolem od 100 milioni kuni. (Ban-
kamagazin)
godini }e se vle~kaat po sudovite, kako i
me|unarodniot investiciski fond Serbe-
rus ili najgolemata svetska kompanija za
iznajmuvawe oprema Junajted rentals. Koe
gubewe vreme, energija i pari.
Se razbira, so tek na vreme stopanst-
voto }e se oporavi, a koga toa }e se slu~i,
detalite na sekoja klauzula za zna~itelni
negativni promeni }e bidat pomalku bitni.
No, duri i toga{ }e postojat dogovori so
prostor za igrawe i manevrirawe okolu
uslovite.
Ako ovoj haos okolu vtoroklasnite
hipotekarni krediti ne nau~i na ne{to,
toa e deka {efovite moraat da ostanat vo
rabotata do samiot kraj, kakov i da e toj, i
da odlu~uvaat za sekoj, duri i najmal detal
povrzan so rizik. Znam deka toa e ma~na
rabota, surova, zdodevna i grozna. No koga
se raboti za golem vlog, nemate izbor.
Nemojte da mislite deka ste se oslobodile
od tovarot ako ste go natovarile na tu| grb.
(Wujork tajms)
18 берзНИК broj 21
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 05.05.2008

NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZA

za period od 28.04. - 02.05.2008 godina
Data 05.05.2008 broj 21
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
берзНИК
19