berzNIK - GODINA II - BROJ 13 - 10 MART 2008 GODINA - (PRILOG NA TENDERNIK)

RACE RABOTA
GRADE@NICI POLNI
ZA MAKEDONSKITE
Data 10.03.2008 broj 13
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Inflacijata zema zamav...
prvata nedela od mart vo znakot na poras-
I tot na cenite na osnovnite proizvodi - vo
znakot na inflacijata. Vestite na ovaa tema
bea klu~nite nastani vo pi{anite mediumi za koi
se vrzuvaa site ekonomski opservacii, a koi da
potsetime, digitalniot servis berzNIK sekojdnev-
no gi selektira i arhivira. Site smiruva~ki na-
javi i od izvr{nata i od monetarnata vlast deka
rastot na inflacijata e pod kontrola, ja gubat
cvrstata podloga... Vakvata konstatacija sledi po
interventoto prezemawe na vtorata merka od
strana na Narodna Banka na Makedonija po samo
dve nedeli. Imeno na 19 fevruari, Centralnata
banka ja zgolemi kamatata na blagajni~kite zapisi
od od 5,08%, na 5,25% so obrazlo`enie deka se
zgolemeni rizicite vrz stabilnosta na cenite na
sreden rok, osobeno vo
Neizvesnosta i politi~kite tenzii, koga uslovi na brz rast na
ni e vo pra{awe dr`avata, nikako da stivnat. kreditite i porast na
Se prodlabo~uvaat, odolgovlekuvaat i posto- platite nad produk-
jano go odvlekuvaat vnimanieto na javnosta od tivnosta vo ekonomija-
ekonomijata na politikata. Site ~ekori se vo ta. Vakviot poteg vo
funkcija na patot kon NATO i Evropa. A toj, osnova treba{e da zna-
mora da priznaeme, ne samo {to se poka`a kako
~i zauzduvawe na zna-
mnogu dolg, tuku se vospostavi deka e i mnogu
~itelniot skok na in-
trnliv, so politi~ki prepreki i (ne)demokrat-
flacijata, odnosno da
ski uslovi koi zadiraat vo identitetot. Kolku
ne dojde do nejzino
vo tie momenti se razmisluva za ekonomskata
prelevawe na sreden
blagosostojba na gra|anite? Kolku biznis kli-
rok. Faktot deka odr-
mata vo vakvi uslovi mo`e da se relaksira i
`uvaweto na niska in-
da stane privle~na baza za tolku posakuvanite
stranski investicii? A, zboruvame za refor-
flacija na sreden i
mi, za izmeni i implementirawe na zakoni za
dolg rok se prioritet
javniot i dr`avniot segment, institucii, spo-
na Narodna banka, mo-
red EU standardite... `ebi be{e klu~niot
Ve}e zapo~na i mart, a ekonomskite prio- motiv za prezemawe i
riteti, se u{te se vo senka na politi~kite na vtoriot ~ekor na mo-
nastani... Zgora na toa i svetskite ekonomski netarcite. Komitetot
tokovi, barem koga se vo pra{awe cenovnite za operativna mone-
fluktuacii na finansiskite pazari fatija tarna politika na 6.
nadolen pravec, koj pove}e ili pomalku mo`e- mart donese odluka za
bi ne direktno, no indirektno se preleva i na zgolemuvawe na kamat-
na{iot pazar. Inflacijata fati ~ekor... nata stapka na blagaj-
ni~kite zapisi na NB-
RM od 5,25% na 6%. Obrazlo`enieto od NBRM e
ednostavno: Dopolnitelno zgolemuvawe na ref-
erentnata kamatna stapka se prezema poradi na-
tamo{noto intenzivirawe na inflacijata, a oso-
beno poradi intenziviraweto na bazi~nata stap-
ka na inflacija..., zgolemuvaweto na godi{nata
stapka na inflacijata e od 8,7% vo januari na
9,6% vo fevruari. I natamu, glaven dvigatel na
inflacijata se cenite na ishranata, so godi{en
skok od 18,7%, ili pridones vo vkupniot indeks
na inflacijata od 74,5%. Podatocite za fev-
ruari, ne samo {to poka`uvaat prodol`en rast na
inflacijata, tuku i jaknewe na inflaciskite
o~ekuvawa iska`ani preku pro{iruvawe na op-
fatot na porastot na cenite i kaj drugi grupi na
proizvodi i uslugi... Izmenata e motivirana od
toa {to vo izminatite dve godini najbrzo raste
kreditnata izlo`enost na bankite kon sektorot
naselenie po osnov na ovie kreditni proizvodi, a
75% od takvata kreditna izlo`enost ne e
obezbedena. Celta na vakvata prudentna merka na
Narodnata banka e da se dimenzionira kreditni-
ot rizik za bankarskiot sektor, koj {to proi-
berzNIK
3
zleguva od ovie kreditni proizvodi, na pri-
fatlivo nivo. Se o~ekuva ovaa merka da ja zabavi
natamo{nata kreditna ekspanzija so vakvi karak-
teristiki, a mo`e da vlijae i vo nasoka na izves-
no namaluvawe na inflatornite pritisoci {to
doa|aat od stranata na pobaruva~kata.
NBRM u{te edna{ potsetuva deka namaluva-
weto na stapkata na inflacija bara soodveten
pridones i od strana na drugite pazarni u~esni-
ci. [to bi bil komentarot po vakvata merka. Do
v~era cenite vo prodavnicite, se razbira po in-
tervencija na Vladata vo dogovor so trgovcite, se
namaluvaa, sega pak sleduvaat promeni...
Ovaa nedela i vo znakot na Saemot na grade`-
ni{tvo, koj godinava se odr`uva po peti pat. Nas-
proti politi~kite turbulencii, niskiot standard
na gra|anite koj i natamu ima tendencija da pa|a
za smetka na rastot na inflacijata, grade`nicite
so optimisti~ki najavi, o~ekuvaat godinava i vo
tekot na narednata godina grade`en bum vo Make-
donija...
Pozitivno na rabotite gledaat i nekoi
ekonomski eksperti... Vo prilog na toa odi i for-
miraweto na dru{tvoto za upravuvawe so fondo-
vi, Moj Fond AD Skopje, koj }e upravuva so tretiot
investicionen fond so kogo }e rakovodat prvite
licencirani investicioni sovetnici... So negov-
oto osnovawe se o~ekuva da se zgolemi konkuren-
tnosta vo investiciskoto rabotewe na makedon-
skiot pazar na hartii od vrednost. Na toa pole
ve}e postoe~kiot Otvoren investicionen fond
Inovo status akcii go ispolni zakonski predvi-
deniot limit i zaklu~no so 5. mart godinava se
uplateni pari~ni sredstva vo vkupen iznos od
506.000 evra vo denarska protivvrednost. Vo nego
investiraat okolu 93% doma{ni i stranski
fizi~ki lica, i 7% pravni lica (doma{ni i
stranski). Imotot na Inovo Status akcii se sos-
toi od 80% od hartiite vo vrednost se akcii i
20% se pari~ni sredstva.
I vo ovoj broj berzNIK prodol`uva so prenesu-
vawe na del od Bilansite na uspeh na kotiranite
kompanii, redosledno kako {to se objaveni na
berzata, a }e prodol`i i vo naredniot broj. Kon-
kretno na ova pole - Nerevidirani finansiski
godi{ni izve{tai {to kompaniite gi obavija na
Makedonska berza, se otvora nov prostor za va-
{ite komentari, analizi, ocenki, predlozi i per-
spektivi za sostojbata vo koja se zate~eni i za id-
nite razvojni komponenti, prezentacii, afirma-
cii pred javnosta. Sekako, smetame deka vo ovoj
period mislewata i analizite na ekonomsko-fi-
nansiskite eksperti, investiciskite sovetnici,
revizorskite centri u{te kako mo`at da ja od-
slikaat i potkrepat realnata sostojba, nivoto,
stapkata na koja se nao|ame i skalilata koi treba
da se iska~at za da se vbroime vo rangot na svet-
skite pazari, kade dvigateli na indeksite se
ekonomskite parametri.
Do sledniot ponedelnik
Makedonka Baldazarska
Glaven i odgovoren urednik
na berzNIK
e-mail: berzNIK@interNIK.com.mk
 4 berzNIK
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
OTVOREN INVESTICIONEN FOND INOVO STATUS AKCII
ISPOLNETI ZAKONSKITE
USLOVI ZA
OSNOVAWE NA FONDOT
- Otvoreniot investicionen fond Inovo
status akcii go ispolni zakonski predvideni-
ot limit, odnosno uplateni se sredstva vo iz-
nos od 502.000 evra vo denarska protivvred-
nost po sreden kurs na NBRM. Ova e prviot us-
lov na ispolnuvaweto na zakonskite uslovi,
soglasno Zakonot za investicioni fondovi,
odnosno uplateni pari~ni sredstva vo iznos
od najmalku 500.000 evra vo denarska protiv-
vrednost, veli Mia Zografska, izvr{en di-
rektor na Inovo status akcii. Zakonski pred-
videniot rok za sobirawe i upla}awe na pa-
ri~ni sredstva vo iznos od najmalku 500.000
evra vo denarska protivvrednost zavr{i zak-
lu~no so 20 fevruari 2008 godina. Vtoriot us-
lov, objasnuva Zografska koj{to e vo soglas-
nost so Zakonot za investicioni fondovi e
vrednosta na imotot na otvoreniot investici-
onen fond vo vremenski periodi so vkupno
traewe od {est meseci da ne padne pod
500.000 evra vo denarska protivvrednost.
naku, zaklu~no so 5. mart godinava vo
I Otvoreniot investicionen fond Ino-
vo Status akcii se uplateni pari~ni
sredstva vo vkupen iznos od 506.000 evra
vo denarska protivvrednost.
Vo Inovo Status akcii investiraat fi-
zi~ki i pravni, stranski i doma{ni inves-
titori. Od niv okolu 93% se doma{ni i
stranski fizi~ki lica, a ostananite 7% se
pravni lica (doma{ni i stranski). Imotot
na Inovo Status akcii se sostoi od hartii od
vrednost i pari~ni sredstva, od koi 80%
od hartiite od vrednost se akcii i 20% se
pari~ni sredstva.
Da potsetime: Otvorenite investicioni
fondovi se finansiski, posredni~ki ins-
titucii formirani so edinstvena cel pri-
birawe pari~ni sredstva preku javen po-
vik za prodavawe na dokumenti za udel i
vlo`uvawe na pribranite pari~ni sredst-
va soglasno Zakonot za investicioni fon-
dovi, Statutot i Prospekt na Fondot.
Dru{tvoto za upravuvawe so fondovi
mo`e da zapo~ne so pribiraweto na pari~-
ni sredstva preku javna proda`ba na doku-
menti za udel po dobivawe na odobrenie za
osnovawe na Fondot.
Od objavuvaweto na Javniot povik za
kupuvawe na dokumenti za udeli vo Otvo-
reniot investicionen fond vo rok od tri
meseci treba da bidat sobrani i uplateni
broj 13
Data 10.03..2008
pari~ni sredstva vo
iznos od najmalku
500.000 evra vo denar-
ska protivvrednost.
Dru{tvoto za upra-
vuvawe so fondovi Ino-
vo Status a.d. Skopje,
Javniot povik za kupu-
vawe na dokumenti za
udeli vo Otvoreniot
investicionen fond
INOVO STATUS AKCII go
objavi na 20.11.2007 go-
dina vo dnevniot ves-
nik Dnevnik.
NEISPOLNUVAWE
NA ZAKONSKI
USLOVI X Ako vo rok od tri meseci po objavu-
vaweto na prviot javen povik za kupuvawe
Vo slu~aj na neispolnuvawe na zakons- na dokumenti za udel vo otvoreniot fond
ki predvidenite uslovi postoi postapka ne se sobrani i uplateni pari~ni sredstva
soglasno Zakonot za investicioni fondovi vo vkupen iznos od najmalku 500.000 EVRA
za prestanuvawe na upravuvawe i raspu{-
tawe na fondovite i toa:
vo denarska protivvrednost i
X Ako vrednosta na imotot na otvore-
1. Dru{tvoto za upravuvawe so niot fond vo vremenski periodi so vkupno
fondovi mo`e da go otka`e upravuvaweto traewe od {est meseci bila pod 500.000
so fondot so otkazen rok od {est meseci. EVRA vo denarska protivvrednost.
Rokot po~nuva da te~e od denot koga ot-
kazot e objaven vo Slu`ben vesnik na Re- 5. Ako dru{tvoto za upravuvawe so
publika Makedonija. Dru{tvoto za upravu- fondovi so otkazot ili so ukinuvaweto na
vawe so fondovi e dol`no za otkazot pis- odobrenieto go izgubi pravoto za upravu-
meno da gi izvesti site sopstvenici na do- vawe so fondot, pravoto na raspolagawe
kumenti za udel vo fondot. so imotot na fondot preminuva na depo-
zitnata banka do prenos na fondot vo dru-
2. Pravoto na dru{tvoto za upravu- go dru{tvo za upravuvawe vo rok od {est
vawe so fondot, pokraj vo slu~ai utvrdeni meseci.
so Zakonot, prestanuva i ako Komisijata za
hartii od vrednost go ukine odobrenieto 6. Vo slu~aite od to~kite od 1 do 4,
za rabotewe na dru{tvoto za upravuvawe depozitnata banka e dol`na vo rok od {est
so fondovi. meseci od denot na raskinuvawe na dogo-
vorot da go raspu{ti fondot i imotot da
3. Ako dru{tvoto za upravuvawe so im go podeli na sopstvenicite na dokumen-
fondovi prestane da raboti, depozitnata tite za udel. Vo istiot rok, so odobrenie
banka vo ime na sopstvenicite na dokumen- na Komisijata, depozitnata banka mo`e da
tite za udel go raskinuva dogovorniot od- se otka`e od raspu{taweto na fondot i vo
nos so dru{tvoto. soglasnost so statutot na fondot pravoto
na upravuvawe so nego da go prenese na
4. So odobrenie na Komisijata, de- drugo dru{tvo za upravuvawe so fondovi.
pozitnata banka ima pravo na raskinuva-
we i vo drugi slu~ai, ako dru{tvoto za up- 7. Sopstvenicite na dokumentite za
ravuvawe so fondovi ne e vo sostojba da gi udel nemaat pravo da baraat raspu{tawe
ispolnuva svoite obvrski, a osobeno: na fondot.
 Data 10.03.2008 broj 13
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
berzNIK
5
03.03.2008 g. PONEDELNIK
S O D R @ I N A 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Edna od nose~kite temi vo re~isi site dnevni nite zemji odamna ja koristat. Nekoi vleguvaat vo
VOVEDNIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 pe~ateni mediumi e pu{taweto vo pogon na TEC lavirintot na zadol`uvawata, nekoi uspevaat da
OTVOREN INVESTICIONEN FOND Negotino. Nedostigot od elektri~na energija vo se spasat navreme od site dolgovi, Vo Makedonija,
INOVO STATUS AKCII.......................4 zemjava }e go pokriva negotinskata termocentra- ovaa pojava stanuva osobeno aktuelna sega koga ce-
la koja vikendov povtorno e stavena vo pogon. Cen- nite sekojdnevno se zgolemuvaat, a `ivotniot
BERZNIK - PONEDELNIK, VTORNIK, tralata }e raboti so polovina kapacitet dodeka standard opa|a. Uslovite pod koi se koristat ovie
SREDA, ^ E T V R T O K . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5-7 ne se nabavat novite koli~ini na struja {to i fa- krediti se razli~ni od banka do banka. Ekonomis-
lat na zemjava. tite predupreduvaat deka so pokrivaweto edni
GLOBALEN DEN NA ZDRAVJE I BEZBED- - Vo koordinacija so Vladata, kompaniite od krediti so drugi, gra|anite gubat mnogu pari.
NOST NA ARCELORMMITAL.................8 elektro-energetskiot sektor od zemjava }e gi iz- Dnevnik pak prenesuva deka golem broj gra|a-
najdat sredstvata za da go realiziraat i ova vklu- ni svoite denarski za{tedi vo bankite gi pretvo-
KOMISIJA ZA HARTII OD ~uvawe - re~e vladiniot portparol, Ivica Bocev- raat vo evra, a bankite se povozdr`ani vo plasi-
VREDNOST....................................8 ski. raweto devizi. Ovoj trend go zabele`ala Narod-
Toj ne informira kolkavi koli~ini mazut }e nata banka od lani vo noemvri. Prvo gra|anite
VESTI BERZA... VESTI BERZA... ..............9 bidat obezbedeni od OKTA, za kolkav period i po~nale da se otka`uvaat od povisokite kamati za
kolku pari }e ~ini taa nabavka. Od TEC Negotino denarski depoziti pretvoraj}i gi vo evra, a po-
PETTI SAEM ZA GRADE@NI[TVO.....10-11 potvrduvaat deka potrebnite koli~ini mazut se docna se pojavila i vozdr`anost kaj bankite. Mo-
obezbeduvaat od skopskata rafinerija za rabota netarnite vlasti ovoj trend go objasnuvaat so
JAVNO PRIVATNO PARTNERSTVO..........12 na kapacitetot vo tekot na ovoj mesec. Inaku, ME- stravot od ponatamo{en rast na inflacijata i od
PSO ve}e objavi tender za nabavka na u{te 300 gi- namaluvawe na vrednosta na doma{nata valuta.
BERZNIK - ^ETVRTOK, PETOK, SABOTA gavat ~asovi struja, iako za godinava ve}e dogovo- Ministerstvoto za finansii i NBM vo minatata
........13-15 ri 580. No, poradi ne dokraj definiraniot ener- nedela smiruvaa velej}i deka o~ekuvaat stabili-
getski bilans, se utvrdi deka prvi~no dogovoreni- zirawe na inflacijata i postepeno namaluvawe
BERZNIK - NEDELNICI . . . . . . . . . . . . . . . 16 te koli~ini za uvoz se mali, pa zatoa e potreben do krajot na godinata, no toa ne zna~i pad na ceni-
nov dopolnitelen uvoz. te, tuku nivno odr`uvawe na sega{noto nivo.
NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA I vesta za povtornoto aktivirawe na del od Optimizmot koj{to vladee{e kaj investito-
BERZA ZA HARTII OD VREDNOST . 17-19 kombinatot za ferosilicium Silmak, koj po~nuva rite od pred dve nedeli, minatata nedela naglo
so rabota od ovaa nedela, se najde vo site vesni- is~ezna od Makedonskata berza, objavi Biznis.
ci. Rakovodstvoto na kombinatot na sredba so Svedoci bevme na ostar pad na prometot so hartii
Vladata ja prifati nejzinata ponuda, dr`avata da od vrednost, koj se namali re~isi dvojno vo spo-
I M P R E S S U M im gi dava vi{ocite na elektri~na energija. Sta- redba so nedelata prethodno, opa|aj}i do prose~-
nuva zbor za vi{oci vo no}nite ~asovi, koi kombi- ni 24,5 milioni denari dnevno (a istiot re~isi
natot }e gi dobiva po 21,5 evra za megavat ~as. Za- mesec i polovina prethodno se odr`uva{e na pro-
sega, kombinatot vo Jegunovce }e raboti so polo- se~ni 50 milioni denari). Indeksite na akcii na
vina kapacitet. Strujata e neophodna povtorno da Makedonskata berza krajot na nedelata go do~ekaa
Izdava: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje se vklu~at pe~kite koi zgasnaa vo momentot koga so namaluvawe, vo sporedba so po~etokot na ista-
Mediumska biblioteka i digitalna arhiva dr`avata im re~e na golemite potro{uva~i cela- ta, {to ja kompletira{e i onaka lo{ata slika koja
Redakcija na berzNIK ta potrebna struja da si ja kupuvaat na pazarot sa- be{e prisutna na berzata.
Adresa: Plo{tad MAKEDONIJA bb, p.fah 882 Skopje, mi. Del od vrabotenite koi bea na prinuden odmor Najmalku osum milioni evra }e se sleat vo dr-
1000, R.Makedonija od denes se povikani na rabota, za neposredno da `avniot buxet ako site prodavnici vo zemjava od-
Tel. 02/25.32.800 faks: 02/25.32.839 gi eliminiraat posledicite od prekinatoto pro- lu~at i ponatamu da prodavaat alkoholni pijala-
Internet: www.interNIK.com.mk; izvodstvo poradi nemawe elektri~na energija. ci za {to treba da izvadat posebni dozvoli. Vo
e-mail: info@interNIK.com.mk Vreme prenesuva edna poopse`na analiza za Makedonija se evidentirani okolu 100.000 malo-
zadol`enosta na gra|anite. Spored nea, se pove}e proda`ni objekti koi spored izmenite na Zakonot
Izvr{en direktor: Zdravko Josifovski gra|ani za pokrivaweto na dolgovite na svoite za trgovija }e treba da platat po 5.000 denari za
Odnosi so javnost: Nata{a Dimovska kreditni karti~ki koristat krediti od bankite. dozvola za prodavawe alkohol.Od prodavnicite
Marketing: Ivona Josifovska Obzemeni od pove}eto povolnosti {to gi nudat velat deka sekoj dopolnitelen tro{ok pretstavu-
Asistent na PR i marketing: Stojne Danilova plate`nite karti~ki, gra|anite tro{at pove}e ot- va udar po xebot na malite trgovci. Zakonot pred-
E-biznis: Ratko Projkovski kolku {to imaat i vleguvaat vo dolgovi kon banki- viduva zabrana za proda`bata na alkoholot od 19
Menaxer za delovni odnosi: Divna Pe{i} te. Za pokrivawe edni dolgovi se koristat drugi ~asot nave~er do {est ~asot nautro, kako i 24-~a-
Logistika: Ana Petrova zadol`uvawa, obi~no kratkoro~nite krediti od sovna zabrana za proda`ba na alkoholni pijalaci
Finansii: Gordana Stojanovska bankite. Ova e praktika {to gra|anite na razvie- na lica pomladi od 18 godini.
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI 2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
MEDIUMI berzNIK
berzNIK e osnovan 2007 godina. 1. TEC NEGOTINO VO SABOTATA PU[TENA VO RABOTA (*****)
2. PE^KITE NA SILMAK ]E SE RESTARTIRAAT VO SREDA (**)
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI DNEVNIK s.6 PE^KITE NA SILMAK ]E SE RESTARTI-
MEDIUMI berzNIK s.1 GRA\ANITE GI PRETVORAAT DENARITE RAAT VO SREDA
Broj: 13 VO EVRA s.7 NAJAVENIOT BERZANSKI BUM NA LISTA
Data: 10.03.2008 s.7 POMALKU PLATE@NI KARTI^KI OTKOL- NA ^EKAWE
KU VO REGIONOT s.7 TORANICA STAVEN NA REMONT
SE DISTRIBUIRA SAMO SO PRETPLATA BIZNIS VREME
s.5 TEC NEGOTINO RABOTI SO POLOVINA s.1 SKAPIOT LEB ]E JA IZEDE DR@AVNATA
FOTO NASLOVNA: KAPACITET P^ENICA
PETTI SAEM ZA GRADE@NI[TVO s.11 OHRIDSKA BANKA SO DOBIVKA OD 93,5 s.6 BEZ PRIJAVA, NEMA SUBVENCII
MILIONI DENARI s.6 OSUM MILIONI EVRA OD DOZVOLITE ZA
Foto: s.11 NETO DOBIVKATA -148,4 MILIONI ALKOHOL
Robert Spasovski DENARI s.6 PROLETNO POSKAPUVAWE NA OVO[JETO
s.12 MBI-10 NAMALEN ZA 65,34 INDEKSNI I ZELEN^UKOT
Redakcija na berzNIK POENI s.7 TEC NEGOTINO IZGORE 3,5 MILIONI EV-
Internet distributiven sistem: www.interNIK.com.mk s.12 VREDNOSTA OD TRGUVAWE -23.133.739,92 RA
Glaven i odgovoren urednik: Makedonka Baldazarska DENARI VEST
Novinari: Vaska Mickoska s.12 MBI IZVE[TAJ ZA 29.01.2008 s.2 PRORABOTI TEC NEGOTINO
Kompjuterska podgotovka: Tatijana Trpkovska s.13 OSTAR PAD NA PROMETOT SO HARTII OD NOVA MAKEDONIJA
Redakcija: VREDNOST s.5 INVESTITORITE TAKTIZIRAAT IAKO
Evoluator na vesti: Anita Ba{oska,. R. Tasovska UTRINSKI VESNIK KOMPANIITE OBJAVUVAAT RAST NA
operatori: Mare Lazarevska, Arslan Skoro, Zoran s.7 TEC NEGOTINO VO SABOTATA PU[TENA DOBIVKITE
Stamatovski, Martin Arsovski, \or|e Rexi}, Toni Arsovski VO RABOTA s.5 DR@AVATA ]E IM GI DAVA VI[OCITE NA
i Darko Tripunovski s.7 DEL OD VRABOTENITE NA SILMAK OD ELEKTRI^NA ENERGIJA
Fotoreporter: Robert Spasovski DENES NA RABOTA s.5 TERMOCENTRALATA ]E RABOTI DODEKA
s.7 STRUMI^KITE TAKSISTI PROFITIRAAT NE SE UVEZE STRUJA
Marketing, distribucija i proda`ba: BEZ LICENCI I FISKALNI APARATI [PIC
INTERNACIONAL NIK AD - Skopje VE^ER s.6 TEC NEGOTINO PO^NA SO RABOTA
s. 6 TEC NEGOTINO POVTORNO VO POGON
 6 berzNIK broj 13
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 10.03.2008

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
ELEM najavuva deka }e investira vo novi
istra`uvawa na le`i{tata na jaglen vo Ma-
riovskiot basen, e osnovnata vest {to denes
ja prenesuvaat makedonskite pi{ani mediu-
mi. Se procenuva deka tamu le`at nad 100
milioni toni jaglen, pribli`no kolku {to
ima i basenot Brod - Gneotino, od kade {to
se kopa jaglenot za REK Bitola. Toa e potvr-
da deka potencijalnoto novo nao|ali{te na
jaglen }e bide od golema va`nost za zemjava,
odnosno za potrebite na REK Bitola i TEC
Oslomej. Za taa cel kompanijata denovive }e
objavi javen povik za izbor na firma, odnos-
no nau~no-istra`uva~ki institut, koj }e iz-
vr{i doistra`uvawe na mariovskiot kraj,
poto~no na reonite Manastir, Bel~i{ta i
Vitoli{ta, kade {to se procenilo deka si-
gurno postojat rezervi na jaglen. Novite ana-
lizi treba da poka`at za kakov kvalitet na
jaglen stanuva zbor, dali e toj pogoden za do-
ma{nite termoelektrani.
Vo Ve~er denes mo`e da go pro~itate in-
tervjuto so prviot ~ovek na konzorciumot
AMBO, Ted Ferguson, koj v~era pristigna vo
zemjava. Toj ovaa poseta }e ja iskoristi za
da ostvari kontakti so pove}e doma{ni biz-
nismeni od koi o~ekuva da se vklu~at vo iz-
gradbata na transbalkanskiot naftovod AM-
BO. Ferguson v~era informira{e deka na-
mesto vo 2011 godina, naftovodot }e bide
gotov 2012 godina, koga i oficijalno }e pro-
te~e po cevkite surovata kaspiska nafta.
Spored nego, iako aktivnostite okolu iz-
gradbata treba{e da se slu~at ovoj mesec,
tie }e bidat odlo`eni poradi rasporedot na
zgolemuvaweto na proizvodstvoto na nafta.
Za Ferguson se dodeka realno ne se obez-
bedat finansiskite sredstva za proektot i
potrebnite odobrenija, postoi zakana toj da
ne mo`e da se realizira. Toj napomna deka od
zemjava naskoro so ista cel }e zamine vo
Bugarija i Albanija.
Nekoi kompanii rabotele prili~no us-
pe{no vo 2007 g., a drugi potfrlile, e anali-
zata na Utrinski vesnik. Ova e zaklu~okot
{to mo`e da se izvede od finansiskite iz-
ve{tai na doma{nite kompanii, koi denovi-
ve po~naa da stanuvaat dostapni za javnosta.
Za razlika od firmite, bankite tradicio-
nalno ostvaruvaat fantasti~ni profiti.
Otkako izlegoa na videlina finansiskite
rezultati na makedonskite kompanii, inves-
titorite }e imaat pojasna slika kade e pois-
platlivo da gi vlo`uvaat svoite pari. Koti-
ranite firmi denovive javno gi objavija po-
datocite od raboteweto od minatata godina,
a gi dostavija i do Berzata nerevidiranite
bilansi na uspeh, od koi se gleda dali vo
2007 ostvarile povisoki ili poniski dobiv-
ki, ili, pak, zagubi.
Koga sme kaj makedonskite kompanii, ne-
koi od dene{nite vesnici prenesuvaat deka
hrvatskata grade`na kompanija Ingra na
krajot na minatata nedela ja oficijalizira
odlukata za kupuvawe na Mavrovo. Se o~eku-
va hrvatskata firma da dostavi javna ponuda
na site dostapni akcii na Mavrovo vo tekot
na nedelava. Od Ingra pojasnuvaat deka gla-
ven motiv za kupuvawe na akciite na doma{-
noto grade`no pretprijatie bila golemata
04.03.2008 g. VTORNIK
operativa. Vo Hrvatska nema firmi so do-
volno golemi operativi koi bi ja sledele
Ingra vo nejzinite proekti, izjavi portparo-
lot na kompanijata, Danko Deban, za hrvat-
skite mediumi. Kon krajot na minatata nede-
la, akcijata na Mavrovo be{e vtora po ost-
varen promet.
Inaku, evropskite i aziskite berzi pak
bele`ea padovi, objavi Vest, bidej}i inves-
titorite i natamu se sekiraat poradi mo`-
nata amerikanska recesija. Site glavni ber-
zi padnaa otkako vo petokot akciite na Vol
Strit naglo padnaa.
Biznis, pak prenesuva deka kompanijata
Bomeks Skopje kupi fabrika za proizvodstvo
na sinter magnezit vo Turcija i koncesisko i
eksploatacisko pravo na sedum rudnici za
magnezit vo oblasta Tav{anli. Investicija-
ta vo Turcija e te{ka pet milioni evra, a so
nea se zaokru`uva obezbeduvaweto strate{-
ka surovina za proizvodstvoto vo fabrikata
za ognootporni materijali Bomeks refrak-
tori Peh~evo, koja e vo sopstvenost na Bo-
meks.
I Vipro gradi nova fabrika za proiz-
vodstvo na zdrava hrana, prerabotki od
ovo{je i zelen~uk. Fabrikata e sopstvena
investicija vo vrednost od 500 iljadi do
eden milion evra. Vipro vo 2007 godina ost-
vari proizvodstvo od okolu 1,5 milioni edi-
nici, {to vrednosno pretstavuva 1,5 milioni
evra. Za 2008 godina se planira rast na
proizvodstvoto od 30 otsto.
Benzinite od sino}a na polno} se poska-
pi za eden denar, a dizelot za dva denara.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. ELEM KE INVESTIRA 700 ILJADI EVRA ZA ISTRA@UVAWE NA JAGLEN VO MARIOVO (***)
2. PRODOL@I PROIZVODSTVOTO VO RUDNIKOT TORANICA (***)

DNEVNIK s.6 TENDER ZA ISTRA@UVAWE NA JAGPEN VO MARIOVSKO

s.7 MBI 04.03.2008 s.6 PREPOLOVENI CENI ZA POST PEJD
s.7 [TRAJK NA RUDARITE VO TORANICA s.7 FERGUSON PRIZNA DEKA AMBO ]E DOCNI
s.7 SILMAK GI VRA]A RABOTNICITE s.7 BENZINITE POSKALUVAAT ZA DENAR, A DIZELOT ZA
s.9 TRO[OCITE ZA @IVOT POGOLEMI ZA 9,6 OTSTO DVA
s.9 BENZINOT POSKAP ZA EDEN DENAR s.12 KOSOVO LE@I NA MILIJARDI BARELI NAFTA
BIZNIS VREME
s.1 LANSKATA ZAGUVA DVOJNO POMALA! s.6 VLADATA NEMA KAKO DA GO OPRAVDA UVOZOT NA STRU-
s.2 BENZINITE POCKAPYVAAT ZA EDEN, DIZELOT ZA DVA JA
DENARI s.6 DR@AVNATA P^ENICA MO@E DA STANE STO^NA HRANA
s.5 LANSKATA ZAGUBA DVOJNO POMALA! s.6 ELEKTRI^NATA ENERGIJA SO ISTA CENA VO MAKE-
s.5 KOSMOFON BIZNIS POEVTIN I DO 50 OTSTO DONIJA
s.10 INVESTBANKA SO DOBIVKA OD 250,2 MILIONI DENARI s.6 DEL OD VRABOTENITE SE VRA]AAT NA RABOTA
VEST
s.10 MAKSTIL SO DOBIVKAOD 166.040.578 DENARI s.2 BENZINITE POSKAPEA ZA DENAR, DIZELOT ZA DVA
s.10 POZITIVNI FINANSISKI REZULTATI OD RABOTEWE- DENARA
TO s.10 GAZPROM GO KRATI GASOT ZA UKRAINA
s.10 VO 2007. - DOBIVKA OD 189,5 MILIONI DENARI s.10 BERZITE PAK PA\AAT OD STRAV OD RECESIJA
s.11 PET MILIONI EVPA ZA RUDNICI I FABRIKA ZA MAG- s.10 HSBC SO REKORDEN PROFIT
NEZIT BO TURCIJA s.14 ]E SE PREPOLOVI VREMETO NA ^EKAWE PRED
s.12 VREDNOSTA OD TRGUVAWETO -44.934.538.19 DENARI [ALTERITE
s.12 IZVE[TAJ NA MBI ZA 03.03.2008 NOVA MAKEDONIJA
s.13 IDNINATA E VO EDNA REGIONALNA BERZA s.1 ELEM ]E OBJAVI TENDER ZA ISTRA@UVAWE NA JAGLEN
UTRINSKI VESNIK VO MARIOVO
s.6 FONDOT ZA PENZISKO BARA STE^AJ ZA VELE[KI KIRO s.4 PRODOL@I PROIZVODSTVOTO VO RUDNIKOT TORANI-
]U^UK CA
s.7 BENZINITE POSKAPI ZA DENAR, DIZELOT ZA DVA s.5 VOLKSWAGEN JA PREVZEMA KONTROLATA NAD SCANIA
s.7 ELEM KE INVESTIRA 700 ILJADI EVRA ZA s.5 INGRA ]E OBJAVI JAVEN POVIK ZA OTKUP NA AKCII OD
ISTRA@UVAWE NA JAGLEN VO MARIOVO MAVROVO
s.8 MBI 03.03.2008 s.5 DENOVI NA GRADE@NI[TVO- 2008
s.8 [TRAJKUVAAT RUDARITE OD TORANICA s.5 ELEM KE OBJAVI TENDER ZA ISTRA@UVAWE NA JAGLEN
s.8 INGRA OFICIJALNO NAJAVI PREZEMAWE NA MAVROVO VO MARIOVO
s.8 IZLEGOA NA VIDELINA DOBIVKITE NA MAKEDONSKITE s.5 FABRIKATA E SOPSTVENA INVESTICIJA DO MILION
KOMPANII EVRA
VE^ER
 Data 10.03.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Porastot na fevruarskata inflacija,
denes tema na dnevnite vesnici. Gra|anite
ispla{eni, monetarcite i ekspertite smiru-
vaat. - Devizniot pazar e stabilen i nema
potreba od intervencija za da se odr`i sta-
bilnosta na denarot, tvrdat bankarite. Od
Narodnata banka na Makedonija, koja e za-
dol`ena da ja ~uva stabilnosta na doma{na-
ta valuta, uveruvaat deka nema mesto za pa-
nika. - Nema potreba Narodnata banka da in-
tervenira - izjavi za Ve~er, guvernerot na
Centralnata banka, Petar Go{ev.
Vakvi smiruva~ki tonovi prenesuvaat i
ostanatite vesnici, stignuvaat i od banka-
rite, otkako vo javnosta po~na da se {peku-
lira deka gra|anite ispla{eni od inflacija
se po~esto gi pretvoraat svoite denarski
za{tedi vo bankite vo devizi. Prognozite na
ekspertite, vladinite funkcioneri i sto-
panstvenicite se deka inflacijata, i pokraj
visokiot start vo po~etokot na godinava, }e
prestane da raste narednive meseci, visina-
ta na cenite na proizvodite i na kamatnite
stapki, najverojatno, }e ostane na sega{noto
nivo i deka nema da ima devalvacija na de-
narot, a stabilizacija treba da se o~ekuva
kon krajot na godinata.
V~era, pod mototo, Se na edno mesto - od
proektirawe do izgradba, preku grade`ni
materijali i grade`ni ma{ini, e otvoren
Pettiot Me|unaroden saem na grade`ni{tvo.
Eksponatite se izlo`eni vo ~etiri hali na
Skopskiot saem, a godinava prisustvuvaat
dvojno pove}e izlaga~i od prethodnite godi-
ni. Me|u najzastapenite u~esnici se firmi
od Turcija, Albanija, Bugarija, Srbija, no ima
i od drugi evropski dr`avi koi se zaintere-
sirani za investirawe vo Makedonija. Vkup-
no }e se pretstavat 352 firmi, me|u koi Tur-
cija kako najgolem partner.Saemot }e trae do
broj 13
8 mart.
Komisijata za hartii od vrednost dade
dozvola za osnovawe na dru{tvoto za upra-
vuvawe so fondovi Moj fond a.d. Skopje.
Osnova~i na dru{tvoto se pet fizi~ki i
edno pravno lice, site od Makedonija, a os-
novnata glavnina na dru{tvoto iznesuva 100
iljadi evra.
Predvideno e dru{tvoto da osnova i da
upravuva so eden otvoren investiciski
fond. Ova e treto dru{tvo za upravuvawe so
fondovi vo zemjava.
V~era bea dadeni i prvite dozvoli za
rabotewe na investiciski sovetnici. Stanu-
va zbor za sedum lica koi na gra|anite }e im
pomagaat pri nosewe odluki za investirawe.
Ve~er prenesuva deka Agencijata za pod-
dr{ka na pretpriemni{tvoto i Stopanskata
komora na Makedonija zapo~nuvaat kampawa
za podobro zapoznavawe so evropskite fon-
dovi. Celta na kampawata e da se zapoznaat
{to e mo`no pogolem broj na pretpriema~i i
institucii so evropskite fondovi {to se
otvoreni za Makedonija, kako i za mo`nosti-
te i procesite za aplicirawe na proekti.
Kampawata i prezentacii }e se organiziraat
vo periodot mart- april godinava vo Skopje,
Strumica, Tetovo, Ohrid i Prilep.
Del od vesnicite prenesuvaat deka bi-
tolskata mlekarnica v~era na farmerite od
regionot im podari 30 laktofrizeri, uredi
za razladuvawe so koi }e se ovozmo`i po-
dolga za{tita na mlekoto proizvedeno na
nivnite farmi. Mlekarnicata potpi{a Me-
morandum za sorabotka so farmerite za pri-
mena na ovie aparati koi ovozmo`uvaat do-
bienoto mleko da ostane mikrobiolo{ki is-
pravno i bez bakterii koi se {tetni za
zdravjeto na korisnicite. ^uvaweto na sve-
`oto mleko vo laktofrizeri e odredba {to
berzNIK
7
05.03.2008 g. SREDA
ja nametnuva i Pravilnikot za otkup donesen
od Ministerstvoto za zemjodelstvo, i evrop-
skite standardi za proizvodstvo na zdrava
hrana...
Biznis objavi deka za evropskite kompa-
nii koi }e uvezuvaat ferosilicium od Re-
publika Makedonija, vovedena e damping-
margina vo visina od 5,4 otsto. Damping da-
va~kata e donesena na 28 fevruari i e obja-
vena vo Slu`ben glasnik na EU, {to zna~i
deka ve}e e vo sila. Osven za makedonskite,
vakva damping dava~ka e vovedena i za pro-
izvoditelite na ferosilicium od Kina, Ka-
zahstan, Egipet i Rusija. Na{ata zemja, kako
{to e objaveno na internet- stranicata na
Stopanskata komora na Makedonija, duri i
dobro pominala, bidej}i za drugite dr`avi
se vovedeni dvocifreni damping- margini
koi se dvi`at od 15 do 37,1 otsto, zavisno od
proizvoditelot.
Edinstven proizvoditel na ferosilici-
um vo zemjata e Silmak od Jegunovce...
Okolu 200 prohrom plehovi i dva kom-
presori i drugi osnovni sredstva za rabota
is~eznale od prilepskata fabrika Eurola-
minati vo ste~aj. Porane{nite rabotnici,
sega doveriteli, tvrdat deka is~eznuvaweto
na plehovite i kompresorite e organizirana
kra`ba na imotot. [tetata velat deka izne-
suva okolu 400 iljadi evra, a ste~ajniot up-
ravnik veli deka vrednosta na is~eznatite
plehovi i kompresori e okolu 6000 evra. Is-
~eznuvaweto na osnovnite sredstva za rabo-
ta e konstatirano so zapisnik koj e usvoen i
na sednica na odbor na doveriteli, na koja
ste~ajniot upravnik e zadol`en da go prijavi
slu~ajot vo policija i da podnese krivi~na
prijava protiv stra`arite.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. OHIS DOL@I POLOVINA MILION EVRA ZA STRUJA (****)
2. NOVO DRU[TVO ZA UPRAVUVAWE SO FONDOVI (****)
DNEVNIK s.8 RUDARITE OD TORANICA GO PREKINAA [TRAJKOT
s.1 POSKAPEA GRADE@NITE MATERIJALI s.8 BITOLSKATA MLEKARNICA GI SKARA ZEMJODELCITE I
s.5 MLEKARITE DOBIJA BESPLATNI LAKTOFRIZERI FARMERITE
s.7 MBI 04.03.2008 s.8 SAEMOT ZA GRADE@NI[TVO GODINAVA SO DVOJNO
s.7 PREKINAT [TRAJKOT VO TORANICA POVE]E IZLAGA^I
s.7 NOVO DRU[TVO ZA UPRAVUVAWE SO FONDOVI VE^ER
BIZNIS s.1 DEVIZNIOT PAZAR E STABILEN, NEMA POTREBA OD
s.1 POSTOI MALA VEROJATNOST NAFTATA DA PADNE POD INTERVENCIJA NA NBRM
60 DOLARI s.6 OTVOREN NOV INVESTICISKI FOND
s.1 DAMPING OD 5,4 OTSTO ZA MAKEDONSKIOT FER- s.6 EVN ]E MU JA SEKNE STRUJATA NA OHIS
OSILICIUM s.6 ZAPOZNAVAWE SO EVROPSKITE FONDOVI
s.4 ZA PROIZVODITELITE - BESPLATNI LAKTOFRIZERI s.6 POKANA ZA GRADE@NICITE NA TENDEROT ZA KORI-
s.8 MBI 04.03.2008 DORITE
s.8 OD 139 TRANSKACII - 24,2 MILIONI DENARI VREME
s.8 PAD NA MBI-10 I MBID s.7 BANKITE RAZMISLUVAAT ZA ZGOLEMUVAWE NA
s.9 NA SIGMA ODOBRENA TRETA EMISIJA AKCII KAMATITE
s.9 ZA RABOTA SO HARTII OD VREDNOST s.7 SE BARAAT INVESTITORI ZA NAFTOVODOT
s.9 INVESTICISKITE SOVETNICI DOBIJA LICENCA ZA s.7 SE ODLO@UVA RABOTEWETO NA SILMAK
RABOTA s.7 NA OHIS ]E MU JA ISKLU^AT STRUJATA
s.9 MOJ FOND - NOVO DRU[TVO ZA UPRAVUVAWE SO FON- s.7 NA BERZATA IMA MESTO I ZA NOVI IGRA^I
DOVI VEST
s.11 POSKAPUVAWETO NA SUROVINITE GI POGODUVA KOM- s.2 OSNOVAN TRET INVESTICISKI FOND
PANIITE ZA PREHRANBENI PROIZVODI s.7 OHIS DOL@I POLOVINA MILION EVRA ZA STRUJA
UTRINSKI VESNIK s.7 SE ^EKA MERKITE NA VLADATA DA GI SIMNAT CENITE
s.4 VLADATA, ZASEGA, NE PLANIRA ZATEGAWE NA REMENOT NOVA MAKEDONIJA
s.7 OHIS ]E OSTANE BEZ STRUJA PORADI NEPLATEN DOLG s.2 IS^EZNALE HROMIRANI PLEHOVI I KOMPRESORI
OD 500 ILJADI EVRA s.5 MOJ FOND E NOVOTO INVESTICISKO DRU[TVO
s.8 @ITO LUKS LANI SOZNA^ITELNO NAMALENA ZAGUBA [PIC
s.8 NA POVIDOK NOV INVESTICISKI FOND s.8 NAVALI NARODE NA RAKIJA PRED PROHIBICIJATA!
s.8 BIZNIS-TARIFITE NA KOSMOFON NAMALENI ZA 50 s.8 BITOLSKATA MLEKARNICA SE DOGOVORI SO
OTSTO PROIZVODITELITE
 8 berzNIK broj 13
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 10.03..2008

GLOBALEN DEN NA ZDRAVJE I BEZBEDNOST NA ARCELORMITTAL

NULA NEZGODI, NULA POVREDI

So moto: so po~it i primena kon bezbed-
nosnite proceduri, bezbednosnite znaci i
predupreduvawa, LI^NO }e doprinesam za
moeto zdravje i bezbednost, so {to }e obezbe-
dam podobra idnina za mene, za mojata famil-
ija, za moite kolegi, za mojata kompanija i za
op{testvoto, vrabotenite vo topla i ladna
valalnica go proslavija 6.mart - Denot na
bezbednost na kompanijata nasekade vo sve-
tot
-Na{iot prv Den na zdravje i bezbed-
nost, odr`an vo 2007 godina, ja istakna
svesta niz na{ata kompanija za rizikot i
dobrite praktiki pridru`eni so zdravje i
bezbednost. Celta na ovoj vtor Den na
zdravje i bezbednost e da se napravi ~ekor
ponapred, zaedno - da go podigneme nivoto
na standardite za zdravje i bezbednost vo
na{ata kompanija preku zalo`bi i kon-
kretni akcii, istakna Mukoj V. Kulkarni,
glaven direktor na Arcelormittal vo Ma-
kedonija
Na 6. mart 2008 godina, celiot Arce-
lormittal vo 60 zemji i 320.000 vraboteni
go slavat Denot na za{tita i zdravje. Ova e
od golemo zna~ewe za nas kako {to se ob-
vrza semejstvoto Arcelormittal za za{ti-
ta na sekoj ~len na grupacijata, re~e Marjan
Petrovski, menaxer za za{tita pri rabota.
Toj objasni deka na ova pole vo kompanija-
ta prevzele mnogu inicijativi. Kako plod
na tie aktivnosti vo 2007 godina gi postig-
nale slednite rezultati:
X Namalen broj na povredi za 23%
vo sporedba so 2006 god.
X Namalen broj ~asovi na boledu-
vawa za 27.4%
X Namalen odnos na smrtni slu~ai
1.8%
-Zgolemen standard na Protivpo`ar-
na za{tita vo sporedba so 2006 god.
X Impllementirawe na dozvola za
bezbedna rabota
X Implementacija na neuspe{ni
slu~ai i istra`uvawe.
- Vo 2007 godina od IRSA od Ju`na
Afrika, koja e pioner vo aktivnostite niz
celiot svet za za{tita i zdravje, dobivme
edna zvezda. Na{ata cel e, sekako so sle-
dewe na nivnite preporaki da dobieme tri
zvezdi do sredinata na godinava, ~etiri
do krajot i pet do sredinata na 2009 godi-
na. Za da go postigneme toa 25 menaxeri na
linii se obu~uvaa za revizija vo pogon i
procenka na rizik.
Na{ata cel za 2008 e nula nezgodi, nu-
la fatalnosti, nula izgubeno vreme od po-
vredi so promena na odnesuvaweto na lu-
|eto vo godinite {to doa|aat, zavr{i Pet-
rovski.

ARCELORMITTAL LIDER NA povrzanost na nabavkite na repro-ma- skoto proizvodstvo na ~elik.

GLOBALNIOT PAZAR
ArcelorMittal e svetska kompanija broj
eden za proizvodstvo na ~elik so 310.000
vraboteni vo pove}e od 60 dr`avi. Ima{e
glavna uloga vo konsolidacija na ~eli~na-
ta industrija vo svetot i denes e rangi-
rana kako edinstveno vistinski globalen
proizvoditel na ~elik.
ArcelorMittal e lider vo site golemi
globalni pazari vklu~uvaj}i gi vo avtomo-
bilskata, konstrukciona, aparati za doma-
}instvo i pakuvawe. Grupacijata predni~i
vo R&D i tehnologija, poseduva ogromna
terijal i rakovodi so prostrana distribu-
cija na rabotni mre`i.
Industriskoto prisustvo vo Evropa,
Azija Afrika i Amerika i dava na grupa-
cijata ekspanzija do glavnite pazari na
~elikot od pojavuvawe do sovr{enstvo. Ar-
celorMittal ima namera da gi razvie pozi-
ciite na Kineskiot i Indiskiot pazar koi
se vo golem razvoj.
Neproverenite finansiski rezultati
na ArcelorMittal za 2007 god. Poka`uvaat
prihod od 105.2 milijardi USA dolari so
grubo proizvodstvo na ~eliok od 115 mi-
lioni toni, koe pretstavuva 10% od svet-
ArcelorMittal momentalno kotira ka-
ko praven subjekt Mittal Steel NV na
berzite vo Wu Jork, Amsterdam, Pariz,
Brisel, Luksemburg i na [panskata berza
vo Barselona, Bilbao, Madrid i Valensi-
ja.
Mukoj V. Kulkarni, veli deka biznis-
klimata vo Makedonija e se podobra i tie
napreduvaat. - Imame napredok i go zgole-
muvame prisustvoto na pazarot na Balka-
not, a 90% od na{iot ~elik se izvezuva.
Zainteresirani se da ja pro{irat svo-
jata investicija, no pred se vo oblasti
koi se povrzani so ~elikot.

KOMISIJA ZA HARTII OD VREDNOST

MOJ FOND - NOVO DRU[TVO ZA
UPRAVUVAWE SO FONDOVI
Komisijata za hartii od vrednost
(KHV) dade dozvola za osnovawe na dru{-
tvoto za upravuvawe so fondovi, Moj
Fond AD Skopje. Osnova~i se pet fizi~ki
i edno pravno lice, site od Republika
Makedonija. Osnovnata glavnina na dru{-
tvoto iznesuva 100.000 evra. Predvideno
e dru{tvoto da osnova i da upravuva so
eden otvoren investiciski fond. Ova e
treto dru{tvo za upravuvawe so fondovi
vo zemjava i so negovoto osnovawe se o~e-
kuva da se zgolemi konkurentnosta vo in-
vesticiskoto rabotewe na makedonskiot
pazar na hartii od vrednost.
IZDADENI OSUM DOZVOLI ZA BROKER I DVE ZA DIREKTORI
Isto taka, bea izdadeni i osum dozvoli za rabotewe na broker. Na 96-tata sedni-
ca {to se odr`a na 03.03.2008 godina Komisijata za hartii od vrednost izdade dve
soglasnosti za direktori na brokerski ku}i i toa: Vasko Mitev da bide direktor na
brokerskata ku}a Ilirika Investments a.d. Skopje, a Iskra Kostova da rakovodi so
brokerskata ku}a Bro Dil a.d. Skopje.
SIGMA- TRETA EMISIJA NA AKCII
Komisijata za hartii od vrednost na dru{tvoto za osiguruvawe Sigma a.d. Skopje mu
ja odobri tretata emisija na 300.000 obi~ni akcii, so vkupna vrednost od 3.000.000
evra. Ovaa privatna ponuda e nameneta za institucionalniot investitor - Anonimno
dru{tvo za osiguruvawe, Golema sigurnost a.d. Tirana, Republika Albanija.
Be{e odbieno baraweto na Fruktal Mak a.d. Skopje za davawe odobrenie za
izdavawe akcii od treta emisija po pat na javna ponuda, bidej}i za ovaa emisija nema
soglasnost od Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe koj e sopstvenik na pri-
oritetni akcii vo Fruktal Mak a.d. Skopje.

we. So dobivaweto na licenca za rabota, Licenca za investiciski sovetnici

DODELENI PRVITE LICENCI ZA pazarot se zdobiva so nov profil na kad- dobija:
INVESTICISKI SOVETNICI ri, ~ija rabota }e se bazira na ekspertiza,
ume{nost za dobri procenki za idnoto - Metodi Majnov
KHV gi dade i prvite dozvoli za rabo- dvi`ewe na pazarot i na cvrsto po~ituva- - Kiril Kolemi{evski
tewe na investiciski sovetnici. Stanuva we na eti~kite normi. Investiciskite so- - Milan Dimitrioski
zbor za sedum lica koi prethodno ja sle- vetnici se o~ekuva na gra|anite da im po- - Yvonko Stankovski
dea Prvata obuka za investiciski sovet- magaat pri nosewe na odluki za investi- - Bojan Cvetkovski
nici i se steknaa so uverenie za polo`en rawe. - Goce Martinoski
stru~en ispit za investicisko sovetuva- - Darko Jovanoski
 Data 10.03.2008 broj 13
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
berzNIK
9
VESTI BERZA...VESTI BERZA...
Kompaniite koi kotiraat na Oficijalniot pazr na Makedonska berza gi objavija
Nerevidiranite finansiski izve{tai za 2007 godina. Del od niv, odnosno bilansite na
firmite koi prvi gi objavija, berzNIK gi prenese vo prethodniot broj, sega prodol`uva so
ostanatite, po red kako {to tie bea objaveni na berzanskiot sajt.

HOTELI METROPOL OD TUTUNSKI KOMBINAT PRILEP - NAMALENA ZAGUBA

OHRID SO MINIMALNA
ZARABOTKA
Akcionerskoto dru{tvo Metropol
a.d. Ohrid, vo 2007 godina ostvarilo
prihodi od proda`ba vo vrednost od
179.775.000 denari, i vo toj pogled be-
le`i zgolemuvawe vo odnos na prethod-
nata godina, koga iznosot na prihodite
od proda`ba iznesuval 139. 796. 000
denari. Me|utoa, poradi zgolemenite
rashodi, pred se onie za amortizacija i
revalorizacija na amortizacijata koi
lani za razlika od 2006 g. se zgolemile
za pribli`no 10.000.000 denari, pa iz-
nesuvaat minus 38 596 000. Vo 2007 go-
dina, Metropol ostvaril minimalna
neto dobivka vo iznos od 40 000 denari.
TTK BANKA - TRI PATI
POGOLEMI RASHODI
Prihodite od dejnosta vo 2007 godi-
na na TTK banka iznesuvaat 423.170.000
denari, a neto prihodite od kamati iz-
nesuvaat 186.788.000 denari. Neto pri-
hodite od provizii i nadomestoci iz-
nesuvaat 110.062.000 denari. TTK banka
rabotela so rashodi vo vrednost od
717.069.000 i istite se povisoki za tri
pati vo odnos na prethodnata godina
koga iznesusuvale 203.056.000 denari.
Analogno na toa, neto dobivkata za 2007
godina koja iznesuva 1.821.000 denari
bele`i golemo opa|awe vo odnos na
2006 godina koga iznesuvale 47.003.000
denari.
DIMKO MITREV -
Minatata godina Tutunskiot kombinat od Prilep ja zavr{i so zaguba od 569,16
milioni denari {to pretstavuva namaluvawe vo odnos na prethodnata 2006 g. koga taa
iznesuva{e okolu 645 milioni denari. Toa e i razbirlivo po nizata turbulencii koi
go sledea ovj kombinat ne samo lani, tuku i podolg period pred toa. Iako kombinatot
zabele`al blago zgolemuvawe kaj prihodite od proda`ba, sepak bele`i namaluvawe
kaj pove}e parametri. Namaleni se prihodite po osnov na upotreba na sopstvenite
proizvodi, stoki i uslugi, ostanatite delovni prihodi, no zatoa se zgolemile ras-
hodite po osnov na kamati, kursni razliki i sli~no od 87,5 na 107,5 milioni denari.
ALKALOID SO OHIS SO POZITIVNO
DOBIVKA OD 376,5 SALDO
MILIONI DENARI
Akcionerskoto dru{tvo Ohis vo 2007
Najgolemata farmacevtska indus- godina ostvarila prihodi od proda`ba
trija vo Makedonija ja zavr{i lanskata vo iznos od 3.707.000 denari. Opera-
godina so neto dobivka od 376.529 ilja- tivnata dobivka iznesuva 1.217.598.000
di denari. Akcionerskoto dru{tvo Al- denari i e povisoka vo odnos na prethod-
kaloid a.d. Skopje vo 2007 godina ost- nata 2006 koga iznesuvala 71.197.000
vari zna~aen rast na ostvarenite re- denari. Neto dobivkata za 2007 godina
zultati iska`ani vo nerevidiraniot iznesuva 1.260.484.000 denari i e povi-
konsolidiran i edine~en Bilans na us- soka vo odnos na prethodnata godina koga
peh. Konsolidiranite proda`bi lani se iznesuvala 100.805.000 denari.
zgolemeni za 20,48% vo odnos na 2006 g.
dodeka pak edine~nite proda`bi se
zgolemeni za 7,76% vo odnos na 2006 g.
Prihodite od proda`ba lani iznesuva- LOTARIJA NA
le 4.259.911.000 denari za razlika od
prethodnata godina koga iznesuvale 3. MAKEDONIJA
535.687.000 denari. Spored strukturata
41% od proda`bata se realizirani na GODINATA JA ZAVR[I
doma{en pazar, dodeka 59% na stran-
skite pazari. Dobivkata od operativ- SO ZAGUBA
noto rabotewe iznesuva 538.934.000.
denari, a dobivkata od redovnoto rabo- Prihodite od proda`ba za 2007 go-
tewe po odano~uvaweto iznesuva dina iznesuvaat 734.845.000 denari i se
376.870.000 denari. Neto dobivkata za povisoki vo odnos na minatata godina
2007 godina iznesuva 376.530.000 dena- koga iznesuvale 652.893.000 denari. No,
ri, i istata e vo porast za 10 % vo odnos za razlika od 2006 godina koga dobiv-
na predminatata godina koga iznesu- kata od operativno rabotewe iznesuva-

NAMALENA DOBIVKA
vala 341.578.000 denari. la 5.299.000 denari, vo 2007 godina Lo-
tarija na Makedonija se soo~uva so zagu-
ba vo iznos od 6.394.000 denari. Ana-
Prihodite od proda`ba na akcionerskoto dru{tvo Dimko Mitrev od Veles za 2007 logno na toa, Lotarija na Makedonija vo
godina iznesuvaat 190.368.828 i vo odnos na prethodnata godina koga iznesuvale 2006 godina fini{ira so neto dobivka
202.358.827 denari, bele`at namaluvawe. Dobivkata od redovnoto rabotewe po odano- od 2 943 000 denari, a vo 2007 so neto
~uvaweto iznesuva 35.725 denari. Dobivkata za finansiskata godina iznesuva 35.727, a zaguba od 7.803.000 denari.
istata vo 2006 godinaiznesuvala 544.467.000 denari.
10 berzNIK
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
PETTI SAEM ZA GRADE@NI[TVO
ZA MAKEDONSKITE GRADE@
d 4. do 8. mart vo Skopje,se odr`a
O pettiot po red Saem za grade`ni{t-
vo, grade`ni materijali i grade`na
mehanizacija GRADE@NI[TVO 2008.
Saemot sve~eno go otvori Ministerot
za transport i vrski Mile Janakievski: -
Organizacijata na saemot pod mototo: Se
na edno mesto - od proektirawe do izgrad-
ba, preku grade`ni materijali i grade`ni
ma{ini, cvrsto uka`uva na potrebite za
efikasna funkcionalnost vo sferata na
grade`ni{tvoto, sledej}i gi dinamikata
na inspiraciite, novite idei i nivnata
realizacija.
Ekonomskata stabilnost na zemjata i
zabrzanite ekonomski reformi, kako i
procesot na evroatlantsko integrirawe,
INTEGRA
Nenad Mladenovi}, sopstvenik na firma
- Vo Makedonija sme prisutni ve}e
osum godini. Momentalno zastapuvame 15
stranski firmi za proizvodstvo na gra-
de`ni materijali. Toa se poznati brendo-
vi kako, RIGIPS za gips karton plo~i,
izolacija IZOVER, termoizolacija ROKFUL,
turskata firma BTL koja proizveduva bi-
tumenski proizvodi, francuska firma
AKIVER za polikarbonati, itn.
Naso~eni sme kon pomalite grade`ni
firmi i kon krajniot potro{uva~.
broj 13
Na godina{nava specijalizirana
manifestacija pod mototo: Od temel do izgradba na stanben
i deloven objekt, se na edno mesto - od proektirawe do iz-
gradba, svoe u~estvo zemaa 352 firmi od zemjava i od
stranstvo. Od niv direktni izlo`uva~i bea 148, a in-
direktni 204 izlo`uva~i
dopolnitelno ja pravat Re-
publika Makedonija zemja
so dobra investiciska kli-
ma i privle~na za stran-
skite investitori.
Eden od vidlivite po-
kazateli za dobrata nasoka
vo koja se dvi`i Makedoni-
ja e i visokoto ~etvrto mes-
to na rang-listata na naj-
reformski zemji (spored
izve{tajot na Svetskata
Banka Doing business 2008).
Samo preku procesot na
otu|uvawe na dr`avno gra-
de`no zemji{te, nameneto
za izgradba na katni gara-
`i, benzinski pumpi, zd-
ravstveni objekti, trgovski
centri, hoteli i industris-
ki kapaciteti vo pove}e
gradovi vo RM po pat na jav-
no naddavawe, vo izmina-
tiot period preku Minis-
terstvoto za transport i
vrski be{e ovozmo`en vlez
na golem broj zna~ajni
AJVAZ - Turcija
Cem ^elen, direktor
- Do sega ne sme bile prisutni na ma-
kedonskiot pazar i zatoa sme tuka , da
izbereme pretstavnik za na{ite proiz-
vodi. Mnogu sme zadovolni od organiza-
cijata na saemot i se nadevame deka cel-
ta }e ja ostvarime vedna{ po zavr{uva-
weto na manifestacijata. Na{ata proiz-
vodna programa e specijalizirana vo seg-
mentot mijalnici i prozvodi za kujnski
raboti. Ve}e imavme nekolku kontakti so
firmi koi seriozno sakaat da sorabotu-
vaat so nas. Se nadevame na brz probiv na
na{ite proizvodi na makedonskiot pa-
zar.
stranski investicii, me|u koi i Industrial
Buildings Corporation, za izgradba na Son~ev
Grad, Svedmilk Makedonija, The Rezidor
Hotel Group pod ~ij brend }e se gradi hotel
vo centarot na Skopje, trgovskiot centar
na Equest, kako i bolnicata koja }e ja
gradi Sv. Lazar vo \or~e Petrov i novata
lokacija za trgovski centar vo Kapi{tec
na koja treba da gradi kompanijata Sectron.
Ovie investicii zna~at i dopolnite-
len anga`man za grade`nite kompanii, a }e
pridonesat i kon otvarawe na novi rabot-
ni mesta za gra|anite na RM, podobruvawe
na `ivotniot standard, kako i podobruva-
we na sevkupnata ekonomija".
Data 10.03..2008
Isto taka, dopolnitelno se otpo~nati
i se predviduvaat ponatamo{ni grade`ni
zafati vo patnata i `elezni~kata infra-
struktura dol` koridorite 8 i 10, prodol-
REHAU
Jovan Pqakov - Centrala na Rehau za
Makedonija, Kosovo i Albanija
Na Saemot za grade`ni{tvo u~estvu-
vame od samiot po~etok. Tradicionalno
izlo`uvavme na Tehnoma, potoa, koga se
formira{e Saem za grade`ni{tvo, na
dvata, a od 2007 g. se pretstavuvame samo
na ovoj, bidej}i smetame deka tuka pripa-
|ame. Grade`ni{tvo e specijaliziran sa-
em za proizvodi kako na{ite. Isto taka,
ni odgovara {to se odr`uva na po~etokot
na godinata, iako godinava mo`ebi i pre-
rano. Se ~uvstvuva deka nema razdvi`e-
nost kako porano, no se u{te e rano da se
vidat rezultatite od na{eto pretstavu-
vawe.
Proizvodstvoto na Rehau e vo Germa-
nija. Ovaa godina slavime 60 godini pos-
toewe. Kompanijata ima sopstven insti-
tut za razvoj na polimeri i sistem za po-
limeri. Po~etocite na Rehau vo Makedo-
nija e vo 1999 g. samo so prozorski i fa-
sadni sistemi. Od 2000 g. otvora vtora
bran{a, ku}ni instalacii, instalacii za
kanalizacija, greewe, podno greewe, a vo
ponovo vreme solarni sistemi, itn. Od
pretstavni{tvo vo 2005 g. prerasnuva vo
centrala so sopstven magacin i komplet-
no opslu`uvawe od Skopje.
`uva proektot za zajaknuvawe i sanacija na
50 mostovi vo zemjava, zapo~nati se gra-
de`nite raboti okolu izgradba na Sever-
nata tribina na Gradskiot stadion vo
Skopje, a dopolnitelno se predviduva i
izgradba na stanbenata naselba - Zaj~ev
rid vo Skopje, kako i kompletirawe na
zna~ajnite patni pravci vo zemjava i razvoj
na lokalnata patna mre`a, proekt za koj se
obezbedeni sredstva vo visina od 100 mi-
lioni amerikanski dolari. Minatata ne-
dela, Ministerstvoto za transport i vrski
objavi barawe za izjava na interes za u~es-
tvo na me|unaroden ograni~en povik za iz-
bor na investitor koj }e bide odgovoren za
implementacija i finansirawe na proek-
tot za podobruvawe na tehni~kata i fi-
nansiskata pozicija na nacionalniot ae-
rodromski sistem koj se sostoi od aero-
dromot Aleksandar Veliki vo Skopje i Sv.
Apostol Pavle vo Ohrid, kako i izgradba
na nov aerodrom vo [tip, preku dolgoro~-
na koncesija. Vladata o~ekuva so sprove-
 Data 10.03.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
NICI POLNI RACE RABOTA
duvaweto na ovoj proekt aerodomite vo
Skopje i vo Ohrid da dobijat podobruvawe
spored svetski standardi na aerodromska-
ta infrastruktura i zgolemuvawe na kapa-
citetite i aviosoobra}ajot.
So cel podobruvawe na uslovite vo
delot grade`ni{tvo i olesnuvawe na pos-
tapkite za grade`ni raboti na samite gra-
|ani, Ministerstvoto za transport i vrski
predlo`i i izmeni i dopolnuvawa na Za-
konot za gradewe, a potrebata od takvo
ne{to proizleze od nedovolno regulira-
nite odnosi pome|u u~esnicite vo grade-
weto, nepropi{anite uslovi za toa koj mo-
`e da bide u~esnik vo gradewe na objekti,
ovlastuvawata na nadzorniot in`ener i
uslovite za otstranuvawe na objekti iz-
gradeni bez grade`no-tehni~ka dokumen-
tacija. So predlo`enite izmeni }e se
ovozmo`i skratuvawe na rokovite pri iz-
davaweto na aktite kako {to se:
X odobrenie za gradewe,
X odobrenie za upotreba i drugi
odobrenija, kako i
X skratuvawe na rokovite vo pos-
tapkata za barawe na mislewa i soglas-
nosti od drugi organi, odnosno regulirawe
na site odredbi koi predizvikuvaa haos vo
sferata na urbanizmot site ovie godini.
Ministerstvoto za transport i vrski
neodamna objavi nekolku objavi za javno
naddavawe za otu|uvawe na grade`no zem-
ji{te sopstvenost na Republika Makedo-
nija. Imeno, investitorite mo`at da se
prijavat za u~estvo na javno naddavawe za
ottu|uvawe na lokacii vo:
X Op{tina Aerodrom vo Skopje, kade e
predvidena izgradba na delovno-komerci-
jalen objekt, i na stanbeno-deloven objekt,
X Op{tina Veles, pokraj ezeroto Mla-
dost, kade e predvideno da se izgradba na
objekti so namena Hotel, Motel i Avto-
kamp,
X Op{tina Kru{evo, kade e predvide-
no da se izgradat hoteli,
FICO - Turcija
[van Arif, menaxer za nadvore{na
trgovija
- Doa|ame od Istanbul.
Proizveduvame kancelariski mebel,
stolici, masi, opremuvame kino sali,
kabineti, sali za konferencii, hotelski
foajea. Izvezuvame vo Francija,
Azerbejxan, Dubai, Katar, Romanija,
Grcija i vo drugi zemji. Prv pat sme vo
Makedonija i se nadevame na dobar biz-
nis i sorabotka ovde.
Vo momentov go ispituvame pazarot.
Zemjata e vo razvoj i smetame deka e
dobro vreme da po~neme da gi nudime
na{ite proizvodi tuka.
Saemot e odli~no organiziran i
sigurni sme deka sekoja godina }e bideme
prisutni na ovaa saemska manifestacija
vo Makedonija.
broj 13
X Op{tina Strumica - "Pove}enamen-
ska industriska zona", kade e predvideno
da se izgradat objekti za lesna industrija,
servisi i stovari{ta, so infrastruktura,
X Vo tek se i drugi objavi za javni nad-
davawa za ottu|uvawe na atraktivni loka-
cii vo Republika Makedonija so cel iz-
gradba na benzinski pumpi, komercijalni
objekti i objekti za lesna industrija.
Pozdravno obra}awe ima{e i pretse-
datelot na Upravniot odbor na Skopski
Saem i pretsedatel na Upravata na Grupa-
cijata Era Gvido Omladi~:
"Pred vlez vo NATO I Evropskata Uni-
ja i o~ekuvawata na Republika Makedonija
za golemite investicii, Grupacijata ERA
preku Skopski Saem ja otvora mo`nosta za
investirawe, direktno vlo`uvawe i seka-
kov vid na biznis slu~uvawa od oblasta na
grade`ni{tvoto.
ERA Siti }e prerasne vo najgolemiot
multifunkcionalen centar vo regionot,
vklu~uvaj}i: komercijalen, obrazoven i za-
baven segment preku sopstvenite kapaci-
teti", istakna Omladi~.
KNAUF
Velimir Petrovski,
tehni~ki rakovoditel
- Vo Makedonija sme 14 godini. Najpr-
vo kako pretstavni{tvo, a od 1998g. i so
proizvodstvo vo Debar. Proizveduvame
gips kartonski plo~i, gipseni glet masi i
malteri, proizvodstvo koe e nameneto za
celiot region. Kontinuirano sekoja godi-
na sme prisutni na ovoj saem. Minatata
godina ne be{e mnogu povolna za nas, no
sega, o~ekuvame pogolem efekt od saemot.
Godinava podobro e osmislen i marke-
tin{kiot del na manifestacijata. Se na-
devame deka so suvata gradba {to spa|a
vo na{ata gama proizvodi }e u~estvuvame
vo golem del vo izgradbata na ERA SITI.
O~ekuvame krajot na ovaa i po~etokot na
2009 da se slu~i grade`niot bum, {to e
karakteristi~en za zemjite vo regionot.
Na ovaa visoka specijalizirana mani-
festacija pod mototo: Od temel do izgrad-
ba na stanben i deloven objekt, se na edno
mesto - od proektirawe do izgradba, svoe
u~estvo zemaa 352 firmi od zemjava i od
stranstvo.Od niv direktni izlo`uva~i bea
148, a indirektni 204 izlo`uva~i .
Na vkupen prostor od 12 000 metri
kvadratni, ( 1000 vnatre{en i 2000 metri
kvadratni nadvore{en izlo`ben prostor )
vo ~etiri hali, svoite najnovi proizvodi
gi izlo`ija firmi od Makedonija, Avstri-
ja, Albanija, Belgija, Bugarija, Republika
^e{ka, Velika Britanija, Germanija, Grci-
ja, Italija, Portugalija, Luksemburg, Mol-
davija, Slovenija, Hrvatska, Srbija, Crna
Gora, [vajcarija, SAD, Holandija i dr.
Zemja partner na ovogodine{nata ma-
nifestacija be{e Turcija, ~ii firmi bea
vo najgolem broj i bea izlo`eni vo prvata
berzNIK
11
HENKEL
Jovan Vrani}, pretstavnik za proda`ba
na vo Makedonija
- Grupacijata HENKEL e prisutna od mi-
natata godina vo Makedonija. Prvoto se-
riozno nastapuvawe e na ovoj saem. HENKEL,
kako multifunkcionalna kompanija se
pretstavuva so celosni sistemi od gama
lepilo i tehnologija. Imame golema pa-
leta za {iroka potro{uva~ka, kako sili-
koni, pur peni i dr.
Henkel ima golemi planovi i golemi
ambicii i smetame deka ovoj pazar dopr-
va }e se razviva, i planirame da postig-
neme obrt od nekolku milioni evra vo
narednite nekolku godini. Cenime deka
ekspanzijata vo grade`ni{tvoto vo Ma-
kedonija doprva treba da dojde.
saemska hala.
Osven nastapot na ve}e tradicional-
nite izlo`uva~i od Turcija, vo prvata hala
prisutni bea i izlaga~i so programa na
grade`ni materijali , pokrivi, gipseni
proizvodi, cement, metalni konstrukcii,
materijali za zavr{ni raboti i dr.
Vo vtorata hala, prisutni bea izlaga~i
so programot izolacii, materijali od sti-
ropor, dilikatni materijali, materijali
za fasadi.
Tretata saemska hala be{e rezervira-
na za renomirani firmi od oblasta na gra-
de`na stolarija, vrati i proozorci, nas-
tre{nici i dr.
Vo ~etvrtata hala svoite proizvodi gi
pretstavija firmi od programot na podni
oblogi, plo~ki, sanitarii, vodovod, boi i
lakovi, alati- ra~en i ma{inski, itn.
Dvorot be{e predviden za firmi od
oblasta na grade`ni ma{ini i alati, ske-
liwa i potpira~i, podvi`ni vrati, bazeni
i dr.
Izlo`benata programa na saemskata
manifestacija opfa}a:
1. planirawe, proektirawe i izgradba
na objekti;
2. rekonstrukcija i revitalizacija na
objekti,
3. prostorno planirawe i urbanizam;
4. visokogradba, niskogradba i mon-
ta`na gradba;
5. grade`ni materijali i oprema;
6. instalacija i izolacija;
7. opremuvawe na enterieri i eksteri-
eri;
8. krovni i podni oblogi;
9. pregradni zidovi i plafoni;
10. sanitarii i oprema za kupatila;
11. aluminiumska i PVC stolarija;
12. alati za grade`ni raboti;
13. mermer, granit, kamen,
14. zavr{ni raboti vo grade`ni{tvoto;
15. ma{ini i alati za grade`na indus-
trija;
16. grade`na mehanizacija.
K.S.
12 berzNIK broj 13
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 10.03..2008

JAVNO PRIVATNO PARTNERSTVO

I PRIVATNIOT SEKTOR ]E
OBEZBEDUVA JAVNI USLUGI

Zakonskite odredbi i aktivnostite za zaokru`uvawe

na prate~kata regulativa i institucii }e ovozmo`at
vlez na privatniot kapital vo
izgradbata na infrastruktura, objekti i obezbeduvawe
javni uslugi, sektori koi dosega tradicionalno bea
vrzani za javniot sektor
o noviot zakon za koncesija i drugi tina vo dr`avava ima interesen proekt.

S vidovi javno-privatno partnerstvo,

donesen vo januari godinava, Repub-
lika Makedonija se priklu~uva na sovre-
Takov proekt, dokolku e uspe{no struktui-
ran, i dokolku sorabotuvame od najrana
faza na negova izrabotka, bi mo`ele da go
NADVORE[NI KONSULTANTI
Akumuliranoto iskustvo na EBRD vo
ovoj segment zboruva deka proektite na
meniot trend na finansirawe vo svetot. prezentirame vo sedi{teto na EBRD vo javno privatno partnerstvo se pouspe{-
Zakonskite odredbi i aktivnostite za za- London, za da mo`e zainteresiraniot pri- no implementirani, dokolku se koris-
okru`uvawe na prate~kata regulativa i vaten sektor da slu{ne {to bi bilo pred- tat nadvore{ni konsultanti. Kokretno,
institucii }e ovozmo`at vlez na privat- met na vakvo partnerstvo. tie bi sovetuvale pri selekcija na pro-
niot kapital vo izgradbata na infra- Involvirawe na privatniot sektor vo ektot, analizata na tro{ocite, pres-
struktura, objekti i obezbeduvawe javni delot na obezbeduvaweto na javnite uslugi metka na sporedbenite komparatori, da
uslugi, sektori koi dosega tradicionalno e kompleksna zada~a, za koja{to e neop- predlo`at raspredelba na rizicite i
bea vrzani za javniot sektor. So ogled na hodna edna podolgoro~na i potemelna pod- o~ekuvawata pome|u javniot i privat-
faktot deka se raboti za relativno nov gotovka. Ottamu, kako {to sovetuvaat ban- niot sektor i pri izgotvuvawe na ten-
na~in na finansirawe, ne iznenaduva {to karite od EBRD, na samiot po~etok, dr`a- derskata dokumentacija, kako kriteriu-
vo dr`avava nema mnogu iskustva na ovoj vata, odnosno op{tinata, treba da izde- mi za evaluacija, koi {to }e ja privle~e
plan. Ottamu, dobrodojdeni se sovetite i finira koja usluga saka da ja prepu{ti na me|unarodnata zaednica da poka`e po-
uka`uvawata na Evropskata banka za obno- privatniot sektor; kontrolata i odgovor- golem interes za proektot. - Vo Make-
va i razvoj, koja ve}e so godini sorabotuva nostite {to }e se transferiraat na pri- donija Vladata ve}e koristi iskusni
na proektite od javno privatno partnerst- vatniot sektor, da se definiraat osnovni- konsultanti za koncesija na aerodromi-
vo vo zemjite od Regionot. Bogatoto port- te sredstva {to privatniot sektor }e gi te, na pati{tata... Vo eden period mo`e
folio vo ovoj segment ja potencira Bankata kontrolira i delot od prihodite {to }e da izgleda skapo, no dokolku dovede do
kako iskusen partner za sorabotka na va- ostanat vo privatniot sektor. Proektot za generirawe na sredstva i uspe{na im-
kov tip proekti koj so svoite soveti, a i javno privatno partnerstvo treba da bide plementacija na proekti, taa samata }e
finansiska poddr{ka, mo`e da pridonese vo soglasnost so Strategijata na Vladata i se isplati - veli Milo{evska...
za nivna uspe{na implementacija. da postoi politi~ki konsenzus istiot da
- Imame bogato iskustvo so finansi- bide razvien vrz osonva na vakov na~in na pari }e zaraboti od negovata implementa-
rawe na objekti vo transportnata i ener- finansirawe. Vladata, op{tinata, pred cija - veli Milo{evska.- Od dosega{noto
getskata infrastrukrura, kako i so op- da prodol`i so podgotovka na proektot za iskustvo na Bankata proizleguva deka pri-
{tinskata infrastruktura, {to so lokal- JPP, bi trebalo da napravi procenka kolku vatniot sektor naj~esto proektot go reali-
noto zakonodavstvo e sektor kade {to se bi ~inel istiot proekt dokolku toj bi bil zira vo predvidenata vremenska dinamika
dozvoluva involvirawe na privatniot realiziran od javniot sektor, za istiot i vo ramkite na predvideniot buxet.
sektor - veli Biljana Milo{evska, bankar period za koj se predviduva da se realizi- Od Bankata uka`uvaat deka posebno
vo Rezidentnata kancelarija na bankata vo ra koncesijata. vnimanie treba da se obrati na fazata na
Skopje. - Bankata bi mo`ela da se javi, - Za proektot da predizvika interes, raspi{uvawe na tenderot i izgotvuvawe na
pred se, kako uspe{en marketing agent na toj mora da ima i pozitivna ekonomska tenderskata dokumentacija, predupredu-
nekoj proekt od javno privatno partnerstvo stapka na rentabilnost i da nudi atrak- vaj}i deka, za da pobudat interes kaj part-
vo Makedonija, so samoto toa {to na veb tivni mo`nosti za investirawe, bidej}i nerite od privatniot sektor, od isklu~i-
strana na EBRD }e objavi deka nekoja op{- normalno, privatniot sektor gleda kolku telna va`nost e tenderskite kriteriumi
jasno da bidat definirani, izgotveni vo
SOVREMEN NA^IN NA FINANSIRAWE soglasnost so postojnata me|unarodna
Vo svetot u~estvoto na privatniot sektor vo obezbeduvaweto uslugi i gradewe i praksa,.{to zna~i deka ne smee podocna da
odr`uvawe infrastrukturni proekti, stanuva se poevidentno. Dogovorite za tretira- se menuvaat. - Vo ovaa faza, dokolku pro-
weto na cvrstiot otpad, iznajmuvaweto delovni prostorii, raboteweto i odr`uvaweto ektot e izgotven soglasno site potrebni
na vodovodni i odvodni sistemi, se samo nekolku prakti~ni primeri, kako privatniot kriteriumi, Bankata bi mo`ela da dade
sektor mo`e da pomogne pri obezbeduvaweto uslugi koi tradicionalno bile vrzani za pismo na poddr{ka, {to nesporno }e bide
javniot sektor. signal za privatniot sektor deka proektot
Javnoto privatno partnerstvo, kako sovremen trend na finansirawe, se pove}e }e e dobar. Vo krajna linija, Bankata e pod-
se aktuelizira. Od 1994 do 2005 godina, vo Evropa se sklu~eni javnoprivatni dogovori gotvena da go finansira proektot i da
vo vrednost od 100 milijardi dolari, od koi dve tretini vo Velika Britanija. Po dve u~estvuva vo negova implementacija.
godini, se o~ekuva vakviot na~in na sorabotka vo svetot da porasne za 15 procenti. V.M.
 Data 10.03.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Site dene{ni vesnici ja prenesuvaat
vesta deka cenata na masloto za jadewe i na
lebot }e ostane ista vo naredniot mesec.
Me|utoa, zaradi raste~kite ceni na surovi-
nite na svetskite berzi, posle ovoj period,
proizvoditelite najavuvaat mo`no novo zgo-
lemuvawe na cenite. Interventnite 2.000
toni nerafinirano maslo za jadewe i 20.000
toni p~enica od stokovnite rezervi koi v~e-
ra bea prodadeni po poniski ceni od pazar-
nite, spored proizvoditelite, }e bidat do-
volni za ednomese~no proizvodstvo, period
za koj tie se obvrzuvaat deka }e proizvedu-
vaat i prodavaat po postojnite ceni. Potoa
nikoj ne nudi garancija deka cenite na ovie
dva osnovni `ivotni produkta nema da se
zgolemat.
Isklu~itelno uspe{noto rabotewe na IK
Banka e vest {to e prisutna vo site dene{ni
pe~ateni mediumi. Potpi{uvaweto novi de-
lovni aran`mani so stranski partneri vo
2007 godina, kako {to mo`e da se pro~ita, se
edna od osnovite za realizacija na perfor-
mansite na raboteweto na bankata, izrazeni
preku kvalitetot na kreditnoto portfolio,
golemata dinamika na realizacija na kredi-
ti i porastot na depozitnata baza. Imeno,
aktivata na bankata e zgolemena za 32 pro-
centi. Depozitite na klientite se zgolemeni
za 47 procenti, a realniot porast na kredit-
noto portfolio za 45 procenti. Isto taka, vo
2007 godina odobreni se okolu 62 milioni
evra krediti na pravni lica i naselenie, od
broj 13
koi 3.169 krediti vo iznos od 48 milioni ev-
ra, na mikro, mali i sredni pretprijatija i
4.263 krediti vo iznos od 14 milioni evra na
naselenie
Minatata godina ne be{e uspe{na za gra-
de`nata kompanija Mavrovo. Kako {to mo`e
da se pro~ita vo Utrinski vesnik, vo nerevi-
diraniot bilans na uspeh na kompanijata, koj
denovive bil dostaven do Makedonskata
berza, firmata prijavila zaguba od 1,92 mi-
lioni evra. Zagubata za minatata godina e
pogolema od onaa vo 2006, koga iznesuva{e
blizu 304 iljadi evra. Od druga strana, hr-
vatskata kompanija Ingra ve}e go oficijali-
zira svojot interes za prezemawe na Mavro-
vo. Od taa firma pojasnija deka se primarno
zainteresirani za operativata na Mavrovo,
kako i za mo`nosta taa da se vklopi vo pro-
ektite na Ingra. Inaku, hrvatskata kompani-
ja lani dobro kotirala na Berzata. No, vo
posledno vreme vrednosta na nejzinite akcii
padnala za pedesetina otsto.
Vest informira deka Komisijata za za{-
tita na konkurencijata gi kazni T-Mobile
Makedonija so okolu ~etiri milioni evra i
Kosmofon so okolu 250 iljadi evra za{to ne
im dale izbor na povikuva~ite da ne ostava-
at poraki na avtomatskata sekretarka mejli.
Kaznite se vo visina od 10 otsto od godi{ni-
te prihodi na operatorite. Komisijata mina-
tata godina utvrdila deka se vr{i zloupot-
reba na uslugata po{tensko sanda~e. T-Mo-
bile prestana da napla}a za prvite ~etiri
berzNIK
13
06.03.2008 g. ^ETVRTOK
sekundi na mejli, no Kosmofon se u{te na-
pla}a i mo`e da se soo~i so u{te edna kazna
vo visina na 10 otsto od godi{nite prihodi.
Na pazarot na hartii od vrednost se za-
bele`uva namaluvawe na obemot na trguva-
we. Vo sredata be{e ostvarena vkupna vred-
nost od trguvawe od 21.073.491,92 denari, a
se realizira od 125 transakcii. Na Ofici-
jalniot pazar se realiziraa 10.214.879,92
denari od 82 transakcii, dodeka ostanatite
10.858.612,00 denari se realiziraa na Re-
dovniot pazar od 43 transakcii. MBI-10 in-
deksot zabele`a porast od 1,59 procenti.
Na Oficijalniot pazar najtrguvani bea
akciite na Toplifikacija Skopje. Vtori po
vrednosta na trguvawe bea akciite na Make-
donija Turist Skopje, a treti po vrednosta na
trguvawe na ovoj pazar bea akciite na Ko-
mercijalna banka Skopje. Na Redovniot pazar
pak, najtrguvani bea akciite na Arcelormit-
tal Skopje, a vtori po vrednosta na trguvawe
na Redovniot pazar bea akciite na Malopro-
da`ba so ugostitelstvo AD Strumica.
Od svetskite vesti, za odbele`uvawe se
izjavite na pretstavnicite na EU, koi ne ja
isklu~uvaat mo`nosta naftata do 2011 godi-
na da dostigne cena do 200 dolari za barel.
- Toa ne e fantazija, tuku mo`en razvoj na
nastanite, izjavil Komesarot na Evropskata
unija za energetika Andris Piebalgs vo in-
tervju za {panskiot vesnik Ekonomist.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. CENITE NA ZEJTINOT I NA LEBOT NEMA DA RASTAT SAMO EDEN MESEC (****)
2. IK BANKA LANI JA ZGOLEMILA AKTIVATA ZA 32 OTSTO (**)

DNEVNIK s.6 NOV ZAEM ZA PRIRODII KATASTROFI

s.7 LEBOT NEMA DA POSKAPI
s.7 MBI 06.03.2008
s.7 MAKEDONIJA 83-TA PO KONKURENTNOST NA TURIZMOT
s.7 IK BANKA LANI JA ZGOLEMILA AKTIVATA ZA 32 OTSTO
BIZNIS
s.1 OSLABENIOT DOLAR JA KREVA CENATA NA ZLATOTO I NAF-
TATA
s.1 PORAST NA SITE BANKARSKI PERFORMANSI
s.3 PODOBRA KONKURENTNOST I RAZVOJ NA MOBILNATA
TELEFONIJA
s.3 NIZ PRODAVNICITE MINALE 1.200.000 POSETITELI
s.4 SO INVESTICISKA STRATEGIJA DO OPLODUVAWE NA
PARITE
s.5 PORAST NA SITE BANKARSKI PERFORMANSI
s.8 MBI 05.03.2008
s.8 NAMALEN OBEMOT NA TRGUVAWE
s.8 MBI-10 SO PORAST OD 1,59 PROCENTI
UTRINSKI VESNIK
s.7 CENITE NA ZEJTINOT I NA LEBOT NEMA DA RASTAT SAMO
EDEN MESEC
s.7 MAVROVO PRIJAVI ZAGUBA OD 1,9 MILION EVRA ZA
MINATATA GODINA
s.8 ZEMJITE NA OPEK NEMA DA GO ZGOLEMAT PROIZVODSTVO-
TO NA NAFTA
s.8 PORAST NA POTRO[UVA^ITE VO GERMANOS
s.8 MINATATA GODINA USPE[NA ZA IK BANKA
s.8 NEKSTSENS DOBI PRESTI@NO PRIZNANIE ZA INTERNET-
APLIKACIJA
VE^ER
s.1 CENATA NA ZEJTINOT I LEBOT OSTANUVA ISTA
s.6 SILMAK ^EKA DA MU JA PU[TAT STRUJATA
s.7 GR^KITE KOMPANII PO^NAA DA EMIGRIRAAT KON BALKA-
NSKITE ZEMJI
s.7 ZGOLEMENA AKTIVATA ZA 32 OTSTO
s.8 CENATA NA ZEJTINOT I LEBOT OSTANUVA ISTA
VREME
s.6 LEBOT NEMA DA POEVTINI, MASLOTO PO STARA CENA
s.6 GRA\ANITE I FIRMITE SE NAVIKNUVAAT NA INVESTI-
RAWE
VEST
s. 2 ANTIMONOPOLITE GO KAZNIJA T-MOBILE SO 4 MILIONI
EVRA
s.9 LEBOT I ZEJTINOT SAMO EDEN-DVA MESECA SO ISTA
CENA
NOVA MAKEDONIJA
s.8 FINANSISKI IZVE[TAI ZA POTREBITE NA MENAXMENTOT
NA PRETPRIJATIETO
s.9 MAKEDONSKI TELEKOMUNIKACII USVOIJA NOVA
PAZARNA STRATEGIJA
s.9 PORAST NA PRODA@BATA VO GERMANOS
s.9 GAZPROM NAJAVI NOVA REDUKCIJA NA GASOT ZA UKRAINA
s.9 ATINSKATA BERZA ZATVORENA PORADI [TRAJKOT VO
GR^KATA CENTRALNA BANKA
s.9 NAFTATA DO 2011 GODINA ]E DOSTIGNE CENA DO 200
DOLARI ZA BAREL
s.9 NAJISPLATLIVO INVESTIRAWE VO BANKI NA BALKANOT
[PIC
s.2 NAFTATA POVTORNO NAD 100 DOLARI ZA BAREL
s.7 CENATA NA MASLOTO ZA JADEWE OSTANUVA ISTA
14 berzNIK broj 13
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 10.03..2008

07.03.2008 g. PETOK
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Top vest vo site dene{ni vesnici se raat ministerot za trud i socijalna politi- MasterCard Standard, godi{nata kamatna
merkite {to monetarnata vlast vo dr`avava ka, Qup~o Me{kov i direktorkata na Agenci- stapka e namalena na 11 procenti, so mese~na
gi prezema za ubla`uvawe na posledicite od jata za kapitalno finansirano penzisko osi- otplata od 8,5 procenti od vkupniot dolg,
inflatornite dvi`ewa. Imeno, Narodnata guruvawe (MAPAS), Zorica Apostolovska. grejs-period od 45 dena i limit do 120.000
banka na Makedonija gi zgolemi kamatnite V~era{niot trgovski den na Makedon- denari.
stapki na blagajni~kite zapisi od 5,25 na 6 skata berza Biznis go ocenuva kako skromen, I otvoraweto na dvete novi ekspozituri
procenti, {to pretstavuva vtoro zgolemuva- bidej}i be{e ostvarena vkupna vrednost od na NLB Tutunska banka e vest {to ja odbele-
we za nepolni dvaesetina dena. Ovaa odluka trguvawe od 13.149.890,82 denari, koi se re- `ale dene{nite pe~ateni mediumi. Kako {to
za dopolnitelno zgolemuvawe na referent- alizira od 110 transakcii. Od toa, na Ofi- mo`e da se pro~ita, prvite deset {teda~i vo
nata kamatna stapka se prezema poradi nata- cijalniot pazar se realizirani 11,037,434,82 ekspoziturite vo Bitola i Kisela Voda }e
mo{noto intenzivirawe na inflacijata, a denari od 85 transakcii, dodeka ostanatite dobijat besplatna debitna karti~ka Visa
osobeno poradi intenziviraweto na bazi~- 2.112.456,00 denari se na Redovniot pazar od Electron i kreditna Visa Classic. - Na{a cel e
nata stapka na inflacija. Analiziraj}i go 25 transakcii. Pritoa, na Oficijalniot pa- da obezbedime povisoko nivo na kvalitet na
zgolemuvaweto na stapkata na inflacijata zar najtrguvani bea akciite na Komercijalna uslugite i sovremena ponuda na novi produk-
od 8,7 procenti vo januari na 9,6 otsto vo banka Skopje, vtori po vrednosta na trguvawe ti - velat od bankata, koja ja prodol`uva
fevruari, NBRM konstatira{e deka i natamu bea akciite na Alkaloid Skopje, a treti bea ekspanzijata na pazarot i intenzivno se pod-
glaven dvigatel za rast na inflacijata se akciite na GP Mavrovo Skopje. Vo berzanski- gotvuva za otvorawe na novi ekspozituri.
cenite na hranata, koi godi{no porasnaa za ot izve{taj stoi i deka na v~era{niot den na Rekordnata cena od re~isi 105 dolari za
18,7 nasto, Tie u~estvuvaat vo vkupniot in- trguvawe, Makedonskiot Berzanski Indeks - barel nafta e na vest broj eden od informa-
deks na inflacijata so 74,5 procenti. Pokraj MBI-10 iznesuva{e 7.007,30 i bele`i nama- ciite {to doa|aat od svetot. Kako {to pre-
ovaa, NBM prezema i druga merka, ~ija cel e luvawe za 4,03 indeksni poeni, odnosno 0,06 nesuvaat doma{nite mediumi, primaren
da se ograni~at bankite vo kreditiraweto na otsto. Indeksot na Javno poseduvani dru{t- faktor koj dovede do porast na cenata na su-
naselenieto. va - MBID iznesuva{e 7.562,27 i zabele`a rovata nafta e neo~ekuvaniot pad na rezer-
Pred bugarskite banki, osiguritelni i namaluvawe za 12,31 indeksni poeni, odnos- vite od ovoj energens vo SAD vo tekot na iz-
penziski dru{tva }e bide promoviran treti- no 0,16 otsto. Indeksot na obvrznici na Ma- minatata nedela, {to predizvika dramati~-
ot penziski stolb vo Makedonija, informira kedonskata berza - OMB iznesuva{e 106,08 i na reakcija na pazarot. Pokraj ova, vrz po-
Nova Makedonija. Imeno, negovoto skore{no bele`i namaluvawe za 0,01 indeksni poeni, rastot na cenata na crnoto zlato vlijae{e i
implementirawe nametnuva potreba od pro- odnosno 0,01 otsto. v~era{nata odluka na OPEK da ne gi zgole-
movirawe na ovoj sistem so cel privlekuva- Investbanka od prvi mart godinava star- muva proizvodnite kvoti, potoa vlo{uvawe-
we na potencijalni osnova~i na penziski tuva{e so nova ponuda za plate`nite kar- to na krizata vo odnosite me|u Kolumbija,
dru{tva i na stranski finansiski institu- ti~ki MasterCard - besplatna kreditna i de- Ekvador i Venecuela, kako i noviot pad na
cii. Pred potencijalnite bugarski investi- bitna karti~ka bez ~lenarina za prvata go- dolarot na rekordno niska vrednost vo odnos
tori, tretiot penziski stolb }e go prezenti- dina. Za revolving-kreditnata karti~ka na evroto.
2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. FORBS: BAFET E NAJBOGAT NA SVETOT, SLIM E VTOR (*****)
2. KAMATATA NA BLAGAJNINITE ZAPISI SKOKNA NA 6 NASTO (****)
DNEVNIK s.12 NEZAVISEN IZVE[TAJ NA REVIZOROT
s.1 KREDITITE ]E POSKAPAT VREME
s.5 KREDITITE ]E POSKAPAT s.1 P^ENICATA NE E DOVOLNA, LEBOT ]E POSKAPI
s.9 MBI -06.03.2008 GOD s.4 VO MAKEDONIJA POVTORNO ]E SE BARA NAFTA
s.9 VICEPREMIEROT STAVRESKI NA BIZNIS-FORUM VO s.5 LEBOT MESTO DA POEVTINI ]E POSKAPI NA 30 DENA-
VA[INGTON RI
s.11 VOREN BAFET E NAJBOGAT NA SVETOT s.5 GR^KITE FIRMI SE SELAT VO MAKEDONIJA
BIZNIS s.5 PE^KITE NA SILMAK OSTANUVAAT IZGASNATI
s.1 NAFTATA DOSTIGNA NOV REKORD OD 105 DOLARI ZA s.5 STABILEN KURS NA DENAROT
BAREL s.12 VOREN BAFET E NAJBOGAT ^OVEK NA PLANETATA
s.1 VOREN BAFET E NAJBOGAT ^OVEK NA SVETOT! VEST
s.1 SKOPSKIOT REGION NOSITEL NA EKONOMIJATA VO s.2 PREZENTACIJA NA TRETIOT PENZISKI STOLB VO BU-
DR@AVATA GARIJA
s.3 KAMATATA NA BLAGAJNI^KITE ZAPISI NA NBRM ZGO- s.2 VICEPREMIEROT STAVREVSKI NA BIZNIS FORUM VO
LEMENA NA [EST PROCENTI VA[INGTON
s.3 SKOPSKIOT REGION - NOSITEL NA EKONOMIJATA VO s.9 VELE[KI KIRO ]U^UK SE SPASUVA OD STE^AJ
DR@AVATA s.11 ]E SE NAMALUVA DOZVOLENIOT MINUS NA KARTI^KI
s.11 MBI 06.03.2008 s.11 KAMATITE NA BANKITE ]E SKOKAAT VO APRIL
s.11 NA OFICIJALNIOT PAZAR SE SVRTEA 11,03 MILIONI s.14 FORBS: BAFET E NAJBOGAT NA SVETOT, SLIM E VTOR
DENARI s.14 NOV REKORDEN PAD NA DOLAROT
s.11 PAD NA TRITE INDEKSI s.14 NAFTATA SE DR@I DO 104 DOLARI
s.12 DOKAPITALIZACIJA NA SEDUM BANKI VO HRVATSKA NOVA MAKEDONIJA
s.12 NOVI EKSPOZITURI VO SKOPJE - KISELA VODA I BI- s.4 ZGOLEMENI KAMATITE NA BLAGAJNI^KITE ZAPISI
TOLA s.6 ANEMIJA NA PAZAROT NA KAPITAL
s.12 MASTERCARD STANDARD I MAESTRO SO NAMALENA KA- s.6 VOREN BAFET E NAJBOGAT ^OVEK NA SVETOT
MATA I BEZ ^LENARINA s.6 MAL RAST NA RABOTNICITE VO INDUSTRIJATA
UTRINSKI VESNIK s.6 SKOPSKIOT REGION NAJMNOGU PROIZVEDUVA
s.7 KAMATITE NA KREDITITE SIGURNO ]E ODAT NAGORE s.7 NAFTATA SO NOV REKORD OD 105 DOLARI ZA BAREL
s.7 GRCIJA PAK PO^NA KAMPAWA PROTIV MAKEDONSKOTO s.7 SILMAK NE STARTUVA[E SO RABOTA
JAGNE[KO MESO s.7 PROIZVODSTVOTO NA UKRASEN KAMEN - PRIVLE^NO
s.8 ARCELORMITAL GO PROSLAVI DENOT ZA ZA[TITA I ZA INVESTIRAWE
ZDRAVJE s.7 PROMOCIJA NA TRETIOT PENZISKI STOLB
s.8 NAFTATA DOSTIGNA NOV REKORD 05 DOLARI ZA BAREL [PIC
VE^ER s.2 VOREN BAFET NAJBOGAT
s.7 KAMATATA NA BLAGAJNINITE ZAPISI SKOKNA NA 6 s.5 SOZDADENI USLOVI ZA POKA^UVAWE NA KAMATITE
NASTO s.5 IK BANKA USPE[NO JA ZAVR[I 2007 GODINA
s.7 OTVORENI DVE NOVI EKSPOZITURI
 Data 10.03.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Bankite popu{taat pred inflacijata, e
temata koja osamna vo dene{nite sabotni
izdanija na dnevnite pi{ani mediumi. Site
vesnici bez isklu~ok se obidoa da gi prene-
sat stavovite na bankarite, ekspertite i
Vladata za refleksijata od porastot na
inflacijata, koja vo fevruari dostigna do
9,6%. Bankite najavuvaat zgolemuvawe na
kamatnite stapki na kreditite kon pretpri-
jatijata i naselenieto ve}e od sledniot
mesec, po najavata na monetarnata vlast za
zgolemuvawe na kamatite na blagajni~kite
zapisi na {est procenti od prethodnite 5,25
procenti. Borbata sega e koj prv da nastapi
na pazarot so povisoki kamatni stapki
bidej}i nitu edna banka nema da saka klien-
tite da i bidat prezemeni od nekoja druga
banka. Iako zasega bankite taktiziraat i
seu{te nema najavi za zgolemuvawe na kred-
itite, nesporno e deka konkurencijata vo
vakvi okolnosti }e go stori svoeto. - Fakt e
deka za da se opstane na pazarot, sekoja
banka vnimava kakov ~ekor }e prezeme, veli
\or|i Jan~evski, potpretsedatel na zdru`e-
nieto na bankarite. Ekspertite pak, i pred-
lagaat na izvr{nata vlast: Vladata da go
namali buxetot ili parite od dr`avnata
kasa da gi prenameni za kapitalni inves-
ticii, za da se sopre inflacijata. - Minis-
trite i ne moraat da go namalat buxetot, no
sigurno treba da gi prenamenat dr`avnite
tro{oci vo investicii. Tie pomalku vlijaat
na zgolemuvawe na inflacijata - veli eks-
broj 13
ministerot za finansii, Boris Stojmenov.
Centralna banka so merkite saka da gi
natera bankite po malku da izdavaat kredi-
ti i so toa da se namalat parite vo optek.
Taka lu|eto }e imaat pomalku pari i }e nema
koj da kupuva proizvodi i da pla}a za uslugi.
Toa }e gi prisili prodava~ite da gi namalat
cenite - objasnuvaat ekspertite. Ministerot
za finansii, Trajko Slaveski,potencira
deka vo momentov ne postojat nikakvi pre-
duslovi za naru{uvawe na kursot na denarot
i pora~a deka evroto do krajot na godinava
}e ~ini okolu 61,5 denari.- Vladata ne go
potcenuva i go sledi rastot na cenite, no ova
e privremen i ednokraten fenomen, e izjava
na Slavevski, koja ja prenesuvaat vesnicite.
Spored nego, inflacijata e rezultat na {ok
na ponudata, a ne od pobaruva~kata. Toa e
pred se uvozen fenomen, kako i rezultat od
porastot na svetskite ceni na hranata pred
se na p~enicata na p~enkata, zrnesti kulturi
za maslo za jadewe, rastot na cenata na
mlekoto, masloto.
Utrinski vesnik gi prenesuva analizite
na Dr`avniot zavod za statistika spored koi
najgolemo u~estvo vo brutodoma{niot pro-
izvod na Makedonija ima Skopskiot region, a
najmalo Severoisto~niot. Skopskiot region
vo BDP u~estvuval go 46,3 otsto vo 2004 i so
47,3 otsto vo 2005 godina. Od druga strana,
u~estvoto na Severoisto~niot region izne-
suvalo 4,4 otsto vo 2004, odnosno 4,2 otsto vo
2005 godina. Pogolem BDP po `itel, spore-
berzNIK
15
08.03..2008 g. SABOTA
deno so prosekot na Makedonija, imaat
Skopskiot region i Pelagoniskiot, dodeka
najmal prose~en BDP po `itel imaat
Polo{kiot i Severoisto~niot region.
Ovoj vesnik prenesuva i deka vo Ko~ani e
pretstaven noviot proekt za ekolo{ka
sanacija i ekonomska racionalizacija na
geotermalniot sistem. Vo ovoj isklu~itelen
ekonomsko-ekolo{ki zafat do sredinata na
2010 godina }e bidat vlo`eni 1.560.000
evra., od koi Avstriskata agencija za razvoj
vo proektot vlo`uva 1.440.000 evra, a drugi-
te }e bidat obezbedeni od doma{nite struk-
turi. So ovoj proekt se obezbeduva zgole-
meno iskoristuvawe na geotermalnite re-
sursi na Ko~anskata Kotlina i kompletna
ekolo{ka za{tita na podra~jeto.
Ve~er objavuva deka kompanijata RWE
Power, najgolemiot proizvoditel na struja
vo Germanija, e zainteresirana da investira
vo energetskiot sektor i vo `ivotnata sred-
ina vo zemjava. Od kompanijata najavija deka
}e dostavat ponuda na me|unarodniot tender
za izgradba na hidrocentralite ^ebren i
Gali{te. Se raboti za investicija od 500
milioni evra i proekt koj treba da se real-
izira vo narednite {est godini. ...Tenderot
za ^ebren i Gapi{te e vo tek, a do 28 mart
zainteresiranite kompanii treba da gi
dostavat svoite ponudi.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. GERMANSKI RVE PAUER ]E KONKURIRA ZA IZGRADBA NA ^EBREN I NA GALI[TE (****)
2. KAMATITE ]E RIPAAT, LIMITITE NA KREDITNITE ]E PA\AAT (***)

DNEVNIK s.6 RWE ]E VLO@I 500 MIL. EVRA VO ^EBREN I GALI[TE

s.1 SKOKNAA KAMATITE ZA KREDITITE
s.7 TEC NEGOTINO MO@E DA NE OSLOBODI OD UVOZ NA VREME
STRUJA s.2 DR@AVATA POVTORNO ]E PRODAVA LEB I MASLO
s.11 MBI 07.03.2008 s.7 PORASTOT NA KAMATITE E NEIZBE@EN
s.11 GERMANSKI RVE PAUER ]E KONKURIRA ZA IZGRADBA s.7 PENZISKIOT SISTEM PRIVLEKUVA INVESTITORI
NA ^EBREN I NA GALI[TE
s.11 BANKITE PO^NAA DA PRESMETUVAAT POGOLEMI NOVA MAKEDONIJA
KAMATI ZA KREDITITE s.1 NEMA MESTO ZA PANIKA OD VISOKITE CENI
s.3 NEMA MESTO ZA PANIKA OD VISOKITE CENI
UTRINSKI VESNIK s.5 INGRA I MAVROVO ZAEDNO NA LIBISKIOT PAZAR
s.3 SKOPSKIOT REGION PRAVI DURI POLOVINA OD BDP s.6 RWE POWER CO PONUDA OD 500 MILIONI EVRA
NA ZEMJAVA s.6 POVTORNO ]E SE BARA NAFTA VO OV^E POLE
s.6 AVSTRISKA INVESTICIJA ZA GEOTERMALNI VODI VO s.6 KALIFORNIJA RESORT OD IDNIOT MESEC ]E GRADI
KO^ANI VO GEVGELIJA
s.7 KREDITITE ]E PRSKAPAT NAJMALKU ZA EDEN PROCEN- s.6 INVESTBANKA SO NOVA PONUDA NA PLATE@NI
TEN POEN KARTI^KI
s.7 VLADATA NEMA DA INTERVENIRA ZA DA JA UBLA@I
INFLACIJATA [PIC
s.1 INFLACIJATA GO KANI BUXETOT NA BERBER
VE^ER s.4 INFLACIJATA TO KANI BUXETOT HA BERBER
s.6 ZEJTINOT POSKAPEL ZA PET PROCENTI s.4 KAMATITE ]E RIPAAT, LIMITITE NA KREDITNITE ]E
s.6 GRCIJA NI PRAVI SOPKI I ZA KORIDORITE PA\AAT
16 berzNIK broj 13
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI VO NEDELNICITE
KAPITAL
s.10 STAR LAJT KOMUNIKEJ[NS - NOV IGRA^ NA REKLAMNIOT
PAZAR
Star Lajt Komunikej{ns DOO - Skopje e novoto dru{tvo za di-
zajn, marketing i konsalting koe se otvori minatata nedela.
s.10 VELE[KI KIRO ]U^UK ODI VO STE^AJ?!
Kiro ]u~uk, vele{kata firma za proizvodstvo i promet so
grade`ni materijali, so re{enie na Osnovniot sud od Veles, vleze vo
pretste~ajna postapka.
s.11 KRSTE [AJNOSKI NOV DIREKTOR NA EURO BROKER
Krste [ajnoski e nazna~en za direktor na brokerskoto dru{t-
vo Euro Broker, na mestoto na Zoran Majnov.
s.11 HRVATSKI GEOS OTVORI PRETSTVNI[TVO VO MAKEDONI-
JA
Hrvatskata kompanija Geos od Roviw, koja se zanimava so geo-
lo{ki istra`uvawa, proektirawe i in`enering, otvori pretstavni{tvo
vo Skopje.
s.14 ELEM ]E OBJAVI TENDER ZA ISTRA@UVAWE NA JAGLEN VO
MARIOVSKO
Dr`avnata kompanija za proizvodstvo na struja ELEM, }e ob ja-
vi me|unaroden povik za istra`uvawe na koli~inite na jaglen vo Mari-
ovskiot region.
s.14 NAFTATA DOSTIGNA ISTORISKI NAJVISOKO CENA
Cenata na surovata nafta deneska dostigna nov rekord nad 103
dolari za barel, otkako vo Ekvador be{e zatvoren klu~niot naftovod za
izvoz na toj energens, a na golemata instalacija za priroden gas vo Evro-
pa izbi po`ar, dodeka niskata vrednost na dolarot prodol`uva da pot-
tiknuva priliv na novi sredstva na nafteniot pazar.
s.20 [TO O^EKUVAAT BIZNISMENITE?
Se nadevame deka nema da se slu~at najlo{ite scenarija za
razre{uvawe na politi~kata neizvesnost.
s.21 [TO O^EKUVAAT BIZNISMENITE?
Za Evropa se podednakvo va`ni pazari i Srbija i Kosovo. Za-
sega nemame nikakvi problemi so izvozot, no ako po~ne da se ~uvstvuvaat
nekakvi pre~ki, toa }e bide katastrofalno za biznisot, bidej}i nema da
bide mal udar, tuku }e zna~i momentalno prekinuvawe na rabotata.
s.23 MO@NI EFEKTI ZA EKONOMIJATA
Prviot direkten efekt }e bide namaluvawe na investiciite,
kako posledica na dva faktori, Od edna strana, doma{nite i stranski
investitori poradi raste~kata neizvesnost se vozdr`uvaat da investi-
raat zatoa {to ne se sigurni dali }e mo`at da ostvarat profit.
s.24 I MAKEDONSKA BERZA O^AJNO ^EKA RAZRE[NICA
Dobrite finansiski performansi {to kotiranite kompanii na
Makedonskata berza gi objavija minatata nedela ne bea dovolni da se
razdvi`i trguvaweto.
s.36 POPRVO KREDITI, OTOLKU EMISIJA NA NOVI AKCII
Makedonskata berza na svojot sajt me|u drugoto, ima jasno nave-
deno koi se prednostite od kotacija za edna kompanija.
s.38 ]E INVESTIRAME NA PAZARITE NA KAPITAL I
NEDVI@NOSTI
Koga sopstvenicite na Potenca Assets Management lani prolet-
ta se zapoznale ~etuvaj}i na najpopularniot regionalen berzanski forum
Moj Novac, ne ni pomisluvale deka denovive }e vodat zaedni~ka kom-
panija za posreduvawe so finansiski sredstva. No, afinitetite {to go
nosele kako individualni berzanski inveaitori i okolnoaite vo koi se
naoa|a makedonskiot pazar na kapital im otvorile novi vidici.
Data 10.03..2008
03.03.-08.03.2008 g. PONEDELNIK-SABOTA
s.40 DVOJNO POMAL PROMET I PAD NA MBI-10 OD 1,1% (25-
29.02.2008)
Minatata berzanska nedela ne go prodol`i optimisti~kiot trend na
prethodnata, poradi prometot re~isi dvojno pomal vo odnos na sedmica-
ta prethodno, i pad na indeksot od 1,1%.
s.40 INGRA ]E OBJAVI JAVEN POVIK ZA OTKUP NA AKCII OD GP
MAVROVO
Hrvatskata grade`na kompanija Ingra minatiot petok objavi
namera za raspi{uvawe javen povik vo makedonskite dnevni vesnici, za
kupuvawe akcii na grade`nata firma Mavrovo od Skopje.
s.44 PLANIRAME 500 LIZING DOGOVORI VO PRVATA GODINA
[to e Por{e lizing i koja e negovata osnovna cel?
Miladi}: Por{e lizing e del od kompletniot koncept na Por{e Hol-
ding, kade {to se golemoproda`ba, maloproda`ba i Por{e bankata kako
finansiska institucija koja gi sledi.
s.50 NAJISPLATLIVO E INVESTIRAWETO VO BANKI NA BALKA-
NOT
I pokraj lo{ata sostojba na berzite i politi~kata nestabil-
nost, na jugoistokot na Evropa postojat akcii koi imaat {ansi za dobiv-
ka, uka`uvaat analiti~arite od Erste bank, istaknuvaj}i deka vo ban-
karskiot sektor treba da se o~ekuva najvisokata stapka na rast.
FORUM
s.26 ]E IMAME LI NOV INFLACISKI BRAN?
Devetprocentna inflacija vo vtoriot mesec od godinava. Spo-
redeno so januari, vo fevruari inflacijata bele`i rast od 1% i sega
iznesuva 9,7%.
s.29 INFLACIJATA SE U[TE NE E DRAMATI^EN PROBLEM
Bernard Koenig, prv Generalen direktor na Ohridska banka -
Sosiete @eneral
Smetam deka inflacijata se u{te ne e dramati~en problem. Me|utoa,
mo`e da vlijae na bankarskite procesi. Kamatnite stapki na kreditite
}e se namaluvaat edinstveno ako nema porast na inflacijata, poradi toa
se razbirlivi merkite na Vladata za da ja dr`at inflacijata pod kon-
trola. Inflatorniot pritisok e pod vlijanie na situacijata vo svetot i
vo regionot i najmnogu e predizvikan od porastot na cenite na naftata,
surovinite i hranata
s.33 ARCELORMITTAL (HRM) VO PREDEN PLAN
Ako se sudi spored narodnata denot po utroto se poznava, to-
ga{ navistina u{te vo ponedelnikot se znae{e deka izminatata nedela
}e zavr{i siroma{no kako i {to po~na.
s.34 ZO[TO INGRA GO SAKA MAVROVO
Mnogumina ostanaa iznenadeni od oficijalnata najava deka
Ingra od Zagreb }e dade javna ponuda da go prezeme GP Mavrovo.
s.35 DOBRI RABOTODAVCI
Vtora godina po red, Gugle najposakuvana svetska kompanija za
rabota. Tie {to imale mo`nost da prestojuvaat vo nea makar i edna{,
velat deka ne mo`at da gi zaboravat pridobivkite kako: opu{tena ra-
botna atmosfera, sredeni parkinzi za trudnici i invalidi, koi se pred
onie na menaxerite...
MAKEDONSKO SONCE
S.26 ZGOLEMENATA INFLACIJA ]E GI "NAPUMPA" KAMATITE
Visokata inflacija vo januari godinava e so najvisok reg-
istriran procent vo izminative godini. Inflatorniot pritisok se
zakanuva da ja naru{i cenovnata stabilnost i stabilnosta na denarot,
{to mo`e da bide pogubno za sevkupnata ekonomija vo dr`avava.
Data 10.03.2008 broj 13
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
berzNIK
17

NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZA

za period od 03.03. - 07.03.2008 godina
18 berzNIK broj 13
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 10.03..2008
Data 10.03.2008 broj 13
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
berzNIK
19