Estrada i imix

KAROLINA -
OD AUT DO IN,
ELENA -
@ENSTVENA MESTO TIPKA
POSEBNO IZDANIE - LETO 2006 - CENA 99 DENARI

MITEVSKI - MONOTON

Marjana Stanojkovska
PRINCEZA [TO GI
Cube moda
PLA[I MA@ITE FEEL THE
Lambe vo avantura URBAN PANIC
LETO ZA @ENSKI Se za letoto
PREGRATKI SOVETI I NEGA ZA TOP
IZGLED, ZA VA[ETO BEBE I
Mister Bobi ZA "BLA@ENOTO" STOMA^E
"ODLEPEN" ZA 15 skandinavki
OBI^NA DEVOJKA DA "UBIE[“ VREME
 151-154

EXIT - Hirovite na yvezdite

10-11 Reporta`a 62-63 Odmori i milenici 122-123 Lindzi Lohan
OHRID - RASKO[NA MO@NOST ZA SO MILENIKOT ILI BEZ NEGO LAGERFILD PODARUVA [ANEL
BURNA NO] 68-72 Marjana Stanojkovska 126-129 Stilistite komentiraat
14-15 Poznatite i letoto ANGEL [TO GO MA\EPSA "ORIENTOT"
ESTRADATA I IMIXOT
VURVURU MORA DA SE VIDI 74-81 Sportovi na voda
17-19 Se za sonceto 133-135 Cube moda
GOSTI VO PODVODNOTO CARSTVO
KORISNO, NO OPASNO FEEL THE URBAN PANIC
90-93 So "Rebis"
26-27 Nega pred odmor 138-149 Letni destinacii
KAKO DO TOP IZGLED
PODGOTVENI ZA NA PLA@A
96-99 Odmor na planina RAJ NA OSTROVITE
31-33 Studio "In" prepora~uva
PO PADINITE NA RAJOT 156-157 Di xej Icko
ZA[TITETE JA KOSATA
100-101 Alpinizam VO SVETSKI STIL
37-39 [arliz Teron
DA GI MILUVA[ OBLACITE
PLIVAV DA NE POTONAM 158-163 No}ni dami
106-109 Ma{ka strana
40-47 Zdrava ishrana ^I^E, SAKA[ LI @ENSKA?
ZA DOBAR IZGLED VO @E[KO LETO "TAJNATA” NA @ENSKITE GRADI
165-175 Zabava
48-51 Mister Bobi 117-119 Lambe Alabakovski
VO LETNA AVANTURA KVIZOVI I HOROSKOP
SAKAM OBI^NI DEVOJ^IWA
52-61 Soveti za trudnici i bebiwa 120-121 [emi i {emaxii 177-190 Skandinavki

I "KLINCITE" NA ODMOR GRADI[TE-SKOPSKA [EMA DA "UBIE[" VREME

ITN = SPECIJALNO IZDANIE LETO 2006
IZDAVA^: MIT INDUSTRIJA DOO
Fotografija: Darko Moraitov
Model: Marjana Stanojkovska

Adresa: ul. Pero Nakov bb, p. fah 598/11

Kompleks MZT * 1040 Skopje-Maxari, Makedonija
Tel: 02/25.32.800 * Faks: 02/25.32.839
kontakt e-mail: info@mit.com.mk

Kontakt: tel: 02/25.20.912 * Robert Aleksoski, Sofija Nikola [terjovski

faks: 02/25.20.912 Lali~i}, Nata{a Metodijeva, Tehni~ka podgotovka:
Mob. 070/303.540 * Sorabotnici: Biljana Bilbiloska,
e-mail: itn@mit.com.mk Maja Milo{evska, Ana Andreeva
Direktor: Mirko Klimper Marketing:
Zdravko Josifovski Fotoreporteri: Marjana Stanojkovska
Redakcija: Biljana Peneva, Robert Spasovski, e-mail: marketing@mit.com.mk

4
PREPORAKI
AKO NE STE ZNAELE...
Sonovnik
ko go sonuvate va{iot
A idealen leten odmor,
toga{ definitivno
mo`e da se nadevate
na nova radost vo va{ata qu-
bovna vrska. Dokolku pak sonu-
vate ladalka ili lubenica,
ovie dve prijatni ne{ta vo `e-
{kite denovi sepak mo`e da
iniciraat neverstvo.
Navodenet
pesok
V
erojatno ne ste znaele
deka po izleguvaweto od
voda ne treba da se bri-
{ete so suva krpa, bi-
dej}i ja vpiva toplinata i dopol-
nitelno vi gi zagreva nozete.
Prepora~livo e dodeka se son~a-
te i u`ivate vo toplite zraci da
se pokriete so navodenet pesok.
Plasti~nite
{i{iwa samo
za edna
upotreba
e~nosti, te~nosti i samo
T te~nosti. Vo leto posto-
jano pieme voda, gazira-
no sok~e ili po nekoe
ladno pivce. Navikata, vo is-
prazneto plasti~no {i{e po-
vtorno da polnime sok ili voda
e dvojno opasna. Grupa kanadski
nau~nici od Univerzitetot Kal-
gari predupreduvaat deka kori-
steweto na plasti~ni {i{iwa
koi edna{ ve}e bile upotrebe-
ni, e {tetno po zdravjeto. Prva-
ta pri~ina e razvivaweto na ba-
kterii vo {i{eto. Vtorata pri-
~ina e faktot deka polimerot
od koj se izrabotuvaat plasti~-
nite {i{iwa so tekot na vreme-
to osloboduva toksi~ni materii
koi se kancerogeni.
“Plavu{ite”
niz brojki
ite ste go gledale Bejvo~.
S Najpoznatata me|u svoite
kole{ki, popularnite
~uvarki na pla`ata, e
Pamela Anderson, `enata koja vo
ponovata svetska {oubiz- ma{i-
nerija go ima primatot kaj rusoko-
site ubavici. Nekako se po~na so
Merilin Monro, a prodol`uva so
na{ata Maja Vuki~evi}... [ega na
strana, vo prodol`enie vi nudime
interesna statistika za plavu{i-
te. Eve gi brojkite.
-2 procenti od svetskata popu-
lacija ja so~inuvaat prirodni
“plavu{i”
-30 procenti od devojkite vo
Finska se prirodni rusokosi
-42 procenti od `enite vo sve-
tot koi ja bojadisuvaat kosata, se
odlu~uvaat za rusa boja
-70 procenti od `enite tvrdat
deka bi se bojadisale vo ruso
-1867: e godina koga za prvpat
na edna izlo`ba vo Pariz bil
promoviran blan{ot za kosa
-12: vozrasta na koja Debi Hari,
vokalistkata na svetski poznati-
ot bend “Blondi” po~nala da se
blan{ira
-1.250: Broj na folii koi dnev-
no se upotrebuvaat za izvlekuva-
we na prameni vo golemite svet-
ski frizerski studija
-120.000: Prose~en broj na
vlakna koi prirodnite “plavu{i”
gi imaat na glavata
-40 procenti od devojkite so
duplerici vo magazinot “Plejboj”
se rusokosi
-24 procenti od misicite vo
SAD se “plavu{i”
-7 procenti od prirodnite ru-
sokosi imaat nekoja politi~ka
funkcija na svetsko nivo
-58 procenti od “plavu{ite”
veruvaat deka podobro se zabavu-
vaat od brinetite
-91 procenti od rusokosite ve-
ruvaat deka pove}e im se dopa|aat
na ma`ite vo sporedba so brine-
tite
-18 procenti od ma`ite veru-
vaat deka „plavu{ite” imaat po-
vozbudliv seksualen `ivot od
brinetite
-51.000 dolari e sumata koja ja
dobil student od Avstralija za
„sozdavaweto” na mitot za „glupi
plavu{i”
-2 miliona e sumata koja Risi
Viterspun ja zaraboti za ulogata
vo dvete prodol`enija na „legal-
na plavu{a”
-216.000 e brojot na sajtovite
na „Google” koi nudat vicovi za
„plavu{i”
-2202 e godinata vo koja se ve-
ruva deka prirodnite rusokosi, no
i onie „ve{ta~kite” }e bidat
proglaseni za izumren vid.
Kowski rep
N
ajdobra frizura vo tekot
na letoto i za vreme na
letnite patuvawa e kow-
skiot rep. Za site `eni
koi imaat dolga kosa, ne samo {to
e prakti~en tuku, mo`e, vo zavis-
nost od toa kako }e go oblikuva-
te, da bide va{iot izbor preku
cel den i za sekoja prilika.
5
 LADNO, SLATKO ZADOVOLSTVO

SLADOLED, ZA RAZLI^NI

Malku istorija
rviot zamrznat desert vo Belata ku}a na vtoriot inau- navodno poradi toa {to nemal

P mu se pripi{uva na im-
peratorot Neron od
Rim. Stanuva zbor za
smesa od sneg {to od plani-
nite ja donele negovite ro-
guraciski bal vo 1812 godina.
Italo Mar~ioni go prodaval
svojot sladoled od podvi`na ko-
li~ka na Vol Strit. Me|utoa, toj
imal mnogu problemi poradi toa
dovolno krem, stavil sladoled,
nadevaj}i se deka negovite mu-
{terii nema da zabele`at. No,
tie ja zabele`ale izmenata koja
mnogu im se dopadnala, pa dnev-
bovi miksuvana so nektar, {to negovite mu{terii ~estopa- nata potro{uva~ka drasti~no se
ovo{na ka{a i so med. ti zaboravale da go vratat stak- zgolemila.
Spored druga teorija, leniot sad vo koj go slu`el sla- Golemite sladokusci ja uso-
Marko Polo, poznat avan- doledot. Toj po~nal da prigotvu- vr{ile tehnikata na pravewe na
turist od 13 vek, vo Evro- va eden vid ~a{ki od vafli so sladoled i osmislile stotina
pa donel recepti od patu- kosi strani i ramno dno. vidovi sladoledi so razli~i
vawata na Dale~niot istok Idejata ja patentiral vo aromi. Ima razni vidovi krem
za voden ovo{en sladoled, 1903 godina. sladoled, ovo{en, mle~en...
{to navodno se prigotvuval vo Drugi pak, izumot na korne- Vo sladoledot treba da se
Azija ve}e iljadnici godini tot go povrzuvaat so Svet- u`iva. Zatoa jadete go vo mali
prethodno. Zapisite skiot saem vo St. Luis koli~ini i poleka topete go vo
potvrduvaat kako vo 1904 godina. Pro- ustata kako bi ja do`iveale
starite Rimja- dava~ot na sladoled aromata vo celost, velat
ni odredeni navodno nemal do- proizvoditelite.
smesi gi volno stakleni sa- Ovo{nite sladole-
stavale dovi za da ja zado- di se bogati so
vo amfori, voli golemata po- vitamini i mi-
pa gi stavale baruva~ka, pa bil nerali i imaat
na niski tem- primoran da se niska energet-
peraturi za da zdru`i so pro- ska vrednost.
stignat do po- dava~ na vaf- Najdobar e
sakuvaniot le- li, koj po~nal mle~niot slado-
den desert. Pr- da izrabotuva led koj e bogat so
vata slatkarnica korneti. kalcium. Poradi
vo Amerika bila Sodata od sladoled visokata energet-
otvorena vo Wujork vo se smeta deka e izum na Ro- ska vrednost, sla-
1776 godina. Doli Medison bert M. Grin od Filadelfija, doledot e na vrvot
predizvikala senzacija koga koj prodaval smesa od gazirana na energetskata pi-
poslu`ila sladoled kako desert voda, krem i ovo{en sirup, no ramida.

6
I VKUSOVI, VO SEKOJA
PRILIKA
Hot- dog so sladoled
L
ep~iwa od hot dog napolneti so sla-
doled namesto so vir{li, ova leto gi
osve`uvaat mladite lu|e vo japonski-
ot zapaden grad Osaka. “Ajs dogs” ja na-
pravi popularna prodavnicata za sladoled
“Roko Ran~ Arai”, koja se nao|a vo amerikan-
skoto selo vo centarot na Osaka, popularna
oblast kaj tinejxerite za kupuvawe obleka vo
amerikanski stil. Sopstvenikot na prodavni-
cata za sladoled, Eiko Arai, veli deka stava
sladoled vo lep~iwata za hot dog i gi proda-
va za 2.7 dolar.

Rekorderi vo jadewe Pogoden i za dieta!

S
ladoledot sekoga{ asocira na mnogu kalorii, na ne{to
sladoled vkusno {to sepak sekoga{ go jademe so golema pretpazli-

N
ajgolemi qubiteli na sladoledot se `itelite na Nov
Zeland, koi sekoe leto tro{at 26,3 litri po ~ovek, a po
niv se Amerikancite so 22,5 litri. Vo Evropa na prvo
mesto se [vajcarcite (14,4 litri), Italijancite (8,2 li-
tri) i Francuzite so 5,4 litri sladoled.
vost. Deneska nutricionistite procenuvaat deka e lesen i
bogat so hranlivi sostojki, pa po pravilo
nikoj ne bi trebalo da si go skratuva zadovols-
tvoto. Vo vistinski izbrani koli~estva, sla-
doledot mo`e da bide del od uramnote`enata
ishrana.

Napravete
sami!
I
doma mo`ete da si na-
pravite odli~en ni-
skokalori~en slado-
led. Dovolno e da go za-
menite {e}erot so natren. Re-
ceptot mo`e da go olesnite i ako
upotrebite samo edna `ol~ka i
nemasno mleko koe }e go zgusnete
so edna do dve la`ici p~eni~no
bra{no

7
NA ODMOR
LETUVAWE ILI
PEKOLNI DENONO]IJA?
N
avistina ste se izla-
`ale ako za moment
ste pomislile deka
odlukata za najopti-
malniot aran`man koj vi go nu-
dat turisti~kite agencii e va-
{ata edinstvena obvrska pred
da otpatuvate. Duri i koga pa-
rite ne vi se problem, pred se-
koe va{e zaminuvawe na zas-
lu`eniot godi{en odmor se so-
o~uvate so standardni for-
malni obvrski. Proverka na
paso{ot i eventualno vadewe
na nov. A, toa podrazbira pose-
ta na najbliskoto fotostudio,
pa ~ekawe pred {alter vo
MVR...
Bidej}i e mal spisokot na
zemji koi ne ni baraat viza,
sleduvaat dopolnitelni stre-
sovi i nervozi, zaka`uvawe na
termin, povtorno ~ekawe, pa
dopolnitelni tro{oci za pat-
ni~ko osiguruvawe. Treba li
ovde da se spomene nabavuva-
weto na letni rekviziti, kre-
mi za son~awe so visok za{ti-
ten faktor, pa ako letuvate so
mali deca, navremeno obezbe-
duvawe na proizvodi od navi-
stina dolgiot spisok koj ste go
napi{ale.
I sega ve pra{uvame: Dali
letniot odmor za vas e navi-
stina maksimalno opu{tawe i
se pridr`uvate na onaa dobro
poznatata “go ostaviv mozokot
na pasewe” ili i za vreme na
desetdnevnata avantura vo va-
{ata glava se pletkaat sekojd-
nevnite problemi i obvrskite
koi ve o~ekuvaat po vra}aweto
od letuvawe?
Duri i koga nema da go pone-
sete laptopot, knigata od koja
u~ite za septemvriska sesija
ili mobilniot telefon, }e ot-
patuvate so brojni problemi i
stresovi. Na nervozite im ne-
ma kraj, duri i koga cvrsto ste
odlu~ile da si ovozmo`ite
pristojno letuvawe. Ili se za-
marate za finansiskata kon-
strukcija na va{iot leten
aran`man, za opravdanosta na
parite za ona {to }e go dobie-
te od turisti~kata agencija za
vozvrat, ili pak sekojdnevno
se zamoruvate so nekoi drugi
sitni, a sepak revolucionerni
dilemi. Postojano se samois-
pra{uvate, treba{e ovde ili
na drugo mesto, treba{e li da
ponesam so sebe patlixani i
krastavici za da ne mora da se
rasfrlam so pari po okolnite
restorani, ima{e li potreba
da go vle~kam ~adorot za sonce
i polskoto krevet~e za da ne
pla}am po minimum tri evra
sekoj den za iznajmuvawe na
potrebnite letni rekviziti...
Navistina letuvaweto mo`e
da vi se pretvori vo pekolni
denono}ija.
Ako ste od onie obi~ni
smrtnici koi `iveat so pro-
se~na plata i koi posle mako-
trpno {tedewe uspeale da so-
berat nekoj denar i da si doz-
volat nekoe poskromno letuva-
li{te pokraj more, toga{ navi-
stina }e bide premnogu da si go
upropastite godi{niot odmor.
9
 REPORTA@A ZA URBANI LU\E
Ohrid- rasko{na mo`nos
U
metni~ki ambient, is-
prepleteni uli~ki,
aroma {to ve vra}a vo
nekoi damne{ni vre-
miwa...Neobi~na spoenost na
minatoto i sega{nosta... Tea-
tar, avtenti~no mesto {to po-
minuva so minimalni sceno-
grafski intervencii...Grad,
pro~isten i renoviran, no so
starite naviki... Ugostitelite
i hotelierite ve}e go pravat
esapot. Ovde }e na~ekate blaga
klima i vistinski }e go nami-
risate letoto...
Mo`ebi ovaa uvertira ve
asocira{e na nekoe mondensko
mesto na Azurniot breg, ama vi
zboruvam za na{iot Ohrid, bi-
ser na makedonskata turisti~-
ka mapa, vtorata na{a metro-
pola koja i ova leto }e bide
svrtuvali{te broj eden za onie
koi sakaat da gi zaboravat se-
kojdnevnite rabotni rituali i
}e posakaat vistinski da se
odmorat.
10
Ne bi ve “davel” so podatoci,
statistiki, so istorija... Ovoj-
pat odlu~iv da ne i robuvam na
tradicijata i }e ve rastovaram
od prikaznata za Car Samoil.
Ova ~etivo im go posvetuvam na
urbanite lu|e, na nivnata po-
treba od mesto kade {to }e gi
napolnat bateriite, mesto od
koe se crpi `ivost i energija,
mesto kade {to kafe-muabeti-
te se realiziraat so zadovols-
tvo.
I godinava glavna {ema na
ohridskoto krajbre`je }e bide
nejzinoto viso~estvo- vtora
pla`a vo kompleksot Gradi-
{te. A, tamu, golema satisfak-
cija e, da bide{ viden. Sonce,
pla`a, zgodni “ribi”, depili-
rani “ma~ori”, tangi, vle~ewe kend tro{at minimum edna pro- leten pana|ur mu davaat
so banana, besni skuteri, ele- se~na plata. Ne retko mo`at da estradnite faci koi ~esto do-
ktronski zvuk, @are berberot... se sretnat i takvi koi slu~ajno a|aat ovde. Adrenalin koj retko
ludnica! zaskitale vo trendovskiot vi se javuva. A, {to drugo posa-
Na ovoj prostor dominiraat prostor i cel den “ligavat” ed- kuvame na leto ako ne dobra
mamini mazi so taze izdepili- no pivce (cenite se izgor). zabava. Tuka imate rasko{na
ran “quboven tepih”, koi za vi- Dopolnitelen {mek na ovoj mo`nost za burna no}. Zadol-
stt za burna no}!
`itelno nabavete si gumeni
sandali. I ovaa godina na naj-
komercijalnoto par~e zemja ne-
ma da ve do~ekaat peso~ni pla-
`i.
I za kraj, kus prira~nik za
stranski turisti. Vo Ohrid i da
ne se pojavite maksimalno nao-
ru`ani so potrebnite letni
rekviziti, nema mnogu da go
olesnite va{iot xeb za iznaj-
muvawe na ~ador za sonce ili Za onie so plitki
xebovi
pak za le`alka. Ovde retko ne-
koj }e vi pobara pari za “nena-
S
dejna poseta” na ve-ce...Tezga-
xiite }e ve do~ekaat na sekoe ituacija broj eden. Pazarewe za privatno sme-
}o{e, suveni- stuvawe. Ako ste pouporni }e dobiete krevet za
rite gi ima vo edna no} po cena od 250 denari. Taka }e vi osta-
izobilstvo i nat pove}e pari za izleguvawe.
nema da po- Situacija broj dva. Ako ste smesteni vo centarot,
t r o { i t e prevozot do pla`ite }e vi pretstavuva problem. Za da
krupno za pojdete do Gradi{te treba da platite sto denari za
priu{tuvawe odewe i u{te tolku za vra}awe. Voza~ite retko ka~uva-
na takanare- at avtostoperi.
~enite sitni- Situacija broj tri. Mo`ebi prevozot do Gradi{te }e
ci za spomen i ve ~ini tri sendvi~i, ama ako ste zaqubeni, znaete de-
dolgo se}ava- ka se raboti za skapa investicija. Zamislete va{iot
we. Ako ste partner da e smesten vo kamp prikolkite vo kompleksot
egzibicioni- Gradi{te, a vie da ne otidete da go vidite. Pa, kako }e
sti ili voaje- se dogovorite za ve~ernoto akawe!? I mobilnite se ska-
ri, Ohridsko- pa rabota.
to krajbre`je Situacija broj ~etiri. Bidej}i celata skopska {ema e
definitivno preselena ovde, vie retko }e mo`ete da si dozvolite
ne e va{a destinacija. Nudi- pristojno izleguvawe, a za da se podnapiete, e }e treba
sti~ka pla`a ednostavno nema! da po~ekate nekoi poubavi vremiwa. Vam vi preostanu-
A, sega site vo Ohrid! Sonce, va da kupite litro so litro i da si napravite va{a `ur-
ezero, pla`a... ka na najbliskata pla`a.
11
LETNO RAZLADUVAWE
Sendvi~, sok~e i p
O
dli~na alternativa za
site onie koi }e re{at
ovaa leto da ne “mrdnat”
nikade, se bazenite. Ka-
kvi, takvi, gi ima sekade, skoro
vo sekoj grad vo Makedonija.
Spletot na okolnostite vo na{a-
va “siroma{na” zemja, ne nudat
mo`nost sekomu da se razladi vo
solena voda ili da “ukrade” nekoj
sloboden den i da gi poseti na-
{ite tri ezerski biseri. Od dru-
ga strana, naj~esto rabotnite ob-
vrski se pre~ka za onie drugite, a
isto “`elni” za kapewe i “pe~e-
we” na `e{koto sonce nekade da
otpatuvaat. Tie se onaa vtora
grupa na lu|e koi nema da mo`at
da “kidnat” od `e{kiot asfalt i
visokite temperaturi, koi se
prisutni vo golem del od letoto.
Ubavata strana e vo toa {to se-
pak ima dobra alternativa za si-
te onie {to }e se pronajdat vo
ve}e spomenatite dve grupi. Za
“evtini” pari imate mo`nost da
se relaksirate, kapite i da
“ukradete” malku sonce i dobra
boja. Konkretno, vo glavnata me-
tropola Skopje, objektite koi nu-
dat vakvi mo`nosti se najbrojni.
Od onie so pogolem kapacitet i
solidni mo`nosti mo`e da se od-
vojat nekolkute pogolemi bazeni:
“Voeniot” vo naselbata Aero-
drom, “Olimpiskiot” vo centar,
bazenot “Mladost” vo naselbata
Karpo{ 4, “Plaja Vista” koj se na-
o|a vo blizina na sportskata sa-
la “Kale”, eden od ponovite baze-
ni, vo naselbata Kisela Vo-
da...Neizbe`ni se i alternativi-
te koi se nudat vo blizina na
Skopje, edna takva e bazenot vo
hotelot “Belvi”, koj se nao|a na
samiot izlez na Skopje i “taze”
objektot, koj se nao|a vo Katlano-
vo. Ovoj centar nudi ne{to pove-
}e od kapewe i son~awe. Na qu-
bitelite na sportot im se nudi
odli~na prilika da se rekreira-
at i sportuvaat tokmu na ovaa
“destinacija”, tuka spa|a odbojka-
ta vo voda, no i na pesok. Seto ova
se odnesuva na site ostanati ka-
paciteti od vakov tip, vo ostana-
tite gradovi vo Makedonija. Po-
seteni od mnogubrojnite tamo{ni
`iteli, od “emigrantite”, po nekoj
nov gostin i zalutan “turist”, da-
ravo na bazen
vaat slika na edno vistinsko me-
sto za u`ivawe. Mo`nostite koi
se nudat se otvorenite terasi,
mnogubrojnite le`alki, otvore-
nite {ankovi, pomalite bazeni i
topogani za “malite i neiskusni”
pliva~i i sekako neizbe`niot
golem i podlabok bazen. Vo seto
ova mo`e da u`ivate za otprili-
ka 100 do 200 denari, kolku {to
otprilika se dvi`at dnevnite
karti. Ako na seto ova go dodade-
te patot, koj vklu~uva avtobuski
karti ili taksi kako pogolem lu-
ksuz, }e potro{ite ne pove}e od
300 denari. Ostanuva da si obe-
zebdite za jadewe i po nekoj
osve`itelen pijalak, bidej}i }e
vi bide neophoden. Toa mo`ete da
go ponesete od doma, za da pomi-
nete poevtino, iako vakvite obje-
kti nudat i takva mo`nost koja
mo`e da ja iskoristite za pri-
stojni ceni. Ostanuva seto ova da
si go obezbedite, sendvi~, sok~e,
da si najdete idealno dru{tvo i
pravo do najbliskiot bazen.
Nekolku
va`ni raboti
za na bazen:
Vo odnos na toa kolku ste
ume{ni vo plivaweto, izbe-
rete go idealniot bazen,
plitok ili podlabok

Kolku i da se ~ustvuvate
pliva~ki podgotveni, ne
“glumete” premnogu hrabrost
vo poka`uvaweto na takvite
kvaliteti

Izberete kostim za ka-
pewe i pritoa vnimavajte na
hlorot, bidej}i do sega se
potvrdilo deka deluva uni-
{tuva~ki na kostimite za
kapewe

Posle sekoe izleguvawe
od voda, zadol`itelno po-
setuvajte go tu{ot, so cel da
ja za{titite va{ata ko`a i
kostimot za kapewe.

Ne urinirajte vo bazen!!!

Izbegnuvajte gi ek-
stremnite skokovi i “zafa-
ti” vo bazen, bidej}i lesno
mo`e da si na{tetite, no i
na ostanatite vo bazenot

I pokraj `elbata, ne
ostanuvajte premnogu dolgo
vo voda

Ne se izlo`uvajte prem-
nogu na sonce bez za{titen
faktor, osobeno vo udarnite
termini koga son~evite zra-
ci se jaki i {tetni

Koristete ja pauzata me-
|u kapewe za zabava, dru`e-
we i dru{tveni igri, karti,
tabla, nekoe dobro spisanie
ili kniga

Iskoristete ja prilika-
ta za zapoznavawe na nov
prijatel i pronao|awe na
nova simpatija i qubov, bi-
dej}i bazenot e odli~na
mo`nost za toa.
13
 POZNATITE I LETOTO

Muzika za Vurvuru
du{a! Daniela Dimitrovska- Dani mora da go
Kakva muzika nosam so sebe na odmor zavisi pred se od mesto-
to kade zaminuvam na odmor. Ako odam nekade vo na{ava zemja ili
kaj na{ite sosedi okolu, poznavajki gi nivnite muzi~ki ostvaru-
vawa i vkusovi vo takvi slu~ai pretendiram da si nosam diskovi
so sebe.
vidite!
Najmnogu slu{am mu- Kristina Arnaudova
zika na pla`a, bidej}i
toga{ se opu{tam i re- Ima mnogu mesta koi bi gi prepora~ala za miren prekrasen
laksiram, sonceto me odmor od sekojdnevnite obvrski i stresovi vo ova vreme, i
polni so pozitivna navistina mi e te{ko da izdvojam
energija, a muzikata me edno!
opu{ta. Mislej}i, prvo na pamet mi
Na pla`a sekoga{ sa- padna edno mesto koe ne e daleku
kam da slu{am ne{to od ovde, a prestojuvaj}i tamu se
mirno, tivko, muzika za ~uvstvuvate kako da ste daleku od
du{a... Dajana Kral, Nora se, poto~no se ~uvstvuvate rajski
Xons, Xo{ Stoun... mirno. Mestoto se vika Vurvuru i
Koga odam na odmor se nao|a na vtoriot krak na Hal-
nekade podaleku, na ne- kidiki vo Grcija. Karakteristi~na
koi egzoti~ni e pla`ata koja nalikuva na onaa
mesta ili zemji koi prv vo fimot “Plava laguna”, tirkizno
pat gi posetuvam, pove}e more, opkoleno so karpi, a pla`a-
sakam da se zapoznaam so ta e so siten pesok sli~en na onoj
nivnata muzika, nivnata pustinskiot.
kultura i na~in na `i- Bojata na moreto ve zaslepuva
vot. so svojata tirkizna ubavina, a ti-
{inata ve ostava da u`ivate samo
vo zvukot na tivkiot veter i mo-
reto. Toa e mesto koe ednostavno
od srce vi prepora~uvam da go vi-
dite i vistinski da se odmorite.

Robert Bilbilov

Bidej}i imam specifi-

~en vkus, na letuvawe naj-
bitna mi e hranata. Lani so
devojka mi bevme vo Turci-
Vo Turcija “se isu{iv”! baterii. Sekoj den imav do-
ja i tamu na sekoe jadewe, polnitelni tro{oci za jade-
na sekoja salata stavaat we, a imav poln pansion pla-
kopar i navistina voop{to teno.
ne mi be{e vkusno. Na site {to se specifi~-
Sekoj den oslabuvav po ni vo toj pogled, dobro neka
edno kilce. Me spasija vnimavaat koja letna desti-
“Mekdonalds” i “Big burger” nacija }e im bide predizvik
inaku sega }e bev kostur na za ova leto.

14
 Rabota i
u`ivawe vo
Furka Erik Foks
Banxi na Mikonos Eki
Minatoto leto imav vistinski odmor. Bev vo Bidej}i minatata godina ja pominav rabotno i doma, re{iv
Grcija, prvo vo Furka, a podocna vo Paralija. ovaa godina da nadoknadam za izgubenoto leto. Planiram leto-
Preubavo si pominav. Ima{e dosta svirki, jas pu- vo da zaminam za Hrvatska vo Pak ili na Bra~. Spored mene
{tav muzika vo Furka vo edna diskoteka i beach bar „Babe dru{tvoto e mnogu va`no, pa zatoa ovoj odmor }e go pominam so
watch”. drugari i sekako devojka
Ovaa godini povtorno }e zaminam vo Furka, najverojatno po- mi.
vtorno }e nastapam so mojata muzika. A, nekade po~etokot na Po priroda sum
avgust }e odam vo Zaja~er na gitarijada, edna od najgolemite mu- premnogu avanturi-
zi~ki manifestacii {to bile vo biv{a Jugoslavija. Prv pat sti~ki tip, a toa go po-
posle devetnaeset godini se sobiraat site pobednici {to bile tvrduva i {to vo horo-
na gitarijadata i }e svirat okolu pet dena, a i jas }e nastapam skop sum dupli stre-
so grupata Zijan, so koja {to svirev porano. lec. Avantura {to }e
Po priroda sum avanturista i sakam da se slu~uvaat nepred- mi ostavi dolgo vreme
vidlivi raboti. Jas sum tipi~en strelec i mo`e{ da zamisli{ vo se}avawe e mojot
kolku sum avanturisti~ki raspolo`en. Sakam odmorot da go po- odmor na Mikonos pred
minam so dru{tvo i devojka mi se razbira. A, najva`no od se e nekoja godina i skoka-
zabavata i dru`eweto. weto na banxi od
Na ~itatelite im prepora~uvam da gi posetat ostrovite vo ogromna viso~ina.
Grcija, iako mnogumina zboruvaat deka se preskapi, sepak }e go Idealno mesto za
demantiram toa. Da si pominat edno ludo i nezaboravno leto, da odmor koe bi im go
se dru`at {to e mo`no pove}e, da ne mislat na toa {to }e ka- prepora~al na ~itate-
`at drugite, tuku da `iveat za samite sebe, da ja u`ivaat seko- lite e Ibica. Toa e 24
ja sekunda od `ivotot bidej}i treba da se `ivee i ne znaeme ~asovna zabava, ludi
utre {to ne ~eka. Ednostavno da go `iveat `ivotot 300 na saat. `urki i dobar provod.

Marmaris za lanski dolg

Orce Dimitrovski
Minatoto leto go pominav na-
so~en kon moeto obrazovanie i
rabotno pominav. Morav da zavr-
{am so nekoi planirani ispiti i
bev samo na nekolku dena vo
Ohrid.
Ova leto }e odam vo Marmaris
-Turska zaedno so moeto dru{tvo.
O~ekuvam dobar provod i sekako
dobra `urka.
Po priroda sum golem avantu-
rista, a premnogu sa- ~am destinacija kade
kam ekstremni spor- da go pominat letoto,
tovi i sportovi na tuku }e im sovetuvam...
voda. Moja neostva- Kade i da odite, opu-
rena `elba e parag- {tete se, ostavete ra-
lajderstvo koja se botite da si te~at sa-
nadevam deka vo br- mi po sebe, zabavuvajte
zo vreme }e mi se se, bidete so dru{tvo-
ostvari. to koe {to go sakate i
Na ~itatelite pominete si najubavo
nema da im prepora- do sega.

15
ZA[TITI SE

SONCE - korisno, no opasno

Verojatno znaete deka preteranoto son~awe
ostava {tetni posledici. Nekoi se vidlivi
vedna{ a nekoi, onie poopasnite, se vidlivi po
nekolku godini. Son~evite zraci imaat nevid-
livo zra~ewe, taka {to infracrvenite i ul-
travioletovite zraci se osobeno {tetni. Od
druga strana pak, sonceto ima i pozitivno i
korisno vlijanie na koskite, osobeno za `eni-
te vo menopauzata. Sepak, site vlijanija se
manifestiraat individualno. Kaj sekogo raz-
li~no, vo zavisnost od tipot na ko`ata.
Ovaa tema ja razrabotivme detalno, samo za
vas :))!

I
pokraj site {tetni
vlijanija na son~evite
zraci, za sre}a atmo-
sferata i ozonskata
obvivka filtriraat del od UV
zracite. Vo zavisnost od niv-
nata branova dol`ina ima ne-
kolku vidovi na zraci. UVC se
onie najopasnite. Tie se kratki
i niv ozonskata obvivka gi za-
dr`uva i spre~uva da doprat do
zemjata. UVB zracite imaat
sredna branova dol`ina i niv
atmosferata gi propu{ta.
Stakloto ne propu{ta UVB
zraci, no zatoa oblacite da.
UVA zracite se t.n. dolgi zra-
ci. Tie se najmalku opasni po
zdravjeto na ko`ata, no zatoa
pak imaat {teten efekt: go za-
brzuvaat stareeweto na ko`a-
ta.
temneat.
Fototip 2: se plavokosi lu-
|e so svetli o~i, koi se isto
taka skloni na gorewe na ko-
`ata i te{ko temneat.
Fototip 3: se lu|eto so sme-
|a kosa, koi ako preteraat so
son~awe - }e izgorat, no ko`a-
ta im stanuva potemna.
Fototip 4: se lu|e so sme|a
kosa, temni o~i i mat ko`a. Tie
brzo temneat i toa naj~esto bez
da izgorat.
Fototip 5: se `itelite na
Azija i Mediteranot, nemaat
problem so sonceto
Fototip 6: se lu|eto od cr-
nata rasa
Najgolemiot broj na `iteli
na Evropa im pripa|aat na fo-
totipovite 2 i 3. No, da done-
seme zaklu~ok: {to posvetla
boja na ko`a, dozvoleniot i

TIPOVI NA KO@A:
Vo zavisnost od strukturata
i svojstvata, sekoja ko`a raz-
li~no regira na son~evite sra-
ci. Zatoa razlikuvame 7 tipovi
na ko`a:
fototip 0: na ovaa grupa i
pripa|aat albinite. Toa se lu-
|e koi nikoga{ nema da mo`at
da potemnat, bidejki nivnata
ko`a nema melanin
fototip 1: toa se crvenoko-
site lu|e i onie so svetlo pla-
va kosa i svetol ten. Ovie lu|e
se podlo`ni na izgorenici i ne
prepora~liv prestoj na sonce e
vremenski pokratok.
Vo posledno vreme se po~e-
sto se zboruva za t.n. “son~ev
kapital na ko`ata”. Nego mo-
`ete da go sporedite so sme-
tkata vo banka, koja slu`i samo
za isplati, zna~i, smetka ~ij
kapital e postojano vo opa|awe.
Tokmu poradi toa, ovoj “kapi-
tal” ne smeeme da go tro{ime
neplanski i nabrzina.
Eve ja ra~unicata: stru~wa-
cite presmetale deka ko`ata
so fototip 4 ima “kapital” za
son~awe koj iznesuva 150.000
~asa ili 15 godini son~awe,

17

dodeka ko`ata koja pripa|a na
fototip 2 se procenuva deka
ima “kapital” na son~awe ot-
prilika 50.000 ~asa {to pret-
stavuva 5 godini. Zamislete
sega da se toa dve prijatelki i
sekoja godina isto vreme da
minuvaat na sonce?! Nevozmo`-
no e! Taa otpornost na ko`ata
na son~evite zraci zavisi od
funkcijata na melanocitot, ~ij
broj se smaluva sekoja godina za
1%.
"KORISEN"
I
"[TETEN"
MELANIN
Za da se odbrani ko-
`ata od sonceto, ko`a-
ta se koristi so seka-
kvi strategii. Za-
{titata po~nuva so
procesot na razmno`u-
vawe na keliite, taka
{to masnotiite i ami-
nokiselinite vo ke-
ratinot imaat uloga
na filter koja za-
dr`uva del od UV
18
zracite. Od belkovinite zavi-
si odbranbenata uloga i cvr-
stinata na ko`ata, zatoa, me-
lanocitite koi dodeka se iz-
lo`eni na sonce, proizveduva-
at belkovini so temna boja -
melanin.
Pritoa razlikuvame dva ti-
pa: crn melanin, koj ima silno
za{titno dejstvo i vtoriot, t.n.
crven ili portokalov melnin,
~ie prekumerno proizvodstvo
na toksi~ni materii se pri~ina
za pojava na rak na ko`a. Od ta-
mu, velime deka ima “korisen”
melanin - crniot i “{teten”
melanin - crveniot.
STAREEWE NA
KO@ATA:
Izgorenicite na ko`ata se
isto {to i rani. Iako se re~isi
nevidlivi, tie sepak ja uni{ti-
vuaat ko`ata, a toa se manife-
stira vo vid na br~ki. Toa zna-
~i deka se smaluva koli~estvo-
to na lastin vo ko`ata t.e. ko-
li~inata na svrznoto tkivo vo
ko`ata. Poznato e deka koli-
~estvoto na izgubeno svrzno
tkivo ne se obnovuva. Kolagenot
pretstavuva materija od koja
zavisi cvrstinata na ko`ata,
se obnovuva, no ne dovolno.
Ko`ata postepeno gubi me-
kost i elasti~nost i so tek na
vreme se pojavuvaat i temni
damki. Tokmu tie upatuvaat na
promena na funkciite na mela-
nociti.
Ovie {tetni promeni mo`e
da se spre~at so koristewe na
sredstva so visok faktor za
za{tita, so postepeno son~awe
- po 1 ~as prvite nekolku dena.
Isto taka potrebna e vnimatel-
na ishrana, so mnogu ovo{je, ze-
len~uk i `itarici.
SONCETO GI
ZACRVSTUVA
KOSKITE
Verojatno imate slu{nato edna
stara pogovorka, deka “son~a-
weto jakne koski”. Toa delumno
e to~no, bidejki UV zracite go
stimuliraat proizvodstvoto na
vitminot D. Nego, inaku go kon-
sumirame preku mlekoto i
mle~nite proizvodi, a znaeme
deka e va`en vo fiksirawe na
kalciumot za koskite. Od tamu,
izlo`uvaweto na sonce pomaga
vo prevencija protiv osteopo-
roza, go ~uva zdravjeto na ko-
skite, ligamentite i muskuli-
te. Isto taka, son~aweto poma-
ga vo le~ewe na nekoi ko`ni
bolesti, osobeno onie gabi~ni-
te.
[TETNOTO
DEJSTVO NA
SONCETO
Son~evite zraci se osobeno
{tetni na golemi nadmorski
viso~ini i vo site delovi na
svetot kade {to zracite na
sonceto pa|aat vertikalno.
Isto taka rizi~ni se predeli-
te kade ozonskata obvivka e
mnogu tenka, a najopasani se
predelite kade ima ozonska
dupka. Osven toa, {tetnosta na
son~evite zraci zavisi i od
povr{inata od koja se odbiva-
at, taka {to na pesok i pokraj
voda se najsilni.
Dvaeset minuti son~awe na
pladne e dovolno za ko`ata
koja e fototip 2 i 3 da dobie
izgorenici od prv stepen. Koga
}e se trgnete od sonce, ko`ata
dobiva rozeva boja, a sledniot
den se lupi. Duri potoa potem-
nuva.
VIDOVI NA
IZGORENICI
Za da se dobijat izgorenici
od vtor stepen, potrebno e
svetla ko`a da se son~a 30
minuti. Ko`ata naedna{ sta-
nuva crvena, otekuva i stanuva
bolna. Vo tekot na slednite
nekolku dena potrebno e da se
koristi nekoja krema za smiru-
vawe na izgorenici.
Najopsani se izgorenicite
od 3. stepen. Ko`ata dobiva

qubi~asta boja, a epidermot i
melninocitite se mnogu o{te-
teni. Posle ova, verojatnosta
da se dobie voedna~na boja se
mnogu mali, a postoi mo`nost i
da ostanat luzni.
No, i vakvite izgorenici }e
pominat i ne se mnogu stra{ni.
No, zatoa mora da vnimavate da
ne dobiete alergija od sonce.
Ako vi se slu~i toa, }e mora da
go pominete odmorot pod senka.
Isto taka, vredno e da se
napomene deka za vreme na od-
mor ne e prepora~livo da ko-
ristite lekovi i kozmeti~ki
sredstva koi predizvikuvaat
alergii. Stanuva zbor za fo-
tosenzibilni materii koi }e go
iskompliciraat son~aweto,
predizvikuvj}i alergii i osipi
na ko`ata. Toa se nekoi anti-
biotici (tetraciklin idr.),
lakovi za nokti, parfemi koi
sodr`at vanilino maslo vo se-
be itn. Vnimavajte vo izborot
na kozmetikata, a za antibio-
tik prethodno obavezno kon-
sultirajte se so va{iot doktor.
VNMATELNO SO
BEMKITE
Na mlade`ite i bemkite koi
gi imame od ra|awe, re~isi i
da ne im brnuvame vnimanie,
duri i gi zanameruvame. A, se-
koja bemka pretstavuva poten-
cijalen tumor. Zatoa dermato-
lozite prepora~uvaat po vra-
}aweto od odmor da se napravi
eden rutinski pregled. Edno-
stavno ne ostavajte ni{to na
slu~ajnost. Rizikot e golem! Ne
~ekajte bemkata ili mlade`ot
da smeni boja, da se zgolemi, da
krvari ili ne daj bo`e da ve
boli. Vedna{ na dermatolog!!!
NEGA I OD DOMA
Pred da odite na odmor, dobro
bi bilo da napravite ne`en piling
na celata ko`a. Toa e neophodno da
go storite ako sakate da imate vo-
edna~ena i ubava bronzena boja.
Pilingot }e gi otstrani site mrtvi
kletki, toksini i ne~istotii koi
so tek na vremeto se natalo`ile.
A, nivno otstranuvawe e potrebno
za pobrzo da potemnite. Imeno, za-
debeleniot sloj na ko`ata go one-
vozmo`uva dobivaweto ubava boja.
A, za onie epten vnimatelnite,
imame u{te edna preporaka ili
sovet: dve nedeli pred da trgnete
na odmor mo`ete vo apteke da ku-
pite “Pre - Sun” ap~iwa koi go
aktiviraat proizvodstvoto na ma-
lanin, koj pogore objasnivme deka
e neophoden za zdravo son~awe.
NEGA NA PLA@A
Pravilna za{tita od sonce
podrazbira upotreba na sreds-
tva koi sodr`at visok faktor
na za{tita od UVA i UVB zra-
cite.
Pritoa, na vas e da odlu~ite
kakvo sredstvo }e koristite.
Ima {irok izbor, po~nuvajki od
gel, mleko, maslo, krema, suvo
maslo itn.. . Kako i da, va{iot
vkus odlu~uva, a site tie
sredstva se mnogu efikasni
ako kupite so visok faktor,
minimum 15. Isto taka, po`el-
no e sredtsvoto koe }e go kupi-
te da bide i vodootporno, za da
ne izgorite i koga ste vo voda,
{to e naj~est slu~aj.
NEGA PO SON^AWE
Po nekolku~asovniot prestoj
na sonce i vra}awe od pla`a,
potrebno e na ko`ata da i ja po-
vratite izgubaneta vla`nost.
Osven konsumirawe na mnogu
te~nosti, osobeno voda, potreb-
no e da se nama~kate so hidra-
tentno mleko za telo. UV zraci-
te predizvikuvaat stareewe i
po vra}aweto od pla`a. Dobro
bi bilo da vnimavate vo so-
stavot na hidra-
tantnoto
mleko,
po`elno e
da ima vi-
tamin A i D.
19
 MA@ITE I MANIRITE

KAKO DA GI PREPOZNAE

P ocrvenuvaat kako rakovi i nikoga{ ne ja stavaat

glavata vo ladovina. Osven toa {to imaat svet-
la kosa i problemati~na ko`a, obi~no odat vo
grupi. Imaat katastrofalen vkus za oblekuvawe,
pa vo kostim za kapewe, bez obzir na telesnata gradba,
verojatno izgledaat 20 pati podobro otkolku nave~er ko-
ga se kompletno oble~eni. Na nozete imaat plasti~i san-
dali ili sosema zatvoreni ~evli. sekoga{ na pla`a po-
nesuvaat ~ador i mini fri`ider.

Germanci
Italijani
P ove}eto se najglasni, najtemni
i so najgolema koli~ina na
zlato na niv. Sekoga{ oble-
kata im e vo najnov moden
trend. Podednakvo komforno se ~uv-
stvuvaat vo ga}i~ki so leopardski dezen
ili vo rozovi kupa}i. Na pla`a sekoga{
si ponesuvaat letna kozmetika: kremi za
pred i posle son~awe so visok za{titen
faktor, osobeno krema za lice...Klu~e-
vite od avtomobilot ~esto im se obese-
ni na vrat.

20
ETE NA PLA@A ?
N a pla`a obavezno nosat mini fri`ider, ama za raz-
lika od Germancite koi vnatre dr`at fina hrana i
pijaloci, ovie gi imaat site vidovi na eftini pa{te-
ti. Nabalirani se so gumeni muskuli, maska za wurka-

^esi
we i drugi rekviziti i sekoga{ se
plaskaat vo plitkoto. Na pla`a }e
znaat da vi izustat edvaj dva zbora
na angliski i }e se obidat da vi da-
dat do znaewe deka omilena igra im
e pantomimata.

T otalno se zagreani za site vi-

dovi sportovi, pa se maksi-
malno sportski opremeni i
sekoga{ se vo dvi`ewe. Te{ko
mo`ete da gi najdete kako se izle`a-
N ao~ari za sonce
nosat duri i na-
ve~er. Na pla`a
ne trgnuvaat bez
gumena topka i
ne izleguva-
at od voda.
vaat na pla`a. Ako nemaat nao~ari, po Imaat
isun~anoto lice mo`ete da gi najdete laden
turbosportskite nao~ari Okley. Oba-
vezno doa|aat so avtomobili so `ivi
boi. Na pla`a zadol`itelno nosat
pod edna raka daska za surfawe, a
pod drugata skii za skijawe na voda
i

l
n aaD stav

m
p r v
pogled
deluvaat
a
nezaintere-

Slovenci nitsirani za oko-

linata. Ama, toa e
samo maska pod nao-
~arite bidej}i ~esto
si potpevnuvaat i se

ic krajno pateti~ni.

P oprili~no se bu~ni, veseli i dodeka

razgovaraat na mobilen, obavezno se ~e-
{aat po zadnikot. So rakata vo panta-
lonite! Toa im e za{titen znak, genet-
ski prenesen, pa zatoa koga }e go vidite so “la-
belo” - ne mo`ete da proma{ite, barem eden od
roditelite mu e od Bosna. Na pla`a zadol`i-
telno nosat dva mobilni i... nasmevka. Duri i ako

Bosanci
se samo dvajca, imate ~uvstvo deka pla`ata e
polna. Vi se pri~ini li
deka ste nadvor od nivni-
ot vidokrug, proverete
u{te edna{ -
pod va{ata kr-
pa!

21
 SE ZA KO@ATA

Kako do sovr{en ten!!!

D
obro neguvaniot ten treba da bide sve`, ~ist, mazen,
dobro nahranet, ne`en i poln so `ivot. Prirodata ne mu
ovozmo`ila na sekogo da ima ubav ten, no zatoa, so do-
bro neguvawe, mo`e da se postignat pozitivni rezulta-
ti. Dokolku tenot na devojkata ili `enata e ubav, toga{
do izraz mo`at da dojdat i nejzinite o~i, nos, usta i sekako bo-
jata na liceto. Za da mo`ete da go postignete efektot i da ble-
skate od dale~ina, potrebno e da vnimavate na dva faktora. Pr-
viot e nega na ko`ata i {minka, a vtoriot, pravilna ishrana i
na~in na `iveewe.

VO ZDRAVO TELO,
ZDRAVA KO@A!!!
Sigurno ste zabele`ale de-
ka posle edna neprospiena no}
ili pak posle eden zamoren
den, posebno dokolku ste bile
nervozni, premnogu ste pu{ele,
ste ispile pove}e od pet ka-
fiwa, izrazot na va{eto lice
se menuva. Umorot e izrazen i
zabele`liv na i okolu o~ite.
Vo vakov slu~aj, ne ve spasuva
we, pohovani i jadewa so zapr-
{ki i sekako, mora da se vni-
mava na ~okoladoto.
A, isto, mnogu va`no e deka
hranata morate dobro da ja
izxvakate. Sekoj zalak treba
da se xvaka minimum trieset i
pet pati, a atmosferata treba
da e prijatna i relaksirana.

STOP ZA
nitu edna {minka. Zamorenata
ko`a ne prima i ne trpi {min-

ka, a i dokolku ja nanesete, po-
do~wacite i temnite krugovi
okolu o~ite sigurno nema da gi
pokriete.
Za da uspeete da gi nadmi-
nete vakvite problemi, po-
trebno e da imate uramnote`en
ritam na `ivot, pravilna i re-
dovna ishrana, higiena i re-
dovna nega. Za edna `ena da
izgleda sovr{eno, potrebni i
se okolu osum ~asa spiewe, {to
pove}e da bide na ~ist vozduh,
bez razlika na vremeto. Pa,
neka e i na do`d, zatoa {to i
toj pozitivno deluva vrz tenot.
Ishranata treba da se sostoi
od lesno varlivi sostojki, naj-
va`no e da se konzumira {to e
mo`no pove}e ovo{je i zelen-
~uk, a glavnite obroci treba da
se jadat redovno i vo odredeno
vreme. Glavnoto jadewe treba
da se sostoi od vareno meso,
jajca, varen zelen~uk i zadol-
`itelno da se pie voda. Treba
da se izbegnuva konzervirana
hrana, mrsna i te{ka za vare-
ALKOHOL
I CIGARI
Najgolem del od populacija-
ta, vedna{ po budeweto, misli
na prvata cigara. No, retko koj
e svesen kolku taa vlijae vrz
tenot na liceto i kompletniot
izgled na ~ovekot. So sekoja
ispu{ena cigara, doa|a do po-
`oltuvawe na tenot za odre-
dena nijansa, za na kraj, so po-
dolgo pu{ewe da se dovede do
takanare~en “pu{a~ki ten”.
Alkoholot pak, predizviku-
va dehidrirawe na ko`ata,
{irewe i prskawe na kapila-
ri. Postojat specificni li~-
nosti, kaj koi samo so edna ~a-
{ka alkohol mo`e da se pre-
dizvikaat nesakani posledi-
ci. Ne vi prepora~uvame da go
izostavite sosema alkoholot,
tuku ednostavno da pripazite
kolku piete.

22
 TIPOVI NA KO@A
S
ekoe
utro
i ti, obidete se da ja osve`ite, da
se-
koja ve~er, ~i-
stete go liceto
so mleko,
krema ili sapun. Nekoi kozmeti-
~ari sosema go isfrlaat sapunot
od upotreba, no nie smetame deka
nikoga{ nema temelno da go is~i-
stite liceto dokolku ne upotre-
bite sapun i voda. E, sega, jasno e
deka sapunot ne smee da bide se-
kakov. Toj treba da e blag, neutra-
len, sapun za bebe, a vodata da
bide na odredena temperatura.
Pove}eto sapuni vo sebe sodr`at
odredeni {tetni materii, pa za-
toa ve sovetuvame, odvreme na
vreme da gi menuvate. Posle se-
koe miewe na liceto, zadol`i-
telno nama~kajte go so hidratant-
na krema, a vo ve~ernite ~asovi,
otkako }e go nama~kate, posle
dvaeset minuti, is~istete go so
tonik za lice, za da mo`e preku
no}ta ko`ata da di{e.
Postojat tri tipovi na ko`a:
normalna, suva i mrsna ko`a.
Procenete kakvi se va{iot ten i
ko`a i so pomo{ na na{ite sove-
ja podobrite i da I dadete `i-
vost.
Normalna - Normalnata ko`a
e sve`a, zategnata, so nevidlivi
pori, mrsna vo predelot na nosot,
bradata i ~eloto, a suva na
ostanatite delovi. Taa
skoro nikoga{ ne e
preosetliva ili de-
hidrirana. Toa e
ko`a, {to ja imaat
`eni i deca bez
nikakvi hormo-
nalni poremetu-
vawa. Lesno se ne-
guva, treba da se
{titi od veter,
sonce i ladni zimi. Liceto nave-
~er se ~isti so krema, a nautro so
detski sapun i mlaka voda, so ~e-
tka, so koja blago se trijat masni-
te delovi. Potoa se upotrebuva
tonik, pa hidranten krem, za na
kraj da mo`e da se nanese {minka.
Ovaa ko`a najdobro prima i dr`i
{minka.
Suva - Taa e tenka, proyirna,
zategnata i bez sjaj. Osetliva e,
lesno dehidrira, podle`na e na
li{ai, perutawa i br~ki. Vo mla-
dite godini izgleda ubavo, no po-
docna go gubi sjajot, sve`inata i
brzo staree. Kremite za nega na
suvata ko`a mora da bidat so naj-
dobar kvalitet i zbogateni so vi-
tamini i ribino maslo. Vodata so
koja redovno se izmiva liceto,
treba da bide prome{ana so soda
bikarbona ili nekolku kapki gli-
cerin na litar voda. Sapunot tre-
ba da bide premnogu blag, a do-
kolku nemo`ete da nabavite ta-
kov, koristete sapun za bebe. Na-
utro ~istete go liceto so masna
hidratantna krema, ne upotrebu-
vajte tonici {to sodr`at alkohol
i dokolku nanesuvate pudra, obi-
dete se toa da bide specijalna
hidratantna te~na pudra. Nave-
~er zadol`itelno vadete ja
{minkata so istiot krem, a do-
kolku premnogu vi e suvo liceto,
koristete bademovo maslo. Dva
pati mese~no stavajte maska koja
}e vi ja is~isti, osve`i i nahrani
ko`ata.
Mrsna - Ovoj tip na ko`a e
premnogu ~uvstvitelen na infek-
cii i bara stroga higiena. ]e ja
prepoznaete prvo po sjajniot izg-
led, so pro{ireni pori. Ovoj tip
na ko`a dosta vreme ostanuva ma-
zen i mlad, no samo dokolku e
pravilno neguvana. Nautro i na-
ve~er mora da se koristi sapun i
voda. Sapunot treba da bide me-
dicinski, a vodata da e topla.
Liceto treba da se trie so ~etka
nekolku minuti, pa potoa da se
izmie. Posle toa treba de se na-
ma~ka so tonik koj ima sostojki za
dezinfekcija. Treba da se izbeg-
nuvaat losioni so alkohol, bidej-
}i toj gi iritira `lezdite i po-
stoi mo`nost za pojava na akni.
Nave~er, edinstveno mo`e da se
nanese krema koja ne sodr`i mas-
notii, so pomo{ na blaga masa`a
na liceto zaradi podobra cirku-
lacija.
23
 S.O.S

Torba na pla`a
Torbata na pla`a za nekogo pretstavuva u{te eden
detal koj treba da bide usoglasen so kostimot za
kapewe i maramata {to se nosi odozgora, ili
{orcevite ako preferirate sportski izgled. Za drugi pak, torbata ko-
ja ja nosime na pla`a ne mora da bide u{te eden aspekt na doka`uvawe na na{eto slepo
sledewe na modnite trendovi, tuku e ne{to {to spa|a pod "zadol`itelno#. Ako ste od
tie, vie ste definitivno racionalen i prakti~en tip, no i ako ste od onie prvite, raz-
birlivo, devizata "ubava, sekoga{ i sekade# i ne e tolku lo{a. . .

^
etiri drugarki oti{le
zaedno na odmor. Tie se
cel `ivot drugarki i
ve}e funkcioniraat
kako edno. So pogled se razbi-
raat, a ve}e da ne zboruvame za
{ifriran muabet. Duri i sli~-
na obleka nosat, a incidentno
si pozajmuvaat i po nekoe par-
tal~e, znaete, tu|oto sekoga{ e
poubavo. . . Arno ama, ako zeme-
te da ja analizirate torbata
koja sekoja od niv poedine~no ja
podgotvuva za na pla`a, }e sva-
tite deka od sli~nosta nema
ni{to. No, daleku od toa deka
tie ne se srodni du{i za da
ostanat drugarki. Naprotiv, toa
{to go zaboravila ednata, go
nosat ostanatite tri i obratno.
Zborot mi e deka sekoja od nas
na razli~en na~in gi sogleduva
potrebite za na pla`a, na krajot
na krai{tata, pa, sekoj si ima
razli~ni potrebi. Fakt e deka
ta{nata ili torbata e individu-
alna rabota, sepak, nie }e bideme
indiskretni i }e navlezeme vo
intimata, nabrojuvaj}i gi site
onie raboti koi ednostavno MO-
RA da gi nosite so sebe koga odi-
te na pla`a.
Pe{kir ili krpa
Kako sakate, no mora da go
imate. Pretpostavuvam deka
nemate namera da le`ite di-
rektno na pesok, ili ve}e ako
iznajmuvate le`alka - direkt-
no na nea. Toa prvo e nehigien-
ski, a vtoro i so pe{kirot mo-
`ete da “glumite” razmazena
devojka. Usoglasete go kostimot
za kapewe so pe{kirot na koj
le`ite i nema da ostanete ne-
zabele`ana. Pritoa ne smeete
da dozvolite i dvete da bidat
{areni. Ako kostimot vi e ed-
noboen, pe{kirot neka bide
{aren i obratno. Ako i dvete
bidat so milion razli~ni boi i
dezeni, efektot e sproti-
ven.No, da ne preteruvame, pe-
{kirot e poslednoto ne{to na
koe treba da mislite da bide
usoglaseno so oblekata ili ko-
stimot za kapewe. Toa e samo za
onie, “specijalnite” slu-
~ai.Inaku pe{kirot slu`i samo
za da legnete na nego i toa samo
od higienski pri-
~ini. Nema potreba
da se bri{ete koga
}e izlezete od vo-
da, nitu pak da ja
triete kosata
so nego, vie ste
vozrasna neli?
Mleko za
telo
...so za{ti-
ten faktor e
ne{to {to ako
go nemate so
sebe, vo torbata
za na pla`a, voop{to ne i se
pribli`uvajte ni na pla`ata,
ni na pesokot. . . Sonceto e
premnogu {tetno i silno za da
legne{ taka “gola” da se son-
~a{. Ne mislev gola, kako na
nudisti~ka pla`a, tuku mislev
“gola”, neza{titena so mleko za
telo koe vo sebe sodr`i vita-
min A, D i E, sekako so visoko-
za{titen factor vo sebe. Ni-
{to drugo da ne nosite vo tor-
bata za na pla`a, mleko MORA
da imate. ^esto pati ni se slu-
~uva od doma vop{to da ne no-
sime mleko za telo so za{titen
faktor, obi~no go zaboravame
bidejki pova`ni ni se partali-
te obleka za “frckawe”, no i da
e taka, }e odvoite nekolku evra
i vo prviot market, edno mora
da nabavite. Pritoa, vnimavajte
na tipot na ko`ata, za da znae-
te da odberete pravilen stepen
na za{tita.
Ne se prepora~uva vedna{
da brzate da kupite maslo za
son~awe, duri i da ste od onie
so mnogu temna ko`a, sepak e
izbrzano. Ostavete da pominat
nekolku dena, da ja dobiete pr-
vo onaa ubava bronzeno-~oko-
ladna son~eva boja, pa duri po-
toa mo`ete i poagresivno da
nastapite, so maslo. Ako izbr-
zate, posledicite mo`at da bi-
dat fatalni po va{ata ko`a, a
ne retko se slu~uvalo da se
rasipe i celiot odmor. Pret-
postavuvam deka ne sakate da
tr~ate po apteki i da kupuvate
lekovi za temperatura, son~a-
nica, groznica, kremi so smiru-
va~ko dejstvo za izgorenici itn
...
Zatoa mleko so faktor e vi-
stinskiot izbor za vas i va-
{ata torba.
Ogledalo
Ako ste vi-
stinska dama,
bez ogledalo
ne mo`e da po-
mine nitu kra-
tkiot prestoj
na pla`a. Raz-
birlivo e! Mo`e da vi zatreba
vo milion slu~ai i da se nervi-
rate. Ne deka ogledaloto e ne-
{to bez koe ne se mo`e, no nie
`enite sme poseben tabiet, pa
nervozta mo`e da bide momen-
talna, a golema. Za {to? Za ed-
no ogledalo!!! Za da nema takvi
nervozi, ednostavno imajte si
sekoga{ so vas edno malo pra-
kti~no ogledalo na otvorawe.
]e posakate da ja sredite kosa-
ta po kapeweto, ili eventualno
da ja ras~e{late. ]e posakate
da stavite krema na liceto, iz-
leglo nekoe mozol~e na ~eloto.
Ili bez nikakva pri~ina, ete
taka, ednostavno sakate da bi-
dete va`na, da se gledate vo
ogledalo za da vi se zgolemi
samodovrbata! I toa e O.K! I
tie {to nema da
priznaat, znaat
deka ogleda-
loto e najgo-
lemiot prija-
tel na egoto.
^etka
za kosa
Verojatno po sekoe
kapewe ja ~etkate kosata.
Toa e za nekogo O.K, a fri-
zerite prepora~uvaat deka
mo`e da ja o{tetite kosata.
Drugo e doma, po miewe na ko-

24
sata da stavite maska za kosa,
koja ima smiruva~ko i regene-
rativno dejstvo, pa fino da se
is~e{latae, pa duri i pove}e
od voobi~aenoto so {to }e i
priredite i mala masa`a na
glavata. No, na pla`a, koga ko-
sata e dopolnitelno isu{ena
od sonceto, solta itn .. . so ~e-
tkaweto }e predizvikate kine-
we na vlaknata, zapletkuvawe
i drugi nesakani posledici. No,
se zavisi od kosata. Nekoja ko-
sa ne e o{tetena, bidejki vni-
matelno se neguva, pa dozvolu-
va ~etkawe i na pla`a, bez
pritoa da ima nesakani efekti.
Vpro~em, vie najdobro se poz-
navate sebesi!!!
Kniga
Sigurno ne ste od onie mono-
toni tipovi koi odmorot go sva-
}aat bukvalno, pa se trudat de-
set- petnaeset dena, kolku {to
ste na odmor, da ne pro~itate
ni eden red, vesnik, spisanie
ili kniga. Znam deka vi e preku
glava od toa sekoj den da ~ita-
te milion informacii samo za
da bidete vo tek so slu~uvawa-
ta, no odmorot e vistinska pri-
lika da pro~itate nekoja dobra
kniga. Pro{etajte po kni`arni-
cite da doznaete {to e aktuel-
no i novo, ili pra{ajte nekoj/a
prijatel/ka {to e pove}e upate-
na od vas, da vi prepora~a, pa i
da vi pozajmi nekoja kniga za na
odmor. Eve eden sovet od nas,
ako se u{te go nemate pogled-
nato filmot “Kodot na Da Vin-
~i”, toga{ istoimenata
nkiga e vistinski
izbor za na od-
mor. Ne za drugo,
tuku da ne se raz-
o~arate gledajki
go samo filmot.
Knigata e kniga, se-
koga{ e “podlaboka”.
Karti
Ako na odmor ne sa-
kate ama ba{ so ni{to
da se opteretuvate, toga{ nose-
te si karti i zezajte se so dru-
garkite. Igrajte “Magarac” i ce-
la pla`a }e doznae deka tamu
podolu ima 4 ribi, SAMI, za-
mislete!!? Bez de~kovci!! I, za
polovina ~as okoli va{ite le-
`alki }e ima roj mom~iwa. ]e
mo`ete duri i da birate dru{-
tvo za na pla`a,. za disko, za
ve~era itn . . .Vi garantiram.
Samo vie zabavuvajte se i nema
da ostanete nezabele`ani.
Pari~nik
Nikade bez nego .]e vi se
pie kafe, voda, sladoled. Na
vra}awe od pla`a mo`ebi vo
nekoj izlog }e
zabele`ite nekoe seksi mai~e
za ve~erta. .. A, vo osnova, tre-
ba i le`alkata da ja platite
neli? Osven ako ne si yverka
koja go zavela mom~eto koe gi
izdava le`alkite, pa ti i dru-
garkite imate deset dena gratis
le`alki. . . samo da doa|ate na
toj del od
pla`ata. Ah,
{to e `ena!
Labelo
...so UV
za{tita za
usnite. Toa
{to ste po
cel den na
sonce i vo
solena vo-
da ne e
opravduvawe za usnite da vi
stanat “rempere”. Naprotiv,
senzualnite usni
i vo leto se naj-
va`en adut na se-
koja dvojka. Zatoa
so pravo se gri-
`ite za niv.
Mobilen
telefon
e ne{to bez koe
ne se odi ni do
WC, a ne na pla-
`a. Majka vi }e
krene panika zo-
{to ne i se javu-
vate, }e misli
deka ne{to vi s
e slu~ilo itn. . .Gi znaete
majkite!? Mo`ebi tokmu toga{
}e vi yvoni nekoj interesen, koj
ne ste go o~ekuvale! Ili mo`e-
bi }e si razmenite telfon so
nekoe premnogu zgodno mom~e, a
nemate telefon so vas! Zatoa
mo`ebi mobilniot telefon e
na pogre{no 9-to mesto, bidejki
treba da e na prvo.
Se nadevam deka ne propu-
{tivme ne{to. I da sme propu-
{tile, sigurno ne e ne{to bez
koe nema da izdr`ite tie dva
/tri ~asa na pla`a, bidejki na
ovoj spisok e se {to e neophod-
no. Bidejki zboruvame za 4 dru-
garki, na spisokot ne napi{av
deka na pla`a ne se odi bez
mom~iwa. No, nemoj da mislite
deka zaboraviv da gi stavam na
spisokov, ama 4 preubavi, zgod-
ni mom~iwa, ne gi sobira vo va-
{ite `enski torbi za na pla`a.
Zatoa eve im go davame po~es-
noto 10 mesto vo nepohodni ra-
boti za na pla`a, no ne se za vo
torba, priznajte?! Ikslu~ivo na
le`alkata do vas, eventualno i
na va{ata. . .dodeka ve ma~ka so
mlekoto so visokoza{titen
faktor od son~evi zraci.
25
 NEGA PRED ODMOR
Cela godina nekako us-
pevate da najdete vre-
me za sebe, kombiniraj-
}i gi obvrskite i po-
me|u niv ufrlajki po
nekoj termin za depi-
lacija, manikir, pedi-
kir, sreduvawe na ve|i-
te itn.. E sega proble-
mot ne mo`ete da go
odlo`ite za slednata
nedela koga }e pomi-
nat site sostanoci
od ednostavna pri~ina
{to, slednata nedela
ve}e trgnuvate na od-
mor! Mora se da sredi-
te pred toa. Bidete
sebi~ni i odvojte si
eden den za sebe, a ITN
vi dava upatstva
{to e neophodno da se
stori vo toj eden den
za sebe.

Ve|i + usni + manikir +

spremni za pla`a
N
eli, celo e koga ima se !?
Zatoa nie na ovaa strana
}e gi obrabotime site de-
tali koi se potrebni za da
izgledate besprekorno koga }e se
soble~ete vo kostim za kapewe.
No, i da ne odite na odmor, ovie
soveti i se potrebni na sekoja `e-
na.
Prvo, zbor-dva za ve|ite. Tie
se onoj element koj na va{eto li-
ce mu dava forma i “ramka”. Zatoa,
koga onaka vo dosada ~upate po
nekoe vlaknence od ve|ite, dobro
razmislete deka vlakno, pomalku
ili pove}e, vsu{nost ja menuva
slikata. Pravilno oblikuvanite
ve|i doprinesuvaat za ubavi pro-
porcii na liceto, a onie lo{o ob-
likuvanite, duri ja uni{tuvaat i
ubavinata. Eve nekolku trikovi za
pravilno “samo~upawe”. Ako imate
“kvadratno” lice, zaoblenite ve|i
}e ja ubla`at ostrinata na obli-
kot. Isto taka treba da znaete de-
ka tenkite ve|i se totalno AUT.
Nikoga{ ne bile vaka otfrleni ot uslov za toa, potrebna e i nega.
od upotreba, a stru~wacite duri Eve nekolku soveti za zavodlivi
velat deka tenkite ve|i potse}a-
at na klovnovite, bidejki davaat
postojano iznenaden izraz. Ako
malku ste se zanele vo ~upaweto i
ve|ite se potenki od “dozvoleno-
to”, toga{ pobarajte vo prodavni-
ca moliv~e za otcrtuvawe na ve|i
i popravete ja gre{kata. Pritoa,
vnimavajte bojata na moliv~eto da
bide ista boja kako i va{ite ve|i.
Osven toa, najmnogu za dve nedeli usni.
tie pak }e porasnat, taka {to, ne- -Ako sekojdnevno stavate kar-
ma prostor za gri`a. min, pogri`ete se barem da bide
Usni. Ako posakuvate polni i so UV za{tita
neguvani usni na koi }e “padnat” -sekoja no} pred spiewe kori-
site ma`i, toga{, osven genetski- stete labelo, normalno, otkako

26
prethodno celosno }e ja izvadite
{minkata
-koga vi se ispukani usnite,
pred nanesuvaweto na karmin
stavete balsam so aloe vera
-usnite }e deluvaat pozdravo i
poneguvano dokolku sekoe utro, po
mieweto na zabite i usnite gi
istriete so ~etkata za zabi
-barem edna{ nedelno pres-
pijte cela no} so med na usnite
-`enite so tenki usni treba da
koristat svetli karmini, koi vi-
zuelno go zgolemuvaat volumenot
na usnite
-ako koristite moliv~e za vi-
zuelno zgolemuvawe na usnite, to-
ga{ vnimavajte bojata na moliv~e-
to da bide sli~na boja na karminot
-usnite }e izgledaat pomesna-
ti ako na sredinata, vrz karminot,
nanesete sjaj
Manikir. Tajnata na ubavite
nokti vsu{nost e vo nivnata nega.
Ako ste od mnogute `eni i devojki racete }e vi bidat ne`ni i meki. imate dvojno pove}e problemi. pove}e ja iritira ko`ata. Sepak
na koi noktite lesno im se kr{at Koga go vadite lakot, vnimavaj- Pesokot i sonceto dopolnitelno potrebno e da znaete deka i da se
i listaat, eve nekolku soveti ka- te sredstvoto za otstranuvawe na }e ja isu{at ko`ata i }e ja napra- pojavi plik, treba so dezinfici-
ko da gi dovedete do sovr{enstvo. lak da ne sodr`i aceton. Duri i vat po gruba. Isto taka po oslobo- rana igla da go probu{te za da
Uredno isturpijanite i nalakira- da e taka, noktite se su{at, pa po- duvawe od zatvorenite i te{ki iste~e te~nosta, pa duri potoa da
ni nokti, se moderni i ova leto. trebno e po vadewe na lakot uba- zimski ~evli, so ogromna `elba go prema~kate so antibiotska mast
No, va`no e da znaete deka name- vo da gi izmiete racete so ne`en po~navte da nosite sandali, no i da go pokriete so flaster. Koga
sto da gi se~eto noktite so no`i~- sapun i da gi plaknete pod mlaz vedna{ se javi problem: sekoj plikot ne e izlo`en na ne~isto-
ki, treba da gi turpijate so kar- voda podolgo od voobi~aenoto.. No ~ift sandali pravi ~ift pliko- titii, zna~i koga ste doma, po-
tonska turpija. Za razlika od me- sepak kvalitetot na noktot zavi- vi! Zatoa, preventivno }e go spre- `elno e da mu ovozmo`ite da “di-

pedikir + depilacija =
talnata, kartonskata turpija e po-
meka i ne go uni{tuva keratinot.
Osven ova, noktite treba da gi
turpijate vo oblik na prstot i toa
vo eden pravec. Izbegnuvajte
agresivno turpijawe vo dva prav-
ci.
No, ne e se do toa kako gi turpi-
jate i lakirate, tuku kako gi negu-
vate na dolgoro~en plan. Zatoa,
vnimavajte pri vr{eweto na do-
ma{nite obvrski. Stavajte raka-
vici koga miete sadovi, ali{ta
itn.. Taka ne samo {to }e gi za-
{titite noktite, tuku i ko`ata, pa
si mnogu od ishranata, zatoa kon-
sumirajte vitamini A, C, E, B1, B6,
jadete mnogu ovo{je i zelen~uk i
postepeno }e go postignete saka-
niot kvalitet.
Pedikir e ne{to {to zadol-
`itelno mora da si go ovozmo`i-
te pred da odite na odmor i toa od
dve pri~ini. Prvata e poradi toa
{to e potrebno da se otstranat
site mrtvi kletki i da se napravi
eden kvaliteten piling, a vtorata
pri~ina e estetska. Nema ni{to po
seksi i povpe~atlivo od ubavo
sredeni i nalakirani nokti na
nozete. Ne znam dali znaevte de-
ka re~isi site ma`i prvo gledaat
vo liceto i zabite na `enata, a
vedna{ potoa vo noktite na race-
te i nozete. Zatoa ne dozvoluvajte
da mu se dopa|ate, a da ostavite
lo{ vpe~atok so va{ite grdi i ne-
sredeni nokti. A, ako ne napravi-
te pedikir pred odmor, po nego }e
~ite potencijalniot problem so
toa {to nema da nosite isti san-
dali dva dena edno po drugo. Na
stopalata koristete antiperspi-
rant stik ili dezodorans so cel
da go spre~ite poteweto koe u{te
{e” bez flaster.
Depilacija. Ne samo poradi
toa {to e vreme da se soble~ete
vo kostim za kapewe i so cela
pla`a da go podelite svoete telo,
depilacijata e navistina neop-
hodna koga ve}e govorime za pla-
`a. Ako nemate vreme i sredstva,
toga{ slobodno re{ete go proble-
mot so `ilet. Ne se sekirajte, ne e
kraj na svetot. Edno e va`no: da
nema vlakna, ko`ata da sveti i da
bide meka, a izborot na sredstvo
za postignuvawe na taa cel e samo
va{ izbor. S.L.

27
 MODA I NA PLA@A

BIKINI, MONOKI
Verojatno ve}e re{ivte kade i so kogo na od-
mor, pa sega po~navte da razmisluvate {to }e
ponesete so sebe, kako }e se `urkate i zabavu-
vate. Me|u drugoto, verojatno vo glavata vi
se javuva dilema dali i ovaa godina da "pomi-
ne# kostimot za kapewe od lani ili sepak ste
od onie koi smetaat deka novo si e novo. Ako
sepak preovladee vtoroto, toga{ eve kakvi
kostimi se moderni za ova leto, po
svetski terk.

I
kostimite za kapewe se monokinite,
ova leto se vo soglas- koi mnogu po-
nost so generalnite ve}e gi ima{e
modni trendovi koi na modnite
ve}e imavme mo`nost da gi vi- pisti. Zna~i
dime na modnite pisti. Tie se ednodelniot
{ik, sofisticirani, {areni i kostim za ka-
veseli. Sekako deka se po mal- pewe, koj ia-
ku i seksi, no ne provokativni. ko ne e mno-
Boite se svetli i `ivi: gu prakti-
`olta, rozeva, tirkizna, na ze- ~en od
leno jabolko, no ne se isklu~e- zdrav-
ni i peso~nite boi. Kako i se- stveni
koja godina do sega, klasi~niot pri~ini,
crn i bel ednoboen kostim za sepak e vi-
kapewe e isto taka bezvremen- stinsko
ski aktuelen. m o d n o
Kako i celiot “autfit” za osve`uva-
ovaa sezona i na kostimite za we. Sportski, a sepak
kapewe ima aplikacii od pri- seksi, ovoj kostim za
rodata i `ivotinski {ari. Pe- kapewe gi opsedna di-
perutkata e neizbe`en detal zajnerite ova leto. Od
na ovie printovi. Gu~i pa do Rosa ^a, nikoj
Karakteristi~no za ova leto ne propu{ti da gi vmet-

28
INI, TANKINI...
ILI TOPLES!?!
ne vo svoite kolekcii. Mono-
kinite se so namerno otkinati
delovi, imaat dupki od strana
ili predniot del e ispreple-
teno iskinat, no nikako ne se
obi~no ednodelni samo so gol
grb.
Sepak, klasi~nite bikini se
nezibe`en detal od letniot
baga`. Prakti~ni se od mnogu
pri~ini, osobeno im se omile-
ni na `enite so mali gradi bi-
dejki gorniot del mo`ete da go
prilagodite tokmu na svojata
veli~ina na gradi i po `elba
da gi potpolnite so skrienite
“perni~iwa”.
Kako zokru`uvawe na celiot
toj leten imix, osven kostimi-
te za kapewe, treba da se “nao-
ru`ate” so vpe~atliv leten
nakit. Toa zna~i bez mnogu gla-
mur i sjaj, tuku naprotiv, naki-
tot da bide drven, ili izrabo-
ten od {kolki. Dolgi gerdani
okolu vratot, glomazni alki na
racete, marami na kosata i se
ostanato {to }e posakate, pod
uslov da ne izgledate kako no-
vogodi{na elka.
[aren kostim so vnimatelno
odbran nakit na okolinata }e i
prati veseli vibracii za vas i
nikako nema da ostanete neza-
bele`ana. Vpro~em, letoto e
vistinskoto vreme za zabava, a
moreto e edinstvenoto dozvo-
leno mesto za sekakva impro-
vizacija.
I na krajot, popusto }e ni
bide ako tolku diskutirame za
bikini, monokini itn. . . ako ne
go spomeneme najmoderniot,
bezvremenski moderen i seksi
kostim za kapewe: va{ata ko-
`a!
Sigurno deka barem edna{
vo `ivotot ste se son~ale top-
les. Zarem po prekrasniot od- slu~i toa. . .pritoa ne zabora-
mor ispolnet so sekakvi voz- vajte da nanesete mleko so vi-
budi i avanturi, vie }e si doz- sok za{titen faktor na gradi-
volite beli tragi od preram- te, bidejki sonceto e premnogu
kite na toj preubav bronzen silno i mo`e da bide opasno.
ten. Nikako ne smee da vi se U`ivajte vo letoto!
29
 PRAVILNO DR@EWE
Stavot, ogledalo na li~nosta
D
ali znaete zo{to na
manekenite i fotomo-
delite dobro im stoi
sekoja frizura, {minka
i obleka!? Vistinskiot
odgovor }e bide zatoa {to tie
imaat dobro dr`ewe. Mnogu e
va`no da imate ispraven stav,
pravilno dr`ewe na polovina-
ta i stomakot i da ne dozvoli-
te da se opu{tite. Toa treba da
vi e postojana navika, {to zna-
~i za toa treba da se gri`ite i
koga ste doma, na rabota, koga
le`ite, sedite, pa duri i koga
spiete.
Imajte svoja `ivotna filo-
zofija, nemojte da dozvolite
nezadovolstvoto da vi se odra-
zi na lice!!! Vo `ivotot pomi-
nuvate niz mnogu sre}ni i ne-
sre}ni periodi i ne smeete da
si dozvolite toa da vlijae vrz
vas.
Lo{oto dr`ewe naj~esto se
javuva poradi toa {to li~nosta
si zamislila ili se iskomple-
ksirala deka ima odredeni ne-
dostatoci na nejzinoto telo.
No, taa ne e svesna deka so lo-
{oto dr`ewe na teloto dobiva
plus novi nedostatoci, a toa se
iskriven vrat, podgrbavenost i
pove}e salo okolu strukot. A,
so toa i pogolem stomak, se
razbira. Za da mo`ete da go
odr`ite pravilno svojot stav,
p o -
30
trebno e, i vi prepora~uvame
da gi pravite ve`bite {to gi
praktikuvaat manekenite. Pr-
vata ve`ba e odewe so kniga na
glava, so toa dobivate ispra-
ven grb, blago podignati rame-
na i vovle~en dolen del od
stomakot. Knigata ne vi dozvo-
luva da pravite golemi ~ekori,
koi definitivno ne odgovaraat
na `enstvenosta. Potoa, kako
sledna ve`ba }e bide sedni-
stani so knigata. ]e se iznena-
dite kolku e toa graciozno.
[TO NE TREBA!!!
Sedeweto kaj `enata pret-
stavuva problem i ~esto e de-
likatna rabota. Pravilata na-
lo`uvaat nozete da im bidat
prekrsteni, a koga }e se prekr-
stat, mora da se vnimava slu-
~ajno da ne ima prostor me|u
niv. ]e vi naso~am vnimanie na
eden detal koj verojatno mnogu-
mina od vas go nemaat zabele-
`ano, a ~esto go praktikuvaat.
Nikako dodeka sedite, nemojte
postojano da ja tegnete i spu-
{tate sukwata, toa pretstavu-
va najnevkusniot gest {to edna
`ena mo`e da go napravi. Koga
}e sednete na fotelja, bidete
prirodni i opu{teni, no vni-
mavajte da ne preterate vo toa.
Devojkite koi nosat panta-
loni, barem golem del od niv,
po~nuvaat da nalikuvaat na
ma`i. Ne vnimavaat na
nivniot na~in na se-
dewe, nivnoto dr-
`ewe, na~inot na
palewe i pu{e-
we na cigara,
prosto nali-
kuvaat na
vamp-devoj-
ki.
Na~inot na
izleguvawe i
vleguvawe vo
avtomobilot e
isto taka mnogu
va`en. Devojka,
koga vleguva vo
kola, prvo treba da
sedne na sedi{te, pa
potoa da gi vnese dvete
noze, a obratno koga izlegu-
va od kola. te stavovi za da mo`ete da se
Jadeweto, premnogu go ~uvstvuvate prijatno dodeka
istaknuva stilot i stavot na rabotite. Ne e potrebno ne{to
devojkata. Postojat devojki koi premnogu, dovolno e da si do-
neprimerno jadat, bez upotreba nesete nekoja sitnica od doma,
na pribor za jadewe, bez kori- mo`ebi edna pepeljara i sti-
stewe na salfeti i sl. Toa ne mulot za rabota, veruvajte }e
smeete nikoga{ da si go dozvo- vi porasne.
lite, pa makar i da ne ste jade-
le cela nedela. Treba da jade-
te umereno. Ni sporo, ni brzo.
Na masa treba da sedite pravo,
ne treba da pravite nikakvi
gestikulacii, nitu grimasi so
liceto, ne treba da se potpira-
te na laktovite i nikako ne-
mojte racete da gi dr`ite pod
masata.
VLIJANIE NA
OKOLINATA
Karakterot na
~ovekot e ogled na
negovoto `iveewe.
Domot vo koj `ivee
pretstavuva ogledalo na
negoviot `ivot. Zadol-
`itelno, domot vo koj
`iveete mora da bide
sekoga{ sreden, ~ist,
provetren i sekojdnevno
da bidete podgotveni vo
slu~aj da ve iznenadat
gosti. Stanot ne mora da
bide luksuzno opremen.
Obi~no, po skromnite
stanovi izgledaat po
toplo i po udobni za
`iveewe. Bitno e da
bide so vkus name-
sten, pa makar i me-
belot da e od pred
dvaeset godini.
DALI STE
VRABOTENI
Ako ste vrabote-
ni, toga{ i va{eto
rabotno mesto ja
odreduva va{ata
li~nost. Morate da
najdete na~in i na
svoeto rabotno mesto
da gi istaknete svoi-
SVETSKI FRIZERSKI TRENDOVI
“STUDIO IN” za
svetski izgled
S
ekoja devojka i `ena sa-
ka da e zadovolna od
sopstveniot izgled. Iz-
nao|a naj razli~ni na-
~ini i metodi za da go postigne
toa. Starite pogovorki velat,
kakva frizura, takov izgled.
Frizurata, {minkata i {tikla-
ta, ja pravat `enstvenosta i ele-
gantnosta kaj `enata. "Studio In#
e eden od najpopularnite saloni
vo Makedonija, so dolgogodi{no
iskustvo i zbir na vrvni stili-
sti. Na~inot na nivnoto rabote-
we kako i dosega{noto postignu-
vawe, rezultira isklu~ivo
na profesionalnosta {to
tie ja nudat, a najva`no od
se e toa {to rabotat spo-
red svoi principi i ne
“kopiraat” od drugite. Ed-
nostavno gi sledat svet-
skite trendovi i pravat
miks na svetskata, evrop-
skata i balkanskata moda.
Bube, sopstvenikot na
ova studio, ne propu{ta
nitu edna {ansa da poseti
dobar i vrvno organiziran
seminar, bez ogled dali toj
}e bide vo Makedonija ili
nekade vo stranstvo. Ovoj
pat, re{en da go zbogati
svoeto dolgogodi{no
iskustvo, zamina vo Bar-
selona - [panija, kade,
kako {to veli, donese
mnogu novini, seu{te ne-
videni kaj nas, a i nekolku
noviteti za koi nie ne sme
ni slu{nale.
- Vo Barselona zaminav
vo tehni~kiot centar na
“Revlon”, kade {to bea
prezentirani najnovite
tehniki na boewe, {i{a-
we, {atirawe...koi }e bi-
dat trendi vo slednava
sezona. Voedno, so ovoj se-
minar, ako mo`am taka da
go nare~am, ima{e i
ogromno {ou vo nacional-
niot teatar vo Barselona,
100 godini od postoeweto
na “Kolomer grupa”, koi
vsu{nost se inovatori na
frizerstvoto vo [panija.
Tie se prvite koi gi iz-
mislile boite za farba-
we, fenovite, haubi-
te...itn.
Na ova {ou prisustvuvaa gosti
od celiot svet, koi moraa da
imaat VIP karti, a sekoj od niv
ima{e svoe animatorsko {ou i gi
pretstavuva{e svoite idei i vi-
zii za frizerstvoto.
Imav mo`nost da se zapoznaam
i da gi nau~am site najnovi teh-
niki za frizeraj, blagodarenie
na vrvnite tehni~ari od “Rev-
lon”. Stajlingot vo [panija e do-
sta porazli~en vo sporedba so
Makedonija. Tie se lu|e koi sa-
kaat da izgledaat po klasi~no, a
vo odredeni situacii da bidat i
premnogu elegantni. Dokolku na-
pravam edna sporedba, mo`am da
ka`am deka nie sme dosta pona-
predni vo pogled na frizerstvo-
to i mnogu pove}e obrnuvame vni-
manie na sebe i za sebe za razli-
ka od [pancite. E, sega i tuka
postoi odredena grupa na lu}e
koi se postojano sredeni, dote-
rani i so frizura, no tie ili se
podgotvuvaat za nekoe slikawe,
ili se javni li~nosti ili pak,
mora da imaat nekoja posebna
sve~enost. No, za razlika od `e-
nite, ma{kite se 100% sredeni
so frizuri. Kaj niv, sekoe ma-
{ko e mnogu pove}e sredeno
otkolku edna `ena - Bube gi
prenesuva impresiite od [pa-
nija.
Za toa {to ‘e bide vo trend
za slednata sezona, Bube veli...
-Ovaa godina, kaj nas, trendi
}e bide da se nosi sredna dol-
`ina na kosa so {i{ki, a kosa-
ta da bide vo stepenuvana for-
ma do taa mera da i dava volu-
men i da ja pretstavuva `ens-
tvenosta i elegantnosta na
li~nosta. Kako boi se prepora-
~uvaat po topli tonovi, od ~o-
koladno bakarni, medovi i ul-
tra blond tonovi. Site ovie
efektirani so prameni vo
odreden del od frizurata, so
najnovite tehniki na izrabotka.
A, za ma{kite, slednava se-
zona trendi }e bide sredno
kratka kosa efektirana so
blagi nijansi na ladni tonovi
Kako novina {to ja ima vo
cel svet, a seu{te e nedostapna
za sekogo, e re{enieto so prob-
lematikata za opa|awe na kosa-
ta. Toa se flasteri koi vo sebe
gi sodr`at site potrebni hran-
livi oligomenti za da go pot-
hranat i ovozmo`at rastot na
kosata. Tie se lepat vo prede-
lot na vratot, nad ramenata i
preku ko`ata gi apsorbiraat
site potrebni materii.
31
 “STUDIO IN” PREPORA^UVA

ZA[TITETE JA KOSATA
V SPREJ ZA ZA[TITA
o letniot period, ko-
sata e izlo`ena na
mnogu o{tetuvawa. UV
son~evite zraci pre-
NA KOSA
dizvikuvaat o{tetuvawe na ku- Dodeka kosata e izlo`ena na
tikulata na vlaknoto, a vodata son~evite vlijanija, vodata,
i morskata sol navleguvaat morskata sol...sprejot za ko-
direktno vo otvorenata sa pravi za{titen film
kutikula i doveduvaat okolu samoto vlakno i ne
do naru{uvawe na stru- dozvoluva {tetnite UV
kturata na vlaknoto. Za zraci da doprat do ku-
da mo`e kosata da se tikulata na vlaknoto.
za{titi od site ovie
{tetni vlijanija, bez
ogled dali bila he-
miski tretirana
ili ne, kozmeti~-
kite ku}i imaat
izvadeno kozme-
ti~ki linii koi ja

VO TORBATA ZA NA PLA@A
balansiraat strukturata na
vlaknoto i negovo vra}awe vo
prvobitnata sostojba.
“Studio In” vi prepora~uva
nekolku soveti, {to vi e neop-
hodno da ponesete na odmor za
da ja za{titite kosata.

[AMPON
INSTANT
[ampon koj dlabinski gi ot-
stranuva site ne~istotii od
vlaknoto i ja nor-
malizira PH vred- KONDICIONER
nosta na ko`ata na Ova e sprej koj se koristi
glavata. posle son~awe, gi vra}a po-
trebnite hranlivi materii na
vlaknoto, kosata lesno se ras-
MASKA ~e{luva i i dava volumen i sjaj.

Koga }e kupu-
vate maska,
obidete se da
pobarate maska
zbogatena so
proteini i mi-
nerali koi de-
hidriranata
kosa ja pravat
elasti~na, sjaj-
na i leleava

32
PRED DA ODITE NA ODMOR
NAKIT
FRIZURA
Samoto leto dozvoluva le-
`eren i neobavezen izgled.
Toa podrezbira da ne ste za-
visnici od fenovi, vitleri,
~etki... Najva`no e vo konsul-
tacija so frizerot da odredi-
te frizura i oblik so koj ko-
sata }e mo`ete da ja sredite
samo so race.
[I[AWE
Nikako nemojte da zamine-
te na odmor bez prethodno da
otidete na frizer i malku da
gi skratite o{tetenite vrv~i-
wa na kosata.
Ne zaboravajte, vo letoto se
e opu{teno. So sebe ponesete
si najrazli~ni boi na sti~iwa,
{noli~ki, stega~i so razli~ni
ZA KOSA ukrasi i cirkoni, koi
se aktuelni sezonava.
Ne zaboravajte da gi ponesete
svoite omileni lenti, marami,
kap~iwa i sekako, vo naj topli-
te momenti soberete ja kosata
vo rep~e, no toa da bide vo
{to po slobodni ke`ual
oblici.
NADGRADENA KOSA
Nadgradenata kosa mo`e mal-
ku da vi pretstavuva problem vo
letniot period, bidej}i, iako
taa e od prirodno vlakno, sepak
ne e isto kako i prirodnata ko-
sa. Dokolku tolku mnogu ste qu-
bitel na nadgradena kosa i ne
sakate da ja izvadite za vreme
na odmorot, vi davame nekolku
soveti kako }e mo`ete da ja odr-
`uvate i za~uvate do krajot na
odmorot.
Zadol`itelno so sebe da po-
nesete hidratanta i proteinska
maska koja vsu{nost go hrani
VODEN IZGLED
Koristete stajling proiz-
vodi kako {to se pena za kosa,
gelovi, vosoci, kremi, brili-
jantini, lakovi za sjaj, koi }e
vi dadat besprekoren aktue-
len leten izgled.
DLABINSKO ^ISTEWE
Prepora~livo i po`elno e,
pred da odite na odmor da na-
pravite tretman na kosata.
Treba dlabinsko ~istewe so
koe se otstranuvaat site ne-
~istotii i ostatoci od hemi-
skite agensi, a so toa vlakno-
to se hrani so materii po-
trebni za negova revitaliza-
cija.
vlaknoto i go za{tituva od pu-
kawe. Vo nieden slu~aj da ne bi-
de dolgo vreme izlo`ena na son-
ce, a dokolku mora, vo toj slu~aj
da bide za{titena so kapa ili
marama.
Solta go nagrizuva vlaknoto
i vedna{ po izleguvaweto od
more, da se isplakne so ~ista
voda i da se stavat silikonski
kapki ili serum za revitalizi-
rawe.
^e{laweto na nadgradenata
kosa treba da go pravite so spe-
cijalni ~etki nameneti za nad-
gradena kosa, a fenovite za vre-
me na leto i dodeka ste izlo`e-
ni na sonce, se zabraneti.
33
 DODATOCI
TREND
za vo
HIPI [IK IZGLED
kosa
Ako si vo “filmot” na 60-
tite, toga{ najdi
marama za na glava
na koja ima izveze-
no nekoj detal, cvet
ili koral. . . Pod ma-
ramata najdobro bi bilo
kosata da bide sponta-
no sobrana ili pu{tena
vo nekoj le`eren fazon.
..
Letno vreme ne e po-
`elno kosata da vi bide
sredena do posledno
vlakno, zali`ana ili
strogo sobrana. Letoto
asocira na spontanost i
opu{tenost, pa toa neka
zra~i i od va{ata kosa!
MAGIJATA NA VEZOT
Francuskata riviera
diktira romantika vo ob-
lekuvaweto i voop{to vo
odnesuvaweto. Odli~en
primer za toa se site poro-
davnici za modni dodatoci
koi za ovaa sezona izsisti-
raat i na romantika vo ko-
sata. Na golemo se proda-
vaat lenti, marami,
{noli itn.
koi naj-
~esto se
vo tir-
kizna si-
na boja ko-
ja asocira
na bojata na
morskite
dlabo~ini,
vnimatelno
izvezeni so
monista.
Imajte i vie
edna sli~na, a ako
eventualno odite na
Azurniot Breg, toga{
ne dozvoluvajte da se vra-
tite bez moden spomen od
tamu.
34
Koj veli deka sledewe
na modni trendovi zna~i samo
~anti, remeni, marami i {ik sanda-
li. Naprotiv, ako sakate da bidete poi-
nakva od drugite i unikatna vo stilot na
oblekuvawe, toga{ najdete na~in da bidete
prepoznatliva, praktikuvaj}i nekoi sopstveni
modni detali. Eden od na~inite da se izdvoite
od masata e da stavate modni dodatoci vo kosa-
ta. Letoto e vistinski moment da vmetnete
sekakvi aksesori vo kosata. Vo leto, pretpo-
stavuvam ne odite dva pati nedelno na fri-
zer da se fenirate, tuku ja nosite va{a-
ta prirodna kosa. Razbijte ja mono-
tonijata, ukrasuvajki se so se i
se{to. . .
BIDI VISTINSKA MORSKA
KRALICA
Vlezi vo „morskiot” fazon
sobiraj}i ja kosata vo t.n.
kowsko opav~e. Lastikot
neka bide ukrasen so go-
lema i vpe~atliva mor-
ska {kolka. Ne propu-
{tajte nekolku dena
pred trgnuvawe na od-
mor da pro{etate po
skopskite akseso-
ris prodavnici i
da se opremite
so nekoe vakvo
lasti~e.
Ako imate
temna kosa, to-
ga{ izberete
bela ili krema-
va boja na {kol-
ka. A, ako ste “pla-
vu{a”, toga{ {kolkata
neka bide kafena ili crna.
Napravate kontrast od boite,
za detalot vo va{ata kosa da
bide nosa~ na va{iot stil.
 STAKLEN SLATKO
SJAJ Za na pla`a da ja sobere{ vo-
Za ve~er- denata kosa, za nave~er da ja su-
no izlegu- redi{, za na kafe da bide{ sla-
vawe, naki- tka.. . so eden zbor, za sekade,
ti se kako {nolite imaat pove}enamenska
indiska upotreba. Ne {tedete za {noli,
kralica i imajte gi vo site boi, formi i go-
bidi edins- lemini. No, ne dozvoluvajte da vi
tvena. Ako nedostasuvaat, bidejki detalite
si bri- se tie koi go nadopolnuvaat i za-
neta- okru`uvaat izgledot.
izberi {nola vo
boja na sonceto ko-
ja }e blesne vo tvo-
jata kosa i }e go svr-
ti vnimanieto kon tebe. Bidi
vistinska yvezda na no}ta, po-
tencirajki go svojot stil
edinstveno so unikatniot sta-
rinski dizajn na {nolata na
koja ima sitni staklenca koi
silno bleskaat.

50-TITE SE U[TE @IVEAT

Ako si vqubeni~ka vo
stilot na 50-tite toga{
verojatno polovina od ga-
rederobata i modnite do-
datoci ti se vo crveno-
beli i crno-beli to~ki.
Toa e krajno romanti~no i
nevino, dava mlade{ka
nastroenost i naklone-
tost, a ne ostanuvate neza-
bele`ana. Letoto go bara
tokmu toa.

[PANSKA MISTI^NOST
PRAKTI^NO I POTREBNO Izvedi {panski zavodliv i
Kade ste trgnale ako vo misteriozen izgled vmetnuvajki
`enskata torbi~ka nemate si- cvet vo kosata. Nema ni{to poeg-
len i cvrst stega~ za kosa. ]e zoti~no od cveten detal vo kosa.
vi treba za igrawe odbojka na Dava ~ustvo na sloboda i bez-
pla`a, za da ja soberete kosa- gri`nost, na spontanost i nena-
ta dodeka go son~ate mernost, a izgleda sofisticira-
grbot, za da se ba- no i bogato. [pawolkite se aso-
wate dodeka ko- cijacija za ubava `ena, zatoa
sata vi sedi malku kopirajte gi, na odmor ste,
prema~kana se e dozvoleno!
so maska za
kosa i vo
milion
d r u g i
slu~ai.
Stega~ot za
kosa e
prakti~en
i potreben
za da imate
kontrola na
va{ata kosa.

35
PREVZEMENO INTERVJU: [ARLIS TERON
ozadi svoite zeleni i
P ne`ni o~i, krie golem
gluma~ki talent. Glu-
mica koja be{e nagra-
dena so Oskar i koja minatata
godina napolni 30 godini. Ima
burno minato, koga taa imala 15
godini, nejzinata majka vo sa-
moodbrana si go ubila sopstve-
niot pijan soprug. Nekolku me-
seci podocna, otkako pobedila
na izborot za Mis vo rodnata
Ju`noafri~ka Republika, za-
minala vo Pariz, pa vo Milano,
za po tri godini da otide vo
Holivud i da re{i da stane
glumica. Po 10 godini, za ulo-
gata vo filmot “Ubistvo na
lezbejkite” dobila oskar, a
John Galliano i Dior go pros-
lavija toa.
Osven kako dobra glumica,
te poznavame i kako golem
qubitel na `ivotnite. Raz-
misluva{ li da go pro{iri{
`ivotinskoto “semejstvo”?
- Jas i mojot de~ko Stjuart
~uvame ~etiri ku~iwa. Koga go
snimavme filmot “Aeon Fluks”
snimivme eden del vo kvart
kade {to ima{e premnogu ku~i-
Plivav za da ne potonam
vo `ivotot
wa skitnici. Stjuart, pred da
zavr{am so snimaweto, mi se
zakani deka ne smeam nitu edno
ku~e od tie skitnici da done-
sam doma. Iako i toj mnogu saka
`ivotni, sepak na toa gleda
malku po realno od mene i raz-
misluva malku podaleku, vo
smisla deka treba tie `ivotni
postojano da se ~uvaat i nekoj
da bide so niv.
Vo va{iot angliski ne se
~uvstvuva nikakov ju`noa-
fri~ki akcent, dali va{iot
izgovor se menuva koga }e se
vratite doma vo Ju`noafri~-
kata Republika?
- Ne, koga se vra}am doma, so
moite najbliski razgovaram na
afri~ki jazik. Jas izrasnav so
afri~kiot jazik i dodeka bev
mala, voop{to ne mi ode{e
angliskiot. I vo u~ili{te i
doma razgovaravme na afri~ki.
Koga dojdov vo Los Anxeles,
mnogu lo{o zboruvav angliski,
no znaev deka ako sakam da us-
peam, moram sovr{eno da go na-
u~am angliskiot, a afri~kiot
naglasok sosema da go izosta-
vam.
Site dodeka se mali sonu-
vaat da stanat glumica, dali
i vie toa go posakuvavte do-
deka bevte malo devoj~e?
37
 - Voop{to ne. Ka- ~erta na dodeluvaweto na
ko dete ne ni pomis- Oskar ne znae nikoj. I kako no-
luvav deka sakam da minirana li~nost znae{ samo
stanam glumica ili tri raboti: Deka odi{ da se za-
da bidam slavna. Do- bavuva{, deka }e nosi{ glamu-
ma nemavme ni vesni- rozen fustan i deka dodeka ne
ci, ni magazini. Jas go pro~itaat tvoeto ime, }e se
sum golem filmoman, a prepotuva{. No, vistina e deka
`elbata da stanam glu- koga odi{ tamu, odi{ so `elba
mica ja dobiv gledaj}i i misla deka }e se vrati{ doma
gi filmovite. Otidov so Oskar. Pred da bide dode-
na premiera na film vo luvaweto na Oskari, zaminav
koj glume{e Tom Henks, edna nedela na odmor vo Bra-
no voop{to ne znaev koj e zil zaedno so Stjuart, da se
toj. Kaj nas vo Afrika ne trgnam od site zboruvawe, ti-
se zboruva{e “v~era gle- puvawa koj }e pobedi. Se vra-
dav film so Brus Vilis”, tiv dva dena pred dodeluva-
tuku v~era gledav eden weto, otidov, si go zedov fu-
dobar film so dobar glu- stanot i sre}na {to zaedno so
mec vo nego!!! Takov be{e Stjuart, kako naj golema zaqu-
na~inot na koj razgovarav- bena dvojka se pojaviv na Oska-
me za filmovite. rite.
Kako ja zavr{ivte karie- Kolku bevte sre}ni i zado-
rata kako tan~erka koja ja volni od Oskarot i kakvi bea
izgradivte vo Egipet? reakciite na drugite?
- Igraweto za mene od - Iskreno, ne se optovaru-
sekoga{ be{e najgolema vam so misleweto na drugite, a
strast, no za da stanam se nadevam deka taka }e ostane
profesionalna tan~erka i ponatamu. Sre}na sum {to go
imav pregolema visina i dobiv toj Oskar, a znam i deka
te`ina. Znaev deka mojata ne e mo`no site lu|e da bidat
tan~erska kariera }e bi- zadovolni so toa {to jas go ra-
de mnogu kratka, {to vo botam. Mene mi e najva`no deka
odredeni momenti raz- ja rabotam rabotata {to ja sa-
misluvav da se vratam kam, u`ivam vo toa i me ispol-
doma i da po~nam da ra- nuva. No, toa nema nikakva vr-
botam so trgovija, no ska so uspe{nosta na filmot.
znaev deka i vo toa ne- Za nagradata na Berlinski-
ma da bidam uspe{na ot festival ste doznale otka-
kako {to sakam. ko ste se vratile od odmor,
Misli{ li deka dali e vistina deka ste go na-
porano, po lesno pu{tile festivalot pred
mo`e{e da se us- proglasuvaweto?
pee vo akterskata - Toa e neverojatno, no vi-
kariera otkolku stinito. Za nagradata doznav
sega? od edna kelnerka vo eden re-
- Ne mo`am mi- storan. Bev na odmor vo Brazil
natoto da go spore- vo edno malo ribarsko selo ka-
dam so sega{nosta. de {to nemaat ni televizija, a
Definitivno sega e edinstveno ne{to {to mo`e{
mnogu po lesno da tamu da pravi{ e da odi{ na
stane{ glumica i ve~era vo eden rastoran kade
preku no} da bide{ {to ima izvonredno dobra hra-
slavna otkolku pora- na. Vo tekot na ve~erata dojde
no. No, glumata ne e kelnerkata i mi ~estita{e za
rabota koja mo`e{ da nagradata za koja jas ne znaev.
ja sraboti{ bez da ja Na premierata na filmot
znae{, no ne moze{ ni “@ivot i smrt” dojdovte za-
da ja nau~i{. Mora da edno so filmskata diva od
bide{ roden glumec. 60-te godini Britt Ekland.
Kakva }e vi be{e re- Kako taa reagira{e na fil-
akcijata dokolku za mot?
filmot “Monstrumi” ne - Ne bi mo`ela da zboruvam
dobievte Oskar i pokraj vo nejzino ime, no uverena sum
mnogute o~ekuvawa od deka filmot i se dopadna. Za
publikata? nejze premierata be{e prem-
- [to }e se slu~i ve- nogu sentimentalna, nejzinata

38

`ivotna prikazna, snimena na
filmska lenta vo nejze probu-
di ~uvstva. Probajte da zamis-
lite kako bi izgledalo sops-
tveniot `ivot da si go gledate
na filmska lenta!!!
No, filmot ne e pretsta-
ven vo vistinsko svetlo?
- Koga go zapoznala Piter
Selers imala 21 godina. Taa
mi ka`a deka tie bile pet
godini zaedno, no deka taa
bila premlada za nego. Taka
mlada i naivna devojka od
[vedska zapoznala de~ko, za
koj stanala svesna koj e i {to e,
duri koga stanala
majka i po~nala sama da odlu- zabele`am deka kako rastat
~uva. godinite, mojata re{itelnost
Dali ste gledale nekoj nej- se namaluva. Porano bev podgo-
zin film? tvena da odlu~am za 5 minuti, a
- U{te koga imav 17 godini, sega ne e taka.
ja gledav vo filmot “^ovek od Glavna preokupacija na no-
slama” i mislev deka taa e naj- vinite im be{e va{ata rodi-
ubavata `ena {to nekoga{ sum telska tragedija. Kako reagi-
ja videla. Jas i moite prija- ravte koga va{ata majka go
telki se voodu{evivme od ubi va{iot tatko i kakov
filmot, a mojata majka ja obo- ostana toj vo va{ite se}ava-
`ava{e koga ja gleda{e vo wa?
filmovite na Xems Bond. Taa - Jas znaev deka imam dve
karierata ja zapo~na kako go- mo`nosti - ili da potonam, ili
lema svetska glumica, no otka- da isplivam. I po~nav da pli-
ko go zapozna Piter, toj ja “fr- vam. Na tatko mi se se}avam
li” vo svetot na zabavata. kako visok, zgoden, vesel ~ovek
Kriti~arite velat deka vo koj znae{e odli~no da razgova-
filmot “@ivot i smrt” na Pi- ra, mnogu glasno se smee{e i
ter Selers e otkriena visti- lu|eto mnogu go sakaa. No, i
nata za opasnostite vo Holi- dvajcata moi roditeli bea
vud, misli{ li deka toa e vi- premnogu jaki lu|e, vodea inaet
stina? i ne popu{taa. Ne mo`e{e ni-
- Morate da znaete deka `i- kakva sila da gi natera da bi-
votot na Piter Selers be{e dat zaedno, a moraa, bidej}i vo
mnogu ~uden i nerealen za se- toa vreme ne postoe{e poimot
kogo. Sekoj glumec, vo filmot razvod. Mo`ebi i zatoa imam
vo koj glumi, na nekoj na~in si takov stav prema ven~avawe.
go preraska`uva `ivotot do- Uverena sum deka so partnerot
kolku mu se pogodi ulogata. No, nema da ostanam zaedno samo
~ovek kako {to e Piter, mo`e poradi nekolku potpi{ani do-
da glumi ama ba{ se. Da bide i kumenti. Moeto iskustvo be{e
bankar, mafioza, tatko... mo`e mnogu stra{no, bolno i te{ko,
da bide se. Mo`e ke zvu~am no bidej}i sebesi se smetam za
malku naivno, no toa {to go mo- jaka li~nost, uspeav da prebro-
`e Piter, ne go mo- dam, da isplivam i da dojdam
`am ni jas, ni mno- do ova {to sum sega.
gumina drugi glum-
ci.
Dali bi prifa-
tile da se snimi
film spored va{iot `i-
vot?
- Mislam deka toj film }e
bide premnogu dosaden. Filmot
}e bide sostaven od rabota vo
kujna i od dodeluvawe na neko-
ja nagrada i Oskar. Stra{na
monotonija od film.
Sega koga napolnivte 30 go-
dini se ~uvstvuvate li pro-
meneti, dali ste poinakva vo
sporedba so porano?
- Godinite ne mi zna~at
mnogu. Ni moite najbliski
prijateli ne znam
kolku se
stari. A,
mojot 30-
ti ro-
denden
mi be{e
ist kako
i drugi-
te. No,
mo`am
d a
39
 BEZ „SLATKI“ DIETI
Gor~livo sladok `ivot
e}erot se nao|a skoro
[ vo sekoe jadewe, duri
i kade {to ne mo`ete
ni da zamislite deka
go ima. Iako, mnogumina velat
deka ne sakaat da jadat blago i da
vnesuvaat {e}eri, sepak nitu
eden od vas ne mo`e da se otka`e
od toa slatko zadovolstvo.
Edinstveno treba da znaete kol-
ava koli;ina e neophodna da vne-
sete za da mo`ete da gi zadovo-
lite va{ite osnovni potrebi.
Najgolem del od nas denot go za-
po~nuvaat vnesuvaj}i nekoe ko-
la~e, par~e torta ili pak {erbet
blago kafe.
Dodeka se podgotvuvate da
odite na rabota, fakultet ili
u~ili{te obavezno zemate po ed-
na biskvita, bombon~e ili masti-
ka. Koga }e stignete na rabota za-
dol`itelno kako da ste pod nor-
ma, morate da go ispiete prvoto
kafe (dokolku ne ste go ispile
doma), pa po nego sledi vtoro, pa
treto i se taka do kaj {est, sedum
dnevno.
Iako vi izgleda deka koli-
~inski ne vnesuvate {e}er, sepak
vie ne ste ni svesni za toa kolku
{e}eri ste vnele u{te na samiot
po~etok na denot, a kade e ve~er-
40
ta!? 6, Izbegnuvajte da me{ate
Zamislete cel tawir poln so
ovo{je, {lag i ~okoladen pre-
liv!!! Spored stru~wacite toa e
koli~ina na {e}er {to edna `e-
na go vnesuva vo tekot na denot
jaglehidrati so belkovini
7, Vo letniot period po~e-
sto jadete salati od zelen~uk
8, Praktikuvajte da vozite
to~ak, rolerki, tr~ate ili
preku kafiwa, bonboni, ovo{je i pe{a~ite
„gricki”. 9, Sladoled, vo umereni
Statisti~kite podatoci poka- koli~ini
`uvaat deka vo poslednive ne- 10, Nikako fast fud ishrana.
kolku godini proda`bata na {e-
}erot e porasnata za okolu 30%
vo sporedba so porane{nite go-
dini. Toa zna~i deka vo posled-
nive dve godini se pove}e se kon-
zumira blagata hrana, i se po~e-
sto vo najrazli~ni jadewa se do-
dava {e}er.
Nie vi prepora~uvame nekolku
soveti za dobar izgled, a bez
„slatki” dieti!
1, Sekoe sabajle, na gladno
srce jadete eden golem i zrel
citron
2, Odbegnuvajte gi ~okola-
dite so apetisani vo niv
3, Praktikuvajte da jadete
~okolado za gotvewe
4, Koga jadete ovo{je, pra-
ktikuvajte toa da ne bide ba-
nana
5, Obavezno pijte najmalku
dve litri voda
 ISKORISTETE JA PRIRODATA
ENERGIJATA NA VODATA ZA VA[ATA
U BAV I N A
[etawe po do`d
P
a|a do`d, a vie ste se zatvorile doma?
Nikako toa da ne go praktikuvate vo id-
nina. Slobodno izlezete nadvor i toa
bez ~ador. Do`dot }e i godi na va{ata
ko`a i kosa, a go spre~uva i pojavuvaweto na mi-
grena i na reuma.
Opu{tawe vo voda
A
ko ne ste vo mo`nost sekoja godina da
letuvate na more, toga{ }e mora da se
zadovolite so „br~kawe” vo kada. Na-
polnete ja so topla voda, legnete i gla-
vata potprete ja na ivicata od kadata. Racete
podignete gi nad glavata i obidete se da se
istegnete {to e mo`no pove}e. Vaka }e gi opu-
{tite site muskuli i }e go zacvrstite grbot. So-
vet: ako vo vodata dodadete malku morska sol,
kupkata }e deluva smiruva~ki na vegetativniot
sistem.
Ve`ba za nozete
O
va e idealno za oblikuvawe na nozete.
Napolnete vo kadata ladna voda za ni-
voto da gi dostignuva va{ite kolena.
Zastanete vo kadata i ~ekorete vo me-
sto. Ovaa ve`ba trae pet minuti, a potoa istu-
{irajte se so topla voda.
^istewe
D
odeka se tu{irate, so ~etka za telo ili
so sunger triete na ko`ata so kru`ni
dvi`ewa. Prepora~livo e za onie de-
lovi od teloto kade imate celulit.
Efektot {to }e go postignete e identi-
~en so onoj na pilingot.
Sekoe leto va{ najgolem sojuznik e vodata.
Nie vi obezbedivme nekolku prakti~ni so-
veti za za iskoristuvawe na mo}ta na vo-
data, se so cel da bi se po~uvstvuvale po-
dobro, da bi go zategnale teloto, edno-
stavno, maksimalno da se opu{tite...
Kupka za
dobra no} Zavitkuvawe
V Z
o eden pogolem lavor sipe- avitkuvawe so pe{kir okolu polovinata
te malku mlaka voda. Sta- go zategnuva stomakot. Vo lavabo sipete
vete gi nozete vo lavorot, a malku topla voda i dodadete {est kapki
vedna{ potoa dodadete eteri~no maslo, a potoa natopete go pe-
`e{ka voda (najmnogu do kolena) se {kirot i zavitkajte go okolu polovinata. Pre-
dodeka temperaturata ne dostigne ku mokriot pe{kir zavitkajte i edna suva krpa i
40 stepeni. Na kraj istu{irajte se taka ostanete zavitkani okolu pet minuti.
so ladna voda.
[ok za krvnite sadovi
N
aizmeni~noto tu{irawe so topla i so
ladna voda e odli~na terapija za krvni-
te sadovi. Na toj na~in se namaluva
mo`nosta od pojava na celulit i se
aktiviraat proteinite koi gi obnovuvaat kle-
tkite. Prvo, istu{irajte se so topla voda, a po-
toa so laden tu{ pominete preku nozete, racete,
gradite, stomakot, vratot i grbot. Posle trieset
sekundi povtorno pu{tete topla voda. Celata
postapka povtorete ja pet pati.
„Sina”
meditacija
G
ledajte vo pravec na moreto ili dokol-
ku ne ste pokraj more zagledajte se vo
neboto i „stonirajte” okolu pet minuti.
Ovaa meditacija }e vi bide dovolna da
gi napolnete bateriite i da ja otstranite vko-
~anetosta vo predelot na vratot. Doka`ano e
deka gledaweto vo sino go namaluva krvniot
pritisok.
41
 POBEDETE JA @EDTA

TE^NOSTITE SPAS OD D
Mleko so krastavici
Z
a eden litar napitok vi e potrebna edna
krastavica. Izlupete ja, isec-
kajte ja na sitni par-
~enca i izmatete
ja vo mikser. Sokot od
kra-

stavica
izme{ajte go so
polovina litar mleko, posolete, pobibe-
rete i na kraj dodajdete sitno seckani
morski orev~iwa.

PODGOTVETE SAMI !
Vo tekot na letoto izbegnuvajte `edta da ja gas-
nete so ladni gazirani i zasladeni sokovi, bidej}i
mo`e da predizvikaat pojava na gr~evi vo stoma-
kot. Isto taka, konzumiraweto na kafe, ~aj i na Pun~ od ~aj
T
drugi napitoci koi sodr`at kofein svedete go na
ri la`i~ki ruski
minimum, bidej}i go stimuliraat la~eweto na vo- ~aj posipete vo ed-
da od organizmot i na visoki temperaturi go za- en litar zovriena
siluvaat procesot na dehidrirawe. Namesto ovie voda, poklopete go
sadot i ostavete go na-
pijaloci, pijte do tri litri dnevno voda i sve`o strana. Po pet minuti, te~-
cedeni sokovi od ovo{je i zelen~uk. nosta procedete ja i dodaj-
te litar belo vino po va{
izbor i 2,5 decilitri li-
monov sok. Se slu`i so
Pun~ od diwa kocki mraz i so li-
mon iseckan na tr-

Z
kalca.
a deset do
dvanaeset I, ve}e koga imate mikser pred vas, lesno i
~a{i vi e ekspresno mo`e da si obezbe-
potrebna ed- dite osve`itelen pijalok.
na diwa. Is~istete Koga se vo pra{awe
ja, izvadete i gi ovo{jeto i zelen~u-
semkite, ise~ete ja kot, lekarite pre-
na kocki i stavete ja pora~uvaat me{a-
vo ~inija. Posipete vina od cveklo i
dve la`ici {e}er i ananas, potoa sok
ostavete ja poklo- od domat i limon, a
pena da otstoi po- za onie so nedovol-
lovina ~as. Potoa no izostren vkus,
dodajte litar {am- dovolno e vo sokovni-
pawsko i servirajte kot da stavat morkovi i
so kocki mraz. portokali. Na zdravje!

42
DOLGOTO @E[KO LETO
L
etniot
period
b a r a
vnesu-
vawe na mnogu te~nosti vo na-
{iot organizam, ama mnogu od
niv vo odredeni momenti mo-
SOKOVI KOI SE NUDAT VO PRODAVNICA
`at da bidat fatalni za
zdravjeto. Gaziranite sokovi
koi navistina ja zgasnuvaat
`edta vo glavno nemaat golema
hranliva vrednost, a mo`e da
bidat {tetni kako za zabite,
taka i za celiot digestiven si-
stem.
Zna~i, najlo{ izbor se raz-
nite slatki gazirani sokovi
koi ~esto sodr`at i kofein.
Stanuva zbor za napitoci so
izrazeno visoka energet-
ska vrednost koi brzo go
smaluvaat ~uvstvoto za
glad, a voedno se siroma{ni so
vitamini i minerali. Konzumi-
raweto na gaziranite sokovi vi
ovozmo`uva vnesuvawe vo or-
ganizmot na takanare~enite
prazni kalorii koi dopolni-
telno ja zagrozuvaat populaci-
jata koja i onaka e sklona kon
debeleewe.
Edna limenka oboen gaziran
pijalok so kofein vo sebe ja
sodr`i istata koli~ina na ko-
fein kolku {to ja ima i vo ed-
en filxan crno kafe. Zatoa
DA REZIMIRAME!
Ovo{ni sokovi
Ne mo`at da ja „ubijat” `ed-
ta, ama sodr`at vitamini i mi-
nerali, najmnogu vitamin C.
Najdobri se onie koi ne sodr-
`at {e}er, no i niv ne treba da
gi konzumirate vo ogromni ko-
li~ini. Se prepora~uva do 400
mililitri dnevno. Sokot treba
da go ~uvate vo fri`ider, a
edna{ otvoreniot sok treba da
go ispiete vo rok od tri dena.
Gazirani pijaloci
Osnovni sostojki se: voda,
`i isklu~ivo sostojki koi }e go
napravat kvaliteten za konzu-
mirawe. Toa zna~i deka vo so-
kot ne smee da se najdat nitu
ostatoci od pesticidi, nitu
mikotoksini, nitu drugi hemi-
ski materi. Morame da prizna-
eme deka golemata razlika vo
kvalitetot na sokovite e vo
zavisnost od proizveditelot.
Zatoa mora
da se vni-
mava na
deklara-
cijata koja
govori za
odredeni pa-
rametri koga e
kvalitetot vo
lu|eto koi vo ogromni koli~ini pra{awe. Pred
pijat gazirani sokovi so kofe- da ja krenete ~a-
in, ~estopati stradaat od ne- {ata, treba da
sonica, a ne retko imaat prob- znaete kolku ~isto
lem i so koncentracijata. ovo{je ima vo odre-
Industriski napraveniot den sok, a kolku ve-
kvaliteten sok treba da sodr- {ta~ki {e}er.
{e}er, jaglen - dioksid i aro-
mi. Ovie sokovi go spre~uvaat
vareweto, a vo nekoi slu~ai
mo`e da predizvikaat gastri-
tis i gasovi. Posvetete vnima-
nie i na golemata sodr`ina na
{e}er.
Pivo
Osven vitamini (B) i mine-
rali, sodr`i i antioksidansi
koi go {titat srceto, ama toa
ne zna~i deka treba da prete-
ruvate. Sepak, se raboti za al-
koholen pijalok.
43
 OVO[JE I ZELEN^UK

Zdravjeto vleguva preku u

Ne `iveeme za da jademe, tuku jademe za da `i-
RIBA
N
veeme, neli? Pogovorka koja site ja znaeme, no
retko koj se pridr`uva do nea. So pravilna e zatoa {to e leto i {to na odmor se jade po ~esto, ribata
ishrana mo`e da se uspori stareeweto na or- mora da vi stane omileno jadewe bidejki e beskrajno
ganizmot, da se zale~at nekoi bolesti i kako zdrava. Onie po mrsni ribi, kako losos, haringa, sku{a i
tuna, se izvor na mnogu hranlivi supstanci.
preventive za nekoi zaboluvawa. No, vo ovaa Siguno ste ~ule za omega 3 masnite kiselini!? Gi ima najmnogu vo
analiza na ovo{jeto i zelen~ukot i na hrana- lososot, a tie se naj golemi za{titnici na ~ovekovoto zdravje i
imunitet. Isto taka spre~uvat depresija i anksioznost. Ovie bole-
ta voop{to, celta e da vi prepora~me kako sti naj~esto ne se slu-
da se hranite letno vreme. Pravilnata ishra- ~uvaat vo leto, bi-
dejki toga{ site se
na e preduslov da se ~uvstvuvate ubavo i po- veseli, raspolo`eni
kraj ekstremno visokite temperaturi. Mno- i pozitivni, no sepak
gubrojnite istra`uvawa na nutricionisti- ~uvajte go zdravjeto,
preventivno.
te poka`aa koi produkti se lesni i lesno
svarlivi za letnite temperaturi. Toa se ri-
bata, listovidniot zelen~uk, domati, jajca, INTEGRALNI
mle~ni proizvodi, kompir i {umsko ovo{je.
@ITARICI
LU[PESTO OVO[JE T ie se bogati so
vlakna koi ja pot-

O
tiknuvat rabotata
na crevata, a so toa
revite, le{nicite, bademite i kostenite spa|aat se zabrzuva vareweto na
vo ovaa grupa. hranata. Isto taka se bogati so
Tie se najdo- jagleni hidrati koi na organizmot mu ja davaat potrebnata energi-
briot izvor na ja. Go namaluvaat i rizikot od dijabetis.
minerali za organizmot. Sepak, testenini se testenini i si go pravat svoeto koga e debe-
Bogati se so magnesium, linata vo pra{awe. Vnimavajte kolku i kako gi konsumirate, oso-
koj pak e zadol`en za beno letno vreme. Ako odite na odmor i plivate dolgo, toga{ bez
aktivnost na muskulite gri`a. No, ako ste od onie koi praktikuvat da le`at cel den na le-
i rabota na nervniot si- `alka i da se son~aat, toga{ edna{ na den imate pravo na `ita-
stem. rici i normalno, nikako posle 18 ~asot.

KOMPIR
Lu{pestoto ovo{je vo

V
sebe sodr`i golemi ko-
li~ini na mangan koj e
odli~en za koskite i za- aren, pe~en ili kako pire, kompirot e glaven antio-
bite. Isto taka sodr`i i ksidans na organizmot. Go regulira visokiot krven pri-
selen, bakar i cink, koi gi tisok i ve odr`uva mladi. Poglednete gi `enite od Ru-
uni{tuvaat slobodnite radikali vinovni za stareeweto na sija, ^e{ka, Polska, Estonija, Letonija itn. . .Ve~no se
organizmot. mladi i ubavi. Toa e poradi faktot {to
Ova ovo{je vo golemi koli~ini im se prepora~uva na lu- tamu mnogu se konsumira kompir i
|eto koi se zanimavaat so sport i te{ki telesni aktivnosti, se podgotvuva na “million” na-
bidejki koga se potat, gubat mnogu minerali koi se zadol`e- ~ini. Izobiluva so kalcium,
ni za funkcijata na muskulnoto tkivo. `elezo itn. . .
Orevite i bademite se osobeno dobri za `enite vo meno- Vnimanie!!! Kompirot e
pauza, no i za onie pomladite, bidejki ja normaliziraat su- zdrav, samo varen ili pe-
vata ko`a i vlijaat na raspolo`enieto. Pritoa, onie koi se ~en, pomfritot i ~ipsot
skloni na debeleewe, mora da vnimvaat vo kolkavi koli~i- zaboravete gi!!! Ne samo
ni }e go konsumiraat ova ovo{je bidejki e visokokalori~no. {to ne se zdravi, tuku se
Nekoi nutricionisti, lu{pestoto ovo{je go prepora~uva- premnogu {tetni za orga-
at i kako afrodizijak. Probajte!!! Zo{to da ne!? nizmot.
44
usta MORSKI PLODOVI
L etoto e vistinsko vreme za niv. Ako
ste na more, toga{ ne smeete da se
vratite doma, a da ne ste probale
porcija ligwi, rak~iwa, oktopod
ili par~e ajkula, podgotveni vo specijalni
sosovi koi go pravat vkusot nezaboravliv.
ZRNEST ZELEN^UK
G ra{ok, boranija,
grav se bogati so bel-
kovini koi pomagaat vo
sozdavawe i odr`uvawe
na tkivoto. Vo niv ima magnezium
i vitamin B koi go spre~uvaat sta-
reeweto. Edinstvena maana na
Nema ni{to po vkusno i po egzoti~no od ovaa hrana e {to te{ko se vari i
morskata hrana. Ima potreba da objasnuvame u{te pote{ko se isfrla. Za letno
dali i kolku e zdrava? vreme e neprakti~na, no ne ja
Ako odite so dru{tvo na odmor, toga{ na- isfrlajte od upotreba vo celost.
pravete super `urka od ve~erata, piej}i ne-
koe dobro vino, a ako ste so partner, toga{
odete na romanti~na ve~era vo nekoj morski restoran blisku do morskiot breg, od
kade }e imate prekrasen vidik na krajbre`jeto. Romanti~nata atmosfera sama }e
se sozdade.. .
U`uvajte vo letoto i vo zdravata hranata!!!

JAJCA
J ajceto e neverojatna hrana. Ima samo 68 kalorii, a 5,5
grama belkovini. Odle~en hemiski sostav. Vo sebe ima
vitamini A i D, dobri za vidot.
Preporaka. Lu|eto na koi nivoto na holesterolot im e nad
dozvolenoto nivo ne smeat da konsumiraat pove}e od 1 ili 2

ZELENO na masa
jajca nedel-
no.

S pana}, zelena salata, zeqe,

krastavica itn. . e zelen~uk
koj se prepora~uva po~esto da
go imate na menito. Sodr`i
kalcium (za koski i zabi), kalium (go
regulira krvniot pritisok), `elezo i
folna kiselina (vlijae na sozdavawe
[UMSKO OVO[JE na crveni krvni zrnca).
Zeleniot zelen~uk im se prepora~u-

J
agodi, borovinki, kapini,
malini, ribizli i site
ostanati vidovi na {umsko
ovo{je se vistinko u`vawe
za du{ata. Po zdravi se i od bro-
kulata, kivito i domatot koi se
poznati antioksidansi i ~ista~i
od toksini.
Mo`ete da gi konsumirate sa-
mo niv, no poslatki se so {lag,
slaodled ili so nemasen jogurt.
Ovie vidovi na ovo{je najdo-
bro e da gi berete sami, no vni-
mavajte da ne bidat direktno po-
kraj pat, zatoa {to vo toj slu~aj
se zagadeni od izduvni gasovi od
avtomobilite.
Ova ovo{je e zdravo bidejki vo sebe sodr`i golemi koli~i-
ni na betakarotin (koj pak go sozdava vitaminot A) koj spre~u-
va sozdavawe na pro{ireni veni, go podobruvaat vidot, a na
ko`ata i davaat elasti~nost.
Isto taka, {umskoto ovo{je e niskokalori~no, pa pretstavu-
va odli~en desert koj }e vi ja zadovoli `edta za {e}er, a nema
da se zalepi za butovite.
va na lu|e od site vozrasti, osobeno na
trudnicite. Vo leto ima osve`uva~ki
efekt, a go zabrzuva i vareweto. Od-
li~no za onie koi sakaat da se olesnat
so nekoe kilo.
DOMATI
V
o botani~ka smisla, domatot spa|a vo ovo{je, no
so ogled na toa {to ima kiselo-solen vkus, se ko-
risti kako zelen~uk. Sodr`i vitamin A, B i C koi
i davaat sjaj i elasti~nost na ko`ata.
Stru~wacite velat deka ako go vnesuvate se-
koj den, pomali se {ansite da dobiete rak na
`eludnik i debelo crevo.
Go ima vo sekoja dieta, zo{to voop{to ne sodr-
`i masti. Za ishranata vo leto
da ne zboruvame. Zarem mo`ete
da si zamislite leten pojadok, ru~ek
ili ve~era bez sve`i domati. Vistinski
osve`uva~i na or-
ganizmot.

45
 VO SLU@BA NA UBAVINATA

DOBRA ISHRANA ZA
S DOBAR
ite sakame da izgledame sovr{eno, no majkata priroda napravila
sekoj od nas da ima po nekoj nedostatok. E, sega, kaj nekoi e pogo-
lem i primetliv, a kaj nekoi e mnogu mal, pa si velime, devojkava e
prekrasna. No, ne e se taka kako {to izgleda. Sekoja od vas mora da

IZGLE
se pogri`i za sebe, za da mo`e da postigne odredeni pozitivni rezultati.
Se {to vi e potrebno e samo da gi pro~itate na{ite soveti prepora~ani
od ku}ata za slabeewe i ubavina “Siluete”, koi ne se dieta, tuku ednostav-
no pravilna ishrana za dobar i sovr{en izgled.

KOSA USNI
D okolku imate problemi
so va{ata kosa, prem-
nogu vi e slaba, vi se
kine, rascvetana e na
vrv~iwata, ne o~ajuvaj-
te, toa e vo dobar del i poradi
va{ata nepravilna ishrana. Jade-
D n
o -
kolku
va{i-
te us-
mnogu ~esto pu-
kaat od nadvo-
i

te grozje!!! Semkite od grozjeto go re{nite vlija-

zabrzuvaat rasteweto na kosata. Ako nija i dokolku
zabele`ite deka taa go izgubila se ~esto pod-
bleskaviot sjaj, za dobar izg- lo`ni na herpes,
led, zadol`itelno jadete jadete po ~esto
jajca i riba. Tie sodr- jagne{ko, riba i
`at b-vitamini koi go pile{ko. Sodr`at
hranat korenot na amino kiselina
kosata. Imate prob- koja go spre~uva pu-
lemi so prvutot !? kaweto i pojavuva-
Pijte crveno vino. weto na herpes.
Vinoto gi namaluva
hormonite koi go
su{at i slabeat
korenot na kosa-
ta.

46
 ^ esto pati o~ite si gi `uvstvuvate podueno i nate~eno.
Jadete diwa i krastavica. Imaat diuretsko dejstvo i mu
BR^KI
N
pomagaat na teloto da se oslobodi od visokot te~nost
koi naj~esto predizvikuvaat nate~enost. Iako mnogumi-
na znaat da zemat i edna diuretska tableta, nie vi prepora~u- e mora da zna~i deka
vame deka se {to e na prirodna baza ima najgolem efekt i e naj `ovek otkako }e ostare,
zdravo. na liceto se sozdavaat

O^I
br~ki. Tie mo`e da se
pojavat u{te mnogu porano, do-
kolku prethodno pravilno ne ste
go odr`uvale liceto. Za da ne
dojde do vakov problem, pijte mleko od soja i jadete avokado.
Vitaminot E od sojata, ja spre~uva degeneracijata na tkivoto, a
avokadoto go hrani kolagenot koj ja pravi ko`ata mazna.

D okolku go ~uv-
stvuvate va-
{iot stomak
naduen i mis-
lite deka ne-
ma ni{to da ve sobe-
re, ne o~ajuvajte. I za
STOMAK
toa ima re{enie. Pij-
te jogurt!!! Pomaga pri
otstranuvawe na ba-

V
kteriite {to prediz-
vikuvaat naduenost.
asite podo~nici mo`e da bidat golemi poradi najraz-

D
li~ni pri~ini. Toa e dokolku ne ste naspani, ili do-

NOKTI
kolku ste prenaspani. No, ima lu|e na koi podo~nicite
non - stop im se temni i nate~eni. Za da ne vi izgleda- okolku zabe-

ED
at taka, pijte dnevno po dva litri voda, bidejki toa mo`e le`ite deka
da e rezultat na dehidriranost i slaba noktite po~-
cirkulacija. nuvaat lesno
da se kr{at,
da bidat meki i da se
previtkuvaat, dokol-
ku po~nuvaat da se
rascvetuvaat, toga{
jadete riba. Taa so-
dr`i vitamini koi gi
zajaknuvaat noktite.

PODO^NICI KO@A
I ako nekolku pati vo
denot ko`ata ste ja
nama~kale so naj
razli~ni preparati

CELULIT
za telo, sepak taa vi e suva
i se peruta. Kako lek za su-
vata ko`a vi prepora~uva-

V
me da jadete mrsna riba,
sku{a, sardina i haringa.
o dene{no vreme bezmalku sekoja vtora `ena Imaat vitamin A, koj ja {ti-
i devojka e preoptovarena so problemot celu- ti ko`ata od negativni
lit. Za pove}e da ne se gri`ite za toa dali }e vlijanija. A, dokolku ko`a-
oble~ete kratka sukwi~ka ili }e morate vo ta vi e mrsna, toga{ jadete
sred leto da nosite farmerki, vi prepora~uvame da portokali i limoni. Limon-
jadete {to pove}e morkovi, domati, crveni piperki i skata kiselina lesno ja
spana}. Bogati se so vitamini i minerali koi go spre- stimulira ko`ata, {to pri-
~uvaat sozdavaweto na masni top~iwa. donesuva do otvorawe na
porite.

47
 MISTER NA MAKEDONIJA

MISTER BOBI JA
Sekoja godina zadol`itelno se od-
bira najubaviot de~ko vo Makedonija,
popoznato kako “Mister”. E, sega, ovaa
godina bea odbrani dvajca “ubaveci”,
od koi edniot izbor be{e vo Skopje, a
drugiot vo Gevgelija. Mo`ebi zvu~i
malku ~udno, no taka be{e. A, u{te po-
za~uduva~ki be{e toa {to “ubavecot”
{to pobedi vo Gevgelija be{e u~esnik
i na izborot vo Skopje. E, sega, vo Skop-
je konkurencijata mu be{e malku pogo-
lema, pa dobi titula prv pridru`nik
na misterot, a vo Gevgelija stana i Mi-
ster. Pa, {to e sega toj!? Mister, prv
pridu`nik, ili de~ko za se!?
Sakavme da gi prosledime i dvata
izbori, no o~igledno pozadi izborot
vo Gevgelija, organiziran od strana na
Lidija, postojat nekakvi si neotvore-
ni i nejasni raboti. Uspeavme da ja
iskontaktirame, no pregolemata nejzi-
na preokupacija okolu podgotvuvaweto
na \orgi i nemo`nosta da izdvoi “pet
minuti” od nejzinoto dragoceno vreme,
ne ni dozvoli kus razgovor, pa nitu na
misterot \orgi da si go ka`e svoeto
mislewe za izborot.
Vo prodol`enie mo`ete da go pros-
ledite izborot odr`an vo “Koloseum”
i sekako intervjuto so Misterot Bobi.

48
ZAPALI PUBLIKATA
K
ako i sekoja
godina, taka i
ovaa, vo let-
niot klub
„Koloseum“ be{e iz-
bran noviot Mister na
Makedonija. Na ovoj
izbor bea prijaveni
104 kandidati od koi
u~estvo zemaa samo
petnaesetmina od
razli~ni gradovi niz
Makedonija. Potenci-
jalnite misteri imaa
~etiri izleguvawa, vo
~etiri razli~ni va-
rijanti od koi „naj `e-
{ko“ be{e nivnoto iz-
leguvawe vo ga}i~ki,
blagodarenie na
sponzorot za dolna
obleka. Glavni vodi-
teli na manifestaci-
jata bea Zdravkica i
Damjan, `iri komisijata be{e sostavena od okolu 40-tina ~lenovi od razli~na
bran{a, a organizator kako i sekoja godina, be{e modnoto studio „Crnokrak“. Atmo-
sferata be{e `e{ka, ispolneta i propratena so dobra muzika, a neizvesnosta na
kandidatite mo`e{e da se zabelezi od izrazot na nivnite lica. Vo momentot koga
be{e proglasuvaweto skoro site bea „izgubeni“, no najdobriot od niv se zdobi so ti-
tulata Mister na Makedonija. Bobi, maneken ve}e nekolku godini, zgoden, dobro gra-
den, no naj va`no od se mom~e so izgraden svoj stil, uspea da se izdigne nad site i
da doka`e deka e najubaviot vo cela Makedonija.

49
 BOBI STEVKOVSKI - MISTEROT NA MAKEDONIJA

Sakam prirodni i ob Se vika Bobi, ima 20 godini, ubav e, zgoden i pa-

meten. .. se zanimava so manekenstvo ve}e 6 godi-
ni, raboti vo “Riplay” i nikoga{ ne oblekol
tanga!!! Titulata Mister na Makedonija e samo
u{te edna potvrda za negovata profesionalost
i odli~na referenca za site ponatamo{ni an-
ga`mani. Sepak, priznava deka predizvikot da se
prijavi na eden vakov izbor e glavnata nagrada-
patuvaweto vo [angaj. So nego razmenivme zbor-
dva okolu izborot, a ~epnavme i vo privatno-
sta, za devojki, za pederi. . . bidej}i devojkite
sakaat da znaat SE za najubaviot Makedonec.
ITN: Kako dojde na ideja da bi }e gi interesira i gej lu|e-
se prijavi{ na izborot za Mi- to {to misli{ za niv, mo`ebi
ster na Makedonija i kako re- mu se dopa|a{ na nekoe mom-
agiraa tvoite najbliski koga ~e?
im soop{ti deka si se prija- - Definitivno ne sakam ma-
vil? `i!!! No, nemam ni{to protiv
- Pa so ogled na toa deka ve- ako nekoj ima poinakva seksu-
}e 6 godini rabotam kako mane- alna opredelba, samo podaleku
ken, imam u~estvuvano na 6 od mene. . . ha, ha, ha
modni nedeli i imam snimeno ITN: Sega verojatno devoj-
pove}e reklami, taka {to ne kite te prepoznavaat na uli-
be{e iznenaduvawe za moeto ca, ima{ pove}e obo`avatel-
opkru`uvawe da se prijavam na ki itn. . Kako se nosi{ so po-
izborot. A, jas li~no go posaku- golemata popularnost?
vav patuvaweto. - Da ti ka`am, na dva - tri
ITN: Lu|eto te pametat po pati dobiv telefonski povici
nesekojdnevnata naslovna vo 4 ~asot nautro od nekoi ne-
stranica vo eden od na{ite poznati devojki, no nekoi dru-
dnevni vesnici, kade si sose- gi “napadi” ne sum imal sega za
ma gol i dr`i{ pred polovi- sega. Inaku jas li~no ne ~us-
ot organ pudlica. Zna~i li tvuvam deka sega sum nekoj
toa deka za pari bi napravil drug, pova`en, pogolem, pa da
se, pa duri i da se slika{ so- mi se krene populrnosta. Isti-
sema gol, ili mo`ebi da bi- ot sum si. Ako se smenam, toa }e
de{ striptizer na mominska bide samo na podobro, ha, ha,
ve~er? ha. . .
- Naslovanata stranica ja ITN: Zna~i li ovaa titula
slikav za pari, no nema da deka sega mora da si postoja-
otkrijam za kolku. Sepak ne ve- no sreden, bidej}i ve}e si vo
lam deka ne bi se slikal gol, centarot na vnimanieto?
no toa treba dobro da se plati. -Jas i privatno sum tip na
Inaku, ne bi bil striptizer,za- mom~e koe saka ubavo da se ob-
toa {to ednostavno toa ne mi e lekuva, sakam da imam ubavo
predizvik. A, za slikata od telo, pa postojano ve`bam vo
naslovnata, mislam deka e teretana, taka {to nema da ima
sme{na i interesna, osobeno potreba specijalno da se sre-
{to pudlicata e ma`jak, ha, ha, duvam. Otsekoga{ se odr`uvam
ha . . . da izgledam sredeno, no toa e
ITN: Zna~i li toa deka Mi- li~no za sebe, ne zatoa {to mo-
sterot saka ma`i? Eve, mo`e- ra ili treba. ..

50
bi~ni devoj~iwa
ITN: Naokolu se {u{ka{e
deka Tamara Todevska ti be-
{e devojka pred izvesno vre-
me?
-Ne mi be{e devojka vo vi-
stinska smisla na zborot, no se
dru`evme. Tamara e mnogu in-
teresna kako li~nost, zabavna
e i otka~ena, no vie novinari-
te ne “napadnavte” pred vreme,
se u{te be{e rano za sliki po
vesnici itn...
Ni{to oficijalno nema{e,
ama od novinarite mir nema.
(se smee)
ITN: Isto taka “na golemo”
se zboruva deka izborot na
koj {to ti pobedi, be{e name-
sten i neobjektiven? To~no
li e?
- Ti si vtora {to mi ka`uva
vakov muabet, no mene toa vo-
op{to ne me interesira!! @i-
rito go so~inuvaa 40 lu|e, taka
{to ne znam kolkava e verojat-
nosta da gi natera{ site 40 da
glasaat za mene. Razmislete
sami?!
ITN: Na scenata te pra{aa
{to saka{ da bide{ i koe e
tvoeto `ivotno moto? Ti ve-
li{:”Edna{ se `ivee”. . .
- Pa da, jas sum mlad ~ovek
koj `ivee so devizata deka ed-
na{ se `ivee i zatoa ne propu-
{tam {ansi. Izborot za mister
e tipi~en primer za toa. Sepak,
vo su{tina pra{awata bea
mnogu elementarni:”[to saka{
da bide{!?”. Mislam, nema po-
treba da odgovaram na takvi
pra{awa. Osven toa cel den
nemav jadeno ni{to, pa od edna
pija~ka ve}e bev “razni{an”(se
smee), taka {to seedno mi be{e
{to }e ka`am ili nema da ka-
`am.
ITN: Re~isi paralelno vo
Gevgelija se slu~i u{te eden
izbor za mister na Makedoni- vi na devojki, na protiv, pove-
ja. Ima li tuka nekakov konf- }e mi se dopa|aat prirodni i
likt na interesi? obi~ni devoj~iwa. Jas ne obo-
- Jas }e odam na izbor koj se
vika Man Hunt, dodeka drugiot
mister }e odi na svetskiot iz-
bor za mister. Stanuva zbor za
dve razli~ni licenci, za dva
razli~ni izbori na mister. Ne
gledam konflikt.
ITN: Sega, otkako stana Mi-
ster na Makedonija, tvoeto
mislewe e poreleventno, pa
ajde ka`i koi od na{ite ma-
nekenki ti se dopa|aat i ima-
at telo za da reklamiraat
dolna obleka i kostimi za ka-
pewe?
- Sawa Nikoli} bez razmis-
luvawe e preubava devojka, a za
dolna obleka mislam deka Ma-
rijana Stanojkovska i Maja
Gligorova se sovr{eno gradeni.
Na drugi devojki ne mi teknuva,
ne isklu~uvam mo`nost da ima.
ITN: Bidej}i vo momentov
nema{ devojka, sigurno site
obo`avatelki sakaat da znaat
kakov tip na devojki ti se do-
pa|aat? Dali pove}e saka{
manekenski tipovi ili i
obi~ni devojki?
- Ne sakam manekenski tipo-
`avam mnogu slabi, anoreksi~-
ni kako {to se podrazbira da
bidat manekenkite. Inaku samo
edna{ bev silno zaquben i od
toga{ re{iv ve}e da ne im pri-
davam zna~ewe na devojkite i
voop{to na qubovta. No, toa ne
go isklu~uva seksot, treba da
si idiot da nema{ redoven
seks, ha, ha, ha. . .
ITN: Vnimava{ li na is-
hranata?
- Da, vnimavam {to jadam,
malku poradi linijata, no i po-
radi zdravjeto. Sega letno
vreme pove}e sum na salati i
te~nosti. A, odam i vo tereta-
na, 5 pati nedelno, taka {to mu
posvetuvam golemo vnimanie na
teloto.
ITN: Kade na odmor?
- Minatata godina bev na Pag
vo Hrvatska i si pominav super.
Mo`ebi i ovaa godina }e odam
povtorno tamu, mo`ebi vo Gr-
cija, a krajna varijanta e Buga-
rija. Rano e, ima u{te vreme!
51
 SOVETI ZA TRUDNICI
T
rudni~kata ma~nina obi~-
no po~nuva posle {estata
nedela, a kaj pogolemiot
del zavr{uva vo dvanae-
settata, iako ponekoga{ se slu-
~uva da trae do krajot na deveti-
ot mesec. Ma~ninata vo tekot na
bremenosta se pojavuva poradi
razli~ni faktori: poremetuvawe
na hormoni, psihi~ka napnatost i
nisko nivo na {e}er vo krvta.
Iako mnogumina mislat deka nema
spas od ma~ninata, sepak nie vi
davame nekolku soveti kako da ja
namalite i vo kraen slu~aj to-
talno da ja eliminirate.
1. Jadete po malku, no
po~esto
Dokolku va{iot `eludnik e
prazen, toa doveduva do opa|awe
na {e}erot vo krvta i predizvi-
kuva gadewe od hranata {to ja
gledate i konzumirate i ma~nini
vo `eludnik. Obidete se hranata
{to ja vnesuvate da bide po nisko
kalori~na i po lesna za varewe,
da nema premnogu masnotii i da
ne e za~ineta. Dokolku mirisot
na hranata vi pre~i i vi prediz-
vikuva ma~nina, po~ekajte hrana-
ta da se oladi, pa potoa jadete ja.
2. Akupresorni zavoi
Dokolku patuvate, pred da trg-
nete, zadol`itelno posetete ja
najbliskata apteka i obezbedete
si akupresoren zavoj. Ovoj zavoj
se stava okolu ra~niot zglob i
deluva vrz akupresurnite to~ki.
Dokolku vakov zavoj ne uspeete
da najdete, vo toj slu~aj pobaraj-
te tableti protiv ma~nini vo
`eludnik koi mo`at da gi kori-
stat trudnici, za da nemate tego-
bi za vreme na patuvaweto.
3. ^aj od |umbir
52
10 na~ini kako
da se oslobodite
od ma~ninata
Sekoe utro imate ma~nini, te-
`ina vo stomak, vrtoglavica!!! Ne
o~ajuvajte, seto toa e minliva
rabota. Koga }e stanete, prvo ne-
{to na koe }e pomislite toa }e
bide ~ajot od |umbir, edinstveno
efikasno sredstvo koe }e vi po-
mogne da gi nadminete va{ite
ma~nini. Dokolku sakate ne{to
poprirodno, mo`ete da kupite
sve` koren od |umbir, da go
izrendate i da go prome{ate so
topla voda. Efektot }e bide
u{te posilen.
4. ^aj od nane
Mnogumina od vas ne mo`at da
go podnesat mirisot na ~ajot od
|umbir, pa kako dobra zamena za
nego e ~ajot od nane. Ova raste-
nie e poznato po negovite koris-
ni dejstva, vklu~uvaj}i go vare-
weto na hranata i osve`uvaweto
na zdivot vo ustata. Ovoj ~aj po-
sebno vi e biten, bidej}i }e us-
peete da ja ubla`ite gor~inata
{to ja ~uvstvuvate.
5. Ve`bajte!!!
Na mnogumina od vas, koga }e
im se spomne ve`bawe, po~nuva
u{te pove}e da im se vrti vo
glava i da im se javuvaat ma~ni-
ni vo stomak. No, stop!!! Koga se
nao|ate vo bilo koj mesec, pa ma-
kar i vo devetitiot, zadol`i-
telno ve`bajte. Umerenite ve`-
bi kako {to se pro{etka niz
park, edno~asovno pe{a~ewe na
sve` vozduh i sli~no, }e vi po-
mognat da gi nadminete te`inite
{to gi imate. Dosta efikasni
ve`bi vo trudni~kite denovi se
jogata i pilates ve`bite.
6. Voda so limon
Obidete se da piete topla
voda so ceden limon. Lu{pata od
limonot ~uvajte ja vo }esi~ka, pa
dokolku vi se slo{i, samo pomi-
risajte i vedna{ }e se po~uvstvu-
vate podobro.
7. Proteinska u`ina
Pred da legnete da spiete,
obavezno izedete eden sendvi~
poln so proteini, toa }e vi go
zgolemi {e}erot vo krvta i }e
mo`ete mirno da spiete bez ni-
kakvi ma~nini. Na va{ata na-
tkasna ne zaboravajte da ~uvate
mlaka voda so ceden limon, za vo
slu~aj da o`ednite vo tekot na
no}ta , da ne stanuvate naglo. I,
dokolku obvrskite vi nalo`uva-
at da stanete rano nautro, ne za-
boravajte saatot da go naviete
eden saat porano, za da mo`ete
poleka da stanete i da ne se br-
zate da stignete na vreme.
8. Homeopatija
Priroden na~in na le~ewe, koj
mo`ete i sami da go primenite
bez nikakvi {tetni dejstva i
posledici (ne mo`e da ima pre-
doziranost). Najprepora~livi
lekovi protiv ma~ninata vo te-
kot na bremenosta se nux vomica
koi se pijat pet dena, po tri tab-
leti na den.
9. Vitamin B6
Iako vitaminot B6 se prepo-
ra~uva da go pijat site, sepak,
trudnicite moraat da go konzu-
miraat sekojdnevno. Dali toa }e
bide po priroden pat, preku is-
hranata ili pak preku tableti, se
zavisi od vas. Izborot e va{. Do-
kolku go izberete prirodniot
pat, najmnogu B6 vitamini sodr-
`at bananite, ribata, posnoto
meso i ovo{jeto.
10. Tro{ewe na }esi
Dodeka ste vo po~etna faza na
va{ata bremenost, nemojte da iz-
leguvate od doma bez da si zeme-
te dve, tri }esi~ki vo slu~aj da
vi se lo{i. Ako, ni{to drugo,
malku nezgodno }e bide i za vas i
za okolinata, ako povratite na
podot na avtobusot ili vo najlo{
slu~aj vo skutot na sopatnikot do
vas!!!
U@IVAJ VO BREMENOSTA

10 topli soveti za bremenost

D
evet meseci e predolgo vreme za da pomogne i zaedni~ki }e go nadminete toa. da go po~uvstvuva. Razgovarajte za toa kako }e
sedite i zaludno da se gri`ite {to so 5. Ne zaboravajte na izgleda detskata soba, kako }e ja uredite i
sebe. Imate dovolno vreme da se pri- svojot izgled dokolku ste vo mo`nost opremete ja u{te pred
premite i sekako da u`ivate vo bre- Osnovno pravilo kaj bremenite `eni e de- da se rodi bebeto. Taka, obvrskite mnogu po-
menosta. Nie vi prepora~uvame 10 soveti za ka vo tekot na bremenosta go menuvaat svojot ve}e }e vi se namalat, a i vie }e bidete po za-
va{e u`ivawe. izgled i toj ne e ist kako i prethodno. No, ne dovolni so sebe.
1. Vodete dnevnik o~ajuvajte!!! I vo tekot na bremenost treba da 8. Razgovarajte so bebeto
Bremenosta e period vo koj nastanuvaat pro- se gri`ite za svojot izgled, da gi praktikuva- Koga }e po~uvstvuvate potreba deka treba
meni kaj va{eto telo. Kaj golem del promenite te prethodnite naviki, ubavo da se oble~ete, da napravite muabet so nekogo, znajte deka be-
se ekstremno vidlivi i golemi, a kaj, ostanati- da go posetite va{iot frizer, kozmeti~ar, beto e sekoga{ so vas i mo`ete da mu ka`ete
te se relativno po mali. Se zavisi od na~inot mo`ete slobodno i da oble~ete mali {tik- se {to }e posakate. Iako, toa mo`ebi vi zvu~i
na ishranata i sekako odr`uvaweto vo tekot na li~ki, da se na{minkate itn... Samo taka }e malku ~udno, sepak bidete sigurni deka }e se
bremenosta. Nie, vi prepora~uvame da po~nete bidete zadovolni od svojot izgled i }e se ~uv- ~uvstvuvate ba{ kako da imate dijalog so ne-
da vodite dnevnik od samiot po~etok na va{a- stvuvate kako gorda trudnica. koj dobar slu{atel.
ta bremenost. Vo nego napi{ete se {to ve ma~i, 6. Odete na {oping 9. Prijatelki trudnici
promenite koi gi zabele`uvate na sebe i vo se- Vo prvite nekolku meseci }e mo`ete neka- Idealno re{enie za pro{etka }e vi bide
be, zapi{ete gi va{ite ~uvstva i mislewa. Ovoj ko da vlezete vo dosega{nata garderoba. No, dokolku imate prijatelka koja isto taka e
dnevnik vodete go se do dvetiot mesec za eden za mnogu kratko vreme se }e vi bide malo i ne- bremena. U{te po idealno e ako toa bide va-
den so zadovolstvo da sednete i da go ~itate, ma da imate {to da nosite. Zatoa, vo prva do- {ata najdobra prijatelka. ]e imate odli~ni
da se prise}ate na dobrite, pa i ponekoga{ bra prilika dozvolete si da otidete na {o- temi za razgovor, i dvete }e se te{ite so
ma~nite denovi od va{ata bremenost. ping i kupete si nekoe novo trudni~ko par~e. problemite i emociite {to gi imate vo tekot
2. Slu{ajte muzika Gledajte toa da bide moderno i vo stilot ka- na bremenosta. Pro{etkite i {opinzite }e vi
Bremenosta }e mo`e da vi ovozmo`i da go ko {to i do sega se oblekuvavte. Ne morate da bidat neizbe`ni bez razlika dali }e mo`ete
zbogatite va{iot kulturen `ivot. Nau~nite gi slu{ate sovetite na postarite deka stoma- ili }e bidete umorni.
istra`uvawa poka`ale deka bebeto premnogu ~eto ne treba da vi se gleda(vo leto) ili pak 10. Pe{a~ete
u`iva dodeka slu{a muzika. Toa zna~i dodeka farmerkite treba da bidat so visok struk. Edinstveno i najbitno pravilo vo tekot na
ste bremeni slu{ajte po~esto muzika, no vni- Nikako!!! Praktikuvajte garderoba kako i bremenosta e pe{a~eweto. Nikako nemojte da
mavajte toa da bide nekoj po blag ritam. Bebi- prethodno. izostavite da pe{a~ite barem po eden ~as vo
wata najmnogu ja sakaat klasi~nata muzika. 7. Razgovarajte so soprugot tekot na denot. Dokolku se ~uvstvuvate dobro,
Isto taka bidej}i vo ovoj period ste bez golemi Vie ste taa koja {to go nosi bebeto vo sebe, obidete se da prope{a~ite i po dva tri ~asa.
obvrski, mo`ete da si dozvolite da otidete na no sepak bidete sigurni deka stravot za toa Toa ja podobruva cirkulacijata na krvta i vi
nekoj koncert i ne se sekirajte, se u{te }e vi malo su{testvo pove}e preovladuva kaj va{i- ovozmo`uva da bidete porelaksirani i poo-
naplatat samo edna karta, a dvajcata }e go sle- ot soprug. Razgovarajte so nego, dozvolete i toj pu{teni vo sekoj pogled. B.P.
dite koncertot.
3. Smenete gi navikite
Dokolku dosega ste jadele tri pati vo denot,
napravete mala promena i jadete {est pati, no
vo pomali koli~estva. Obidete se po~esto da
vnesuvate ovo{je i zelen~uk, bidej}i va{eto
dete toa saka da go jade. Nemojte nikako da gi
izostavite prirodnite sok~iwa i sekako cede-
niot limon, portokal i citron. Zadol`itelno,
kade i da odite, makar i na mala pro{etka, ne
zaboravajte so sebe da ponesete biskviti i ba-
rem edna banana.
4. Ne pla{ete se
Normalno e vo tekot na bremenosta da po-
~uvstvuvate poremetuvawe na va{iot metabo-
lizam. Mnogu ~esto se slu~uva da bidete ner-
vozni, da ne znaete {to da napravite vo odre-
deni momenti ili pak da se razo~arate od va-
{iot izgled. Toa ne treba da ve pla{i, sosema
e normalno. Golem del od bremenite `eni ima-
at strav od spontan abortus i ~esto mislat de-
ka nema da izdr`at do kraj da go donosat bebe-
to. Vakvo mislewe i strav ne smeete da imate.
Ne smeete da se pla{ite i psihi~ki da se opte-
retuvate so lo{i misli. Za sekoja va{a te`ina
i sekoja nerazjasneta misla slobodno obratete
se kaj va{iot ginekolog, koj so sigurnost }e vi

55
 KORISNI SOVETI ZA RODITELITE
Podgotvete go deteto za
letuvawe so vrsnici
Vreme e da razmislite
za potrebata od letu-
vawe na va{eto dete
so negovite vrsnici.
Ispratete go vo odmo-
rali{te na more, na
ezero ili na planina.
Istovremeno }e se dru-
`i so svoite vrsnici i
}e bide pod nadzor na
pedagog. Letuvaweto
mo`e da se kombinira
so u~ewe stranski ja-
zik ili so igrawe te-
nis. Pred da se vpu-
{tite vo barawe na
najdobriot aran`man
za letuvawe na va{eto
dete, razmislete za
slednive aspekti.
Razmislete kolku toa e
samostojno. Ova pra{awe
1 voop{to nema vrska so vo-
zrasta, za{to prvooddele-
nec mo`e da bide poodgovoren
od 12-godi{nik. Se zavisi od
okolnostite vo koi raste dete-
to. Decata na koi postojano tre-
ba da im se naglasuva da gi iz-
mijat zabite ili da si go name-
stat krevetot nautro, pote{ko
}e se vklopat vo grupata. No,
56
vredi da se obidete. Mo`ebi
dodeka gi gleda drugite samo-
va. Kupete mu telefonska kar-
ti~ka za da mo`e i toa da vi se
momentot }e go posaka.
Zadol`itelen e, no
stojni deca okolu sebe i samoto javuva vam. nemojte da se rasfrlate
}e stane poodgovorno. Vo sekoj
slu~aj, ne mu go skratuvajte va-
5
Ako deteto ne e dobar
pliva~, predupredete gi 8 so pari. Informirajte se
kakvo e menito vo odmo-
kvoto iskustvo. Sekoga{ postoi pretpostavenite pedagozi rali{teto i kolku obroka se
prvpat. da vnimavaat na nego. Za vreme slu`at dnevno. Ako deteto jade
Raspra{ajte se vo turi- na letuvaweto po`elno e da po- mnogu, }e mu treba eden sendvi~
2 sti~kite agencii i vo
sportskite klubovi za po-
setuva {kola za plivawe i na toj
na~in dopolnitelno da se moti-
pove}e, mo`ebi keks ili ~oko-
lada. Koj mo`e da go zamisli le-
nudite {to gi imaat. ^estopati i vira. tuvaweto bez sladoled i sok...
u~ili{tata organiziraat letu- Nekoi deca se alergi~- Mnogu e va`no da go predupredi-
vawa, {to e prednost, bidej}i ni na lekovi, na hrana, na te deteto kolku pari mo`e da
deteto }e bide me|u svoite dru-
gar~iwa i so nastavnik {to ve}e 6 sonce... Dokolku alergija-
ta e utvrdena, deteto mora
tro{i dnevno za xeparlakot da
mu stigne do krajot na letuvawe-
go poznava. Poglednete gi foto- da znae na {to e alergi~no i {to to.
grafiite od odmorali{tata vo
koi deteto bi bilo smesteno,
zna~i toa. Ako smetate deka e
potrebno, napi{ete mu i potset-
proverete kakva e ishranata, nik.
kakva zabavna i edukativna pro- Ne se gri`ete ako va-
grama nudat... Ovie informacii {eto dete e prebirlivo.
vi se potrebni za da mo`ete
psihi~ki da go podgotvite va{e- 7 Prviot den }e ostane
gladno, no ve}e vtoriot
to dete za novoto iskustvo. nema. Potrebata za jadewe e
Po`elno e prviot pat iskonski nagon, a va{eto dete
3 va{eto dete da letuva ba-
rem so edno svoe drugar~e,
brzo }e sfati deka ne e tuka ma-
mi~ka da mu go zgotvi toa {to vo
koe ve}e go poznava i koe }e pa-
tuva zaedno so nego. Ako toa ne e
mo`no, predupredete go deteto
{to da o~ekuva. Osobeno nagla-
sete mu deka nema da bide vo
centarot na vnimanieto kako
{to e doma me|u svoite. Nau~ete
go deka ne smee da se odvojuva od
grupata i da kontaktira so ne-
poznati.
Bidete vo kontakt so
4 deteto. Denes re~isi se-
koe dete ima mobilen, no i
dokolku nema, mo`ete da go po-
barate na telefonskiot broj na
odmorali{teto vo koe }e letu-
I TIE SE NA ODMOR

Vnimatelno so va{ite
“mali klinci”
S o deca, duri i koga
odite na godi{en od-
mor, nema totalno opu-
{tawe, bidej}i ne za-
boravajte deka tie se nepred-
vidlivi, a letniot odmor e
idealna prilika za nivno pot-
polno u`ivawe, {to bi ve do-
velo do nepredvidlivi situa-
pri toa roditelite ~esto se
nao|aat vo situacija da moraat
samite da interveniraat. Mo-
`ebi }e se najdete vo situaci-
ja, koga lekarskata pomo{ nema
da vi bide dostapna, pa ve upa-
tuvame i ve potsetuvame na ne-
kolku naj~esti “letni” proble-
mi.
dovede do seriozni ko`ni
o{tetuvawa i poremetuvawa.
Ne se prepora~uva nitu pak bi-
lo kakva pro{etka vo spomena-
tite termini, pa duri i da gi
za{titite so ~ador ili bilo
koe drugo sredstvo koe {titi
deni pravila. Sledej}i gi ta-
kvite pravila, }e izbegnete
opasno o{tetuvawe na epider-
misot na ko`ata na maloto i
“krevko” dete. Za da odbegnete
posebni problemi i ko`ni
o{tetuvawa na deteto, zadol-
od son~evite zraci, bidej}i do `itelno koristete gi specijal-
deteto mo`e da dopre son~ev nite kremi za son~awe, name-

cii za va{a intervencija.
Letoto e godi{no vreme, vo
koe mnogu od roditelite, zaed-
no so svoite deca razmisluvaat
da zaminat nekade na godi{en
odmor, bez razlika dali toa }e
bide planina, ezero ili more.
Me|utoa ne pominuva se, onaka
kako {to sme si zamislile i
Opekotini
zrak od nekakva refleksija. neti za deca, koi ja {titat ko-
Koga deteto }e napolni edna `ata od UVA, UVB i infracr-
od sonce godina, mo`e da mu se “dopu-
{ti” da u`iva vo voda i na son-
ce, no duri i toga{ so golema
venoto zra~ewe. Vnimavajte na
oblekata so koja }e go oble~ete
va{eto dete. Prepora~livo e
Mnogu ~esto se sovetuvaat pretpazlivost, sledej}i odre- toa da bide obleka vo bela ili
roditelite, malite doen~iwa
do ~etiri meseci, da izbegnu-
vaat da gi izlo`uvaat direktno
na sonce. Toa zna~i,
deka za malite ~e-
tirimese~ni bebi-
wa, “dozvoleno” im
e da se izlo`uvaat
na sonce do 9 ~asot
nautro ili posle 18
~asot poladne. Ko-
`ata na malite be-
biwa e premnogu
osetliva i nekon-
troliranoto izlo-
`uvawe na son~evi-
te zraci mo`e da

57
 nekoja svetla pastelna boja.
Glavata za{titete mu ja so {e-
{ir~e ili nekoe prikladno
par~e nameneto za na glava.
Vo slu~aj da dojde do nesa-
kani o{tetuvawa i izgorenici
na ko`ata na va{eto dete, mora
da bidete vnimatelni vo po-
stapkite koi }e gi primenite.
Mo`e da se najdete vo ulogata
na “sam svoj lekar”. Ako se ra-
boti za zgolemeno crvenilo na
ko`ata, proprateno so bolka
pri dodir, takviot del od ko-
`ata treba da go ostavite
“otvoren” i privremeno da sta-
vate ladni oblogi. Pomagaat i
sredstvata za ladewe, koi mo-
`ete da gi najdete vo sekoja ap-
teka, so toa pobrzo }e go nama-
lite crveniloto i toplinata
koja va{eto dete }e ja ~ustvuva.
Vo takvite slu~aevi, dosta
poznato me|u lu|eto, e koriste-
weto na jogurt ili kiselo mle-
ko, me|utoa sovremenite stavo-
vi ne go poddr`uvaat toa. Ki-
seloto mleko i jogurtot, brzo
deluvaat i ladat, vo momentot
koga gi stavate na izgorenoto
mesto, no gi zatvoraat porite
na ko`ata, so {to ko`ata pote-
{ko di{e i zazdravuvaweto od
izgorenicite podolgo trae. Vo
kraen slu~aj, dokolku se raboti
za izgorenici koi se proprate-
ni so meuri, so voda ili gnoj,
toga{ e prepora~livo da go od-
58
nesete va{eto dete, do najbli-
skiot lekar, bidej}i se raboti
za izgorenici od visok stepen.
Dehidrirawe
Dehidriraweto e dosta ~esta
pojava, osobeno vo letniot per-
iod, koga temperaturite do-
stignuvaat navistina visok
stepen, a so toa potrebata od
vnesuvawe na te~nosti vo orga-
nizmot e pogolema. Me|utoa, ima
i patolo{ki slu~ai za pojava na
dehidrirawe. Roditelite tre-
ba da bidat zapoznati so dnev-
nata potreba na deteto od vne-
suvawe na te~nosti vo or-
ganizmot, za toj da funk-
cionira normalno. Kolku
e pomlad organizmot na
deteto, tolku metabo-
lo~kite procesi se po-
brzi i pogolema e po-
trebata od vnesuvawe
na te~nosti. Pritoa,
deteto, dnevno treba
da vnesuva 10-15% vo-
da od svojata telesna
te`ina. Vo slu~aj na
visoka temperatura,
povra}awe..., deteto
treba da vnesuva
zgolemena koli~ina
na te~nost. Na pri-
mer, za sekoj stepen
na poka~ena tem-
peratura od nor-
malnata, treba dopolnitelno
da mu dadete 10 mililitri vo-
da, za sekoj kilogram od teles-
nata te`ina. Na bebiwa do 6
meseci, ne e potrebno da im se
dodava dopolnitelno te~nost
dokolku se hrani od maj~inoto
mleko, bidej}i toa sodr`i do-
volno voda. Inaku, kravjoto
mleko ima ednakva koli~ina na
voda kako i maj~inoto mleko.
Davajte mu na va{eto dete do-
volna koli~ina voda, kako bi se
isfrlile nepotrebnite mine-
rali i produkti na metaboliz-
mot. Za zgasnuvawe na `edta,
vodata e najdobar izbor. Za do-
en~iwata, vodata treba da bide
isfiltrirana i oladena, a kako
alternativa se “prifa}a” i vo-
da vo {i{iwa, koja mo`e da ja
najdete nasekade. Na malite
deca, mo`e da im se dade blago
zasladen ~aj, vo dodatok so li-
mon. Ovo{nite sokovi ne se za-
mena za vodata poradi golemoto
koli~estvo na {e}er vo niv,
koi pravat sprotiven efekt,
odnosno ja “provociraat” `edta.
Ubodi od insekti
Decata ~esto se izlo`eni na
ubodi od razni insekti, naj~esto
od komarci. Sre}na okolnost,
{to retko se slu~uvaat ubodi od
{tetni i otrovni insekti. Ima
golem broj na deca
ka`uvaat nikakvi simptomi, ved-
na{ po ubodot. Me|utoa, kaj golem
del osetlivi “klinci”, nastanu-
docna da se razvie i da prediz-
vika pogolemi komplikacii. Ko-
ristete lekarstva za namaluva-
no kolku i koga “malite klinci”
}e gi izlo`uvate na sonce, bidej-
}i pri sekoja nevnimatelnost,
vaat komplikacii po ubodot i za- we na poka~enata temperatura, mo`e da dojde do poka~uvawe na
toa prepora~livo e vedna{ po predhodno vo konsultacija so le- telesnata temperatura ili na-
ubodot, na samoto mesto da se kar. Najdobro e da primenite an- rodski ka`ano, “son~anica”.
stavaat ladni oblogi. Dokolku se
raboti za premnogu osetlivo de-
te, po ubodot, mo`ede da prime-
nite antihistaminik. Vo kraen
slu~aj, dokolku deteto
pojavuva simptomi na
te{ko di{ewe, ladna
pot, ote`nat kontakt so
nego, vedna{ upatete se
do najbliskata zdrastve-
na ustanova.

koi {to se otporni
od ubodite na insektite i ne po-
Poka~ena telesna
temperatura
Poka~enata telesna tem-
peratura e naj~est znak za go-
lem broj akutni sostojbi i toa
e znak deka vo organizmot na
deteto ne{to se slu~uva i
deka organizmot se bori
protiv taa sostojba. Nor-
malnata telesna tempera-
tura za site vozrasti e do
37 stepen. Dokolku teles-
nata temperatura go do-
stigne toj stepen, treba
da prevzemete merki za
va{eto dete, bidej}i ovaa “grani-
ca” 37 stepen, se smeta za najo-
pasna temperatura, koja mo`e po-
tibiotik, na baza na paraceta-
mol. Dokolku se pojavi poka~ena
telesna temperatura, propratena
so proliv, povra}awe, zabrzano
~ukawe na srceto, gr~evi po ce-
loto telo ili na odredeni delo-
vi, bolka vo grbot i stomakot, pe-
~ewe pri mokrewe, glavobolka,
gubewe na svesta, preterano ble-
dilo na tenot na ko`ata, zadol-
`itelno posetete go najbliskiot
lekar. I, u{te edna{, vnimatel-

59
 RODITELSKI DILEMI
I va{eto bebe na odm
I ako doktorite ne vi
prepora~uvaat da le-
tuvate so va{eto bebe,
pogotovo koga toa e po-
malo od {est meseci, sepak od-
lukata ja donesuvate vie. Ne
mora da ~ekate va{eto dete da
proodi i da izleze od peleni za
da go odnesete na letuvawe.
Odmorot prilagodete go spored
negovite potrebi. Treba da
imate predvid deka va{eto be-
be }e dojde vo kontakt so mnogu
lu|e, so voda, zemja, pesok, ka-
men, sonce... a, toa e ona {to na
site ni e potrebno, pa i na najm-
ladite.
Ona na {to osobeno treba da
posvetite vnimanie e da se dr-
`ite do va{eto klimatsko pod-
nebje, bidej}i bebeto e premno-
60
gu ~uvstvitelno. Najednostavno
}e im bide na onie koi imaat
vikendi~ka pokraj more. Za
ostanatite, izborot na hoteli e
dovolen, no sepak najdobro e da
iznajmite apartman za da ne go
remetite ritamot na va{eto
bebe, no i sopstveniot.
Patuvawe
Doktorite sovetuvaat bebe
pomalo od {est meseci da ne go
nosite na pat. Ako e ba{ neop-
hodno, da patuvaat mo`e i ~eti-
rimese~ni bebiwa, no ne i po-
mali...
So sopstven avtomobil
Najdobro za va{eto bebe e
ako patuvate so sopstven avto-
mobil. Za vreme na patuvaweto
}e mo`ete da zastanete koga }e
posakate i taka sekoga{ }e mo-
`ete da odgovorite na potrebi-
te na bebeto.
No}no vozewe
Bebiwata mnogu ~esto ne
podnesuvaat vozewe, zatoa ne-
mojte da pojdete na pat preku
vikend koga se najgolemite soo-
bra}ajni gu`vi, nitu pak vo te-
kot na denot. I vozrasnite te-
{ko go podnesuvaat stoeweto vo
koloni so avtomobili, a zamis-
lete kako }e se po~uvstvuva va-
{eto bebe. Patuvajte docna na-
ve~er ili vo tekot na no}ta.
Bebiwata naj~esto toga{ spijat
i nema da im bide naporno.
More ili
planina?
Koj vo leto mo`e da mu odo-
lee na moreto? Duri i bebeto
podobro }e se ~uvstvuva na mo-
re otkolku na planina. Toa ne
zna~i deka va{eto dete nema
dobro da se ~uvstvuva na selo.
Rezervirajte krevet~e
Za patuvaweto da vi bide
poopu{teno, ne ~ekajte da se
podgotvite vo posleden moment.
Sekoga{ spakuvajte go prvo ona
{to mu e potrebno na va{eto
bebe. Iako vo hotelite mo`e da
nabavite detski krevet, dobro
bi bilo rasklopen da go ponese-
te i krevetot od doma, pogotovo
ako va{eto bebe e problema-
ti~no za spiewe.
mor
Dve nedeli
Bi bilo dobro, dokolku ste
vo mo`nost se razbira, so bebe-
to da ostanete na letuvawe ba-
rem dve nedeli. Sedum dena se
premalku, bebeto treba da se
odmori od napornoto patuvawe,
da se prilagodi na novata situ-
acija, da u`iva vo morskoto
sonce...
Podgotvete hrana
Vo mini fri`ider~e podgo-
tvete hrana i sok~iwa. Za vre-
me na patuvaweto toa }e mu bi-
de neophodno.
Otka`ete se od u`ivaweto
Va{iot prv odmor so bebe
nema ni odaleku da bide rela-
ksiran kako prethodnite letu-
vawa koga ste se opu{tale bez
nikakvi obvrski. ]e mo`ete da
se bawete edinstveno koga va-
{eto bebe toa }e vi go dozvoli,
a za izle`uvaweto na pla`a
ovojpat }e mo`ete samo da so-
nuvate, no toa e cenata na maj-
~instvoto.
Vnimatelno na sonce
Duri vo docnite popladnevni
~asovi mo`e va{eto bebe slo-
bodno da go izlo`ite na pla`a.
Iako son~evata svetlost vo toj
period od denot e mnogu slaba,
sepak nama~kajte mu ja ko`ata
so krema so za{titen faktor.
Glavata pokrijte mu ja so {e-
{ir~e i ~esto davajte mu da pie
te~nosti.
Bez peleni
Na pla`a ne mora da {eta so
peleni, a za malku pogolemite,
toa }e bide idealna motivacija
za kontrola na vr{eweto nu`-
da.
Mo`no e va{eto bebe nepo-
`elno da reagira na novata sre-
dina i duri da mu se poremeti so-
not, a so toa i ishranata, no ako e
zdravo nema potreba od panika.
Se }e se sredi koga }e se vratite
doma.
61
 So milenikot ili
GODI[NI ODMORI I MILENICI

P odgotovkite za godi{nite
odmori se vo poln ek, oku-
pirani ste so toa kade da
odite, gi “vrtite” turi-
sti~kite agencii za naj povolen
aran`man, a ako imate doma{no
mileni~e...ete u{te eden problem
pove}e.
Lesno e za onie koi bi kampu-
vale na nekoe od na{ive ezera,
mileni~iwata sekako se so niv.
Vo takvi uslovi nikoj ne pravi
problem za prisustvoto na mile-
nicite, niz kampovite se ~est de-
kor na prikolkite i bungalovite,
no problem e ako letuvate vo ho-
tel, pa i vo privatno smestuvawe.
Dokolku nemate uslovi da gi
nosite so sebe, najdobro e gri`ata
da ja prezeme nekoj blizok na se-
mejstvoto koj }e go posetuva i }e se
gri`i za nego vo va{iot dom, a do-
kolku ja prezeme obvrskata i so
prestojot, toga{ mora prvo vie da
se osigurate deka ima dobri uslo-
vi za va{iot milenik i deka do-
bro }e se gri`i za nego. O~ekuva-
no e koga mileni~eto }e ja smeni

62
i bez nego
sredinata da bide ta`no,
no zatoa, toj {to si ja
prezel obvrskata treba
da se pogri`i da mu ja
nadopolni “zagubata”.
Prepora~livo e vo tie
momenti da go “igra” za
da ne se po~uvstvuva za-
postaveno.
Dokolku pak imate
ulovi da go nosite so se-
be, a patuvate vo strans-
tvo, za nego mora da gi
imate potrebnite doku-
menti. Pred se toa e paso{ot i
sertifikatot deka se vakcini-
rani i potvrda deka ne se nosi-
teli na nikakva bolest vo mo-
mentot. Zatoa, mora da se vnima-
va terminot za odmor da se koor-
dinira so vremeto za redovna
vakcina, a so konsultacija so ve-
terinar, treba da se proveri da-
li vakcinata mo`e da se pomesti
za nekolku dena.Seto toa zavisi
od rasata na mileni~eto.
MILENI^ETO NA ODMOR
Dokolku va{eto mileni~e e
nkoj vid ptica, kafezot e neizbe-
`en. Treba da ponesete potrebna
koli~ina i vid na hrana, zatoa
{to papagalite na primer, se hra-
nat razli~no i imaat poseben re-
`im. Mora da se vnimava potreb-
nata koli~ina hrana sekoga{ da ja
ima i sekako ladna voda. kako do-
datok na hranata, prepora~livo e
vo kafezot da mu se stava list
zelka, marula ili drug zeljest
zelen~uk kako dodatok na vita-
mini koi se neophodni za sekoe
`ivo su{testvo. Vo kafezot ne ja
zaboravajte i omilenata igra~ka.
Da ne se zaboravi deka mileni-
~eto mo`e da im pre~i na drugite
vo okolinata, pa prepora~livo e
nave~er da go pokrivate kafezot
so lesna tkaenina. Pticite ne se
omileni kaj onie {to sakaat po
dolg son, vo ranite utrinski ~a-
sovi, nivnata pesna i ne ni zvu~i
taka prijatno. Isto taka, mora da
se vnimava i na higienata vo ka-
fezot, zatoa {to na visokite
temperaturi, taa mirizba mo`e
da e mnogu neprijatna.
Ako mileni~eto e ma~e ili ku-
~e, zadol`itelna e ko{nicita za
odmor i spiewe. Kaj ku~iwata ne
smee da se zaboravi na lan~eto i
na {titnikot dokolku e ku~eto
od pogolemite
rasi za da ne se
slu~i da lae vo
nepoznatata
sredina. Dr`e-
te go blizu do
sebe, ~esto na lan~e, za{to ima
lu|e koi i ne miluvaat prosto-
rot da go delat so milenici.
Prepora~livo e za nego da ima-
te posebna torbica kade }e ja
nosite hranata i nadopolnuva-
weto na obrocite, no i nekolku
par~iwa pove}e od priborot za
hranewe. So niv ne bi trebalo
da ima problem okolu hranata,
tie naj~esto so zadovolstvo
prifa}aat del od hranata {to
nie ja jademe.
Ako pak ~uvate divo prase,
hr~ak ili drugo “egzoti~no” `i-
votin~e, prepora~livo e da ne
gi nosite na odmor. Iako ne ba-
raat poseben tretman, od vidot
na {etawe, sepak ima obvrski
okolu menuvawe na pilevinata
i na visoki temperaturi imaat
neprijatna mirizba. Ovie `i-
votin~iwa se mnogu ne`ni i
treba da se izbegnuva prestoj na
sonce, iako okolu hranata pak
nema dopolnitelni obvrski.
Morkov, zelka i sli~no, seko-
ga{ }e imate vo izobilstvo ka-
de i da ste. Onie pak koi ~uva-
at iguani ili zmii, voop{to ne
treba da razmisluvaat da gi no-
sat so sebe. Za okolinata duri
mo`e i da se opasni. Ne go po-
dr`uvame nitu nivnoto ~uvawe
vo domovite, no sega sekoj in-
dividualno si re{ava. So va-
kvi `ivotni mora da sme pret-
pazlivi i redovno, dobro da se
proveruva sostojbata na stak-
larnicite.malo napuknuvawe,
podocna mo`e da ima golemi
posledici, pa da e opasno za
site vo okolinata.
Ovie osnovni soveti i po-
tsetuvawa, se nadevame deka }e
im bidat od korist na site {to
imaat mileni~iwa, no i na onie
koi nemaat...ne znae{ {to nosi
denot, dobro e da se znae, mo-
`ebi eden den }e go imaat mile-
ni~eto. Za mileni~iwa edno e
va`no...ako ne ste podgotveni da
mu pru`ite qubov i nega, ne go ni
zemajte na tovar.
63
 [TO TREBA DA ZNAETE

Dijabeti~ari, sp
P s 4 red da otpatuvate, zamolete go va{iot
lekar za dopolnitelni recepti i in-
strukcii:

-za insulin,
-{pricevi,
-Glukagon,
-preparati za samotestirawe na glikemija i
urotes,
-bonboni ili drugi slatki, vo slu~aj da vi pad-
Ako boleduvate od dijabetis, bolest koja vo posledno vreme e ~esto pri- ne {e}erot vo krvta, pod normalnoto nivo,
sutna, toa ne zna~i deka ne treba da patuvate i da si priu{tite -hrana, krekeri, sirewe, ovo{je, vo
podolgi dru`ewa, nadvor od va{iot dom! Pri patuvawe, neop- slu~aj dodeka trae letot da ne dobiete
hodno e da se pridru`uvate kon odredeni merki, koi }e vi obez- hrana ili dodeka trae patuvaweto da
bedat patuvaweto da bide bezbedno i so {to pomalku stresovi, ne naidete na ugostitelski objekti,
posebno dokolku upotrebuvate insulin. Dokolku boleduvate od -obezbedete si dodatno pismo za
ovaa bolest, ne zna~i deka treba da se ottrgnete od normalnite va{a bolest i terapija, koe }e go nosi-
slu~uvawa vo `ivotot, me|u koi spa|aat i patuvawata i letnite te so site va{i li~ni dokumenti.
odmori. Obezbedete dopolnitelni recepti za
Bidete adekvatno podgotveni za patuvawe i letniot odmor! lekarstva (lekovi za infekcii, lekovi
protiv pojava na ma~nina i povra}awe, dijarea..)
koi mo`ebi }e vi zatrebaat vo tekot na patuva-

1
weto i letniot odmor. Ovie recepti }e im bidat

2 od golema pomo{ na lekarite i aptekarite vo

D I
druga zemja, }e im ja olesnite rabotata i }e im
okolku redovno nsulinot nosete go vo dva paketi, uka`ete {to konkretno vam vi treba, a pismoto za
primate terapija na podelete go na dve mesta bidej}i va{ata bolest, mo`e da im pomogne na onie koi }e
insulin, morate da mo`e da se slu~i edniot del da go vi uka`at pomo{ pri patuvaweto i odmorot, vo
si obezbedite do- zagubite. slu~aj dokolku se najdete vo takva situacija.
volna koli~ina.
Pritoa, pone-
sete re-
zerva

3
Z
a{titete go insulinot,
nabavete posebni ke-
si~ki za nosewe, bidej}i
vo tekot na patuvaweto
mo`e temperaturite da bidat
previsoki i da bide toplo, a
i morate da bidete seto toa
podgotveni i za nep- mo`e da i
laniran prodol`e- na{teti na
tok na letniot odmor va{ata te-
i prestojot, bidej}i rapija.
sekoja zemja ima pre-
parati koi se raz-
li~ni i ne odgovara-
at na va{ata terapi-
ja.

64
premete
e za leten odmor
5
O
bratete vnimanie na vremeto . Do- Zabolenite od dijabetis treba da znaat za svoite stapala:
kolku patuvate na podolg pat i se
nao|ate vo zemja, koja se nao|a nad-
vor od va{ata vremenska zona. to-
ga{ e neophodno, vremeto na zemaweto na te-
rapijata, kako i samokontrolata na {e}erot,
[TO NE SMEETE DA PRAVITE?!!
da go prilagodite na noviot vremenski ras- NE {etajte bosi!
pored i novata vremenska zona.
NE se~ete gi `uqevite i zadebeluvawata na va{ite stapala!

NE se~ete gi noktite premnogu dlaboko!

6 NE dr`ete gi nozete vo premnogu topla voda, ni umereno topla,

V
pove}e od 20 minuti!
edna{ po trgnuvaweto i pristignu-
vaweto na va{ata destinacija, po- NE dozvoluvajte ko`ata da vi stane premnogu suva!
trudete se da najdete kade mo`ete
da dobiete me- NE nosete tesni podvezici i ne dr`ete gi nozete prekrsteni!
dicinska usluga
i pomo{, dokol- NE dozvoluvajte nozete
ku vi bide po- da vi bidat premnogu lad-
trebna za vreme ni!
na va{iot od-
mor. PRESTANETE so pu{e-
we, bidej}i toa dopolni-
telno gi o{tetuva krvnite
sadovi!

7
D
okolku patuvate vo druga zemja, prethodno nau-
~ete nekolku re~enici, na tamo{niot jazik. Pri-
toa }e bidete podgotveni da uka`ete na va{ata
bolest, vo slu~aj da ne se ~ustvuvate dobro i }e
bidete podgotveni vo restoran ili drug vid ugo-
stitelski objekt, da ja objasnite specifi~nosta vo va-
{ata ishrana.

8
D
okolku patu-
vate so se-
mejstvo ili
prijateli, tie
treba da bidat
zapoznati so va{ata
bolest i podgotveni
kako da vi pomognat, vo slu~aj na potreba.

65
 PREVENTIVNA MEDICINA

Letni bolesti i za{

Ne za xabe, ako odite vo Ju`noafri~ka Republika mora da primite vakcina protiv malarija, za
voop{to da vi dadat viza. Ne za drugo, tuku na du{a }e ve nosat. .. Ovaa strana ima tokmu takva
zada~a, da ne ka`ete deka vi napi{avme za site tipovi na ko`a i nivna za{tita, kolku bilo
{tetno sonceto itn. a, n eve predupreduvame za letnite bolesti. Lesno mo`e da se slu~at izgo-
renici, da krenete temperatura, da dobiete son~anica i groznica, ili, ne daj bo`e nekoe truewe

P
od hrana... Zatoa stranava im ja posvetuvame na site mo`ni situacii od toj tip.
red voop{to da po~-
neme detalno da gi
razgleduvame eventu-
alnite problemi so
zdravjeto {to mo`at da vi se
slu~at, eve go prviot i najva-
`en S.O.S. sovet: ne trgnuvajte
na pat bez izvadeno PATNI^-
KO OSIGURUVAWE!!! Nekoj so
vizata sakal ili ne sakal, mo-
ra da go ima, no mislam i na
onie koi odat vo sosednite
dr`avi na odmor (Hrvatska,
Bugarija, Turcija, Crna Gora
itn. ..). Patni~koto osiguruva-
we treba da go imate, znaete,
edna{ se slu~uvaat lo{ite
raboti. Inaku, za eden odmor
od 10 dena vo bilo koja od na-
{ite osiguritelni kompanii
~ini 10 evra, skratete dve ka-
fiwa i trgnete na odmor so
mirna glava.

TRUEWE OD HRANA ga{ pod 5 stepeni.

Verojatno koga }e otidete na Preporaka e ~esto miewe na
odmor, nemate namera da nosite race, tie se najgolem prenositel
so sebe cela kujna i da gotvite. na bakterii.
Normalno, spored finansiite }e
jadete po malku ili pove}e vo re-
storani. Vo su{tina, letno vreme
hranata se tro{i, pa se pretpo-
stavuva deka e taze, no sepak na
sekogo mo`e da mu se slu~i true-
we od hrana. Toa naj~esto e pro-
prateno so povra}awe i gr~evi vo
stomakot BRZI DIETI

A
S.O.S. - Vnimavajte kade sed-
nuvate, ako ima gu`va, zna~i se ko se prejadovte od Bo`i} navamu, Nova Godina, Veligden,
tro{i hranata i verojatno e ta- 1 Maj itn, a nemavte vreme za dieta, teretana ili tr~awe
ze. Isto taka izbegnuvajte mnosu na kejot na Vardar, toga{ sega sigurno ne e vistinskoto
meso i suvomesnati, bidejki vreme za dieta. Osven {to }e napravite isklu~itelno lo-
temperaturite se visoki, a taa {a dieta i brz ne efikasen plan, nema da simnete pove}e od 2 ki-
hrana e lesno rasipliva. Ako logrami, a zdravjeto mo`e seriozno da go naru{ite. Nadvor e 40
sepak vi se slu~i, konsultiraj- stepeni, a na vas vi se vrti vo glavata od glad.
te se so stru~no lice, pra{ajte S.O.S.: Fokusirajte se na salati i te~nosti. Nema da ostane-
nekoj postar, a vo toj period bi- te gladni, a nema da se zdebelite. Vo leto slobodno mo`ete da
dete na dieta. ja pominte granicata za piewe voda od 4 litri dnevno. Pove}e
Fri`iderot neka bide seko- se potime, avtomatski ni se potrebni i pove}e te~nosti.

66
tita
UBODI OD INSEKTI
T
oa e normalno koga tem-
peraturite se visoki.
Na komarci, pretposta-
vuvam ve}e ne krevate
panika. No, mo`e da se slu~i da
ve polazi pajak, da ve kasne
osa, str{len itn. .. ]e se pojavi
otok koj naj~esto mnogu ~e{a
ili pe~e i ne znaete {to da
pravite.
S.O.S.: Ako ste alergi~ni na
ubod od osa, toga{ zadol`i-
telno izvadete patni~ko osi-
guruvawe i nosete so sebe ma-
la prakti~na inekcija protiv
gu{ewe, koja }e vi go spasi
`ivotot.
Pajaci, komarci i drugi sit-
ni insekti ne bi trebalo da bi-
dat opasni, no vedna{ {tom }e
se pojavi otokot stavete kocka
led na mestoto ili ako imate
nekoja krema, specijalna za tie
raboti, vedna{ prema~kajte se.
Insekti naj~esto ima okolu ze-
SONCETO E [TETNO
O H
vaa fraza neka ne vi
zvu~i kako kli{e.
Navistina son~evite
zraci i ultraviole-
tovite {tetni zra~ewa mo`at
seriozno da vi na{tetat.
Osven krupni i sporoizle~ivi
opekotini i bemkite se rizi~-
ni. Od nivno preson~uvawe
nastanuva kancerot na ko`ata.
S.O.S.: Apstinencija od
sonce od 11 do 18 ~asot. Vi-
sokoza{titen faktor so vas
i UV za{tita. Pijte te~nosti
I vnesuvajte vitamini. Kon-
sumirajte pove}e morkov, po-
treben i e na ko`ata i na te-
not vo letnito period.
lenite povr{ini, grmu{ki, tre-
va itn. ..osobeno dodeka se po-
levaat so voda.
BAZEN I ^ISTOTA
lorot i postojanoto me-
nuvawe na vodata vo
bazenot ne se dovolna
garancija za ~istota na
bazenot. Osven toa, ako vo nego
se bawaat deca, toga{ vo voda-
ta ima i malku urina. Seto toa
pridonesuva da se javi opas-
nost od nekoja ko`na, o~na ili
polova infekcija.
S.O.S.
Izbegnuvajte go bazenot.
Ako ve}e ste oti{le na od-
mor, bez razlika dali e more
ili ezero, sepak toa e podo-
bra varijanta od bazenot. Ako
pove}e vi se dopa|a bazenot
pred hotelot, kade {to se vi
e na dofat, toga{ zadol`i-
telno da se tu{irate po se-
koe izleguvawe od bazenot.
Bidete podgotveni da po~ne
da ve ~e{a ko`ata, pa nosete
si od doma nekoja mast protiv
alergii.
Ako odite vo nekoe mesto ka-
de {to ima zmii i gu{teri, to-
ga{ raspra{ajte se kade se na-
o|a bolnicata ili ambulantata,
za da ne skitate ako eventual-
no vi se slu~i takva neprijatna
sredba. Vo takvi slu~ai vreme-
to znae brzo da leta!
No, bidejki ste daleku od
doma i ne mo`ete da mu se javi-
te na va{iot lekar, a tamu ka-
de {to ste nemate doverba vo
nikogo, toga{ ako po~ustvuvate
deka na va{iot organizam mu se
slu~uva ne{to netipi~no koe
ve pla{i -pakuvajte se i nazad
doma. Ne ostavajte ni{to na
slu~aj, no ne krevajte ni pani-
ka! Taa e najopasna vo opasnite
situacii!
Zdravjeto e najva`no vo `i-
votot, a odmori }e ima i pouba-
vi i povozbudlivi.. .
67
 MARJANA STANOJKOVSKA, MODEL I MIS BIKINI

Angel {to go
ma|epsa “orientot”
Sirenata so prekrasna nasmevka {to te pleni "od prva#, Marjana Stanojkovska, be-
{e vistinsko olicetvorenie na pobedata na svetskiot izbor "Miss Bikini of the Uni-
verse 2005#. Graciozna, ne`na, so angelsko lice {to trajno ti se vre`uva vo se}ava-
weto, kon krajot na juli povtorno }e "leta# na orientot...ovoj pat da ja predade
titulata na nejzinata nasledni~ka. Privatno, saka da slika, da crta modeli i da
pozira...za da gi razubavi stranicite na spisanijata i katalozite. Za vas, ovoj pat
ja otkriva svojata letna torbi~ka i ja otkriva svojata "tajna# kako da izgledate
neodolivo i na 40 stepeni.
68
 ITN: - Verojatno ve}e se pod-
gotvuva{ za patuvaweto vo Kina.
Koja e specifikata na ova patu-
vawe i detalite na tvojata uloga
na godine{niot izbor.
- Da. Se podgotvuvam za vo Ki-
na. I ovaa godina }e se odr`uva
internacionalniot izbor “Mis
Bikini na Univerzumot 2006” i jas
kako minatogodi{na pobedni~ka
na ovoj izbor, imam ~est da ja pre-
dadam krunata na slednata devoj-
ka i voedno da u~estvuvam vo or-
ganizaciskiot del {to podrazbi-
ra mnogu pres-konferencii, in-
tervjua, foto-sesii i ~len na `i-
ri komisijata ovaa godina.
Devojkata {to od na{ata zemja
}e se natprevaruva ovaa godina e
Maja Gligorova. Jas i posakuvam
mnogu sre}a i se nadevam deka }e
ja vratime titulata nazad vo Ma-
kedonija.
ITN: Be{e i vo SAD i od tamu
nosi{ impresii {to ovoj pat }e
gi spodeli{ so nas i ~itateli-
te.
- Do sega ne sum ka`ala poop-
{irno za ova patuvawe. Vie }e bi-
dete prvi.
Da, od pred nekoj mesec se vra-
tiv od Las Vegas i Los Anxeles.
Bev pokaneta od organizacijata na
Miss Hawaiian Tropic da bidam go-
stin na nivniot izbor vo Ve-
gas.Tamu ostvariv dosta kontakti
so nekoi spisanija kako {to e Ma-
xim. Dobiv pokana za foto-sesija
od eden poznat kreator na ko`a
(koj ima kreirano za Bon Xouvi,
Aerosmit, Gansen rouzis). Isto
taka izrabotuva i fenomenalni
ko`ni bikini koi i se omileni na
Paris Hilton.
Potoa otidov vo L.A. i kako
grad mi ostavi pogolem vpe~atok.
Bev premnogu vozbudena od site
tie mesta i momenti {to sum mo-
`ela da gi vidam samo na film.
Na~inot na `ivot vo L.A. e poopu-
{ten za razlika od drugite grado-
vi. Se e vo znakot na filmot. Na-
vistina ne se znae {to }e ti se
slu~i zad sledniot agol, pa taka,
slu~ajno se pojaviv na scena od
eden film koj se snima{e vo L.A.
Za toj kratok prestoj, prezado-
volna sum od razvojot na nastani-
te, slu~uvawata i od ostvarenite
kontakti so mnogu filmski produ-
centi i agenti.
ITN: Pokraj Bingoto, ima{ i
drugi profesionalni anga`ma-
ni !?
- Mo`am da ka`am deka vo ovoj
period mnogu sum anga`irana, {to
od profesionalni {to i od pri-
vatni obvrski. No, ne se `alam,
dobro e koga sum rastr~ana na si-
te strani.
U~estvuvav na edna scena od
filmot “Koski” , {to mi pretsta-
vuva{e ogromno zadovolstvo
(mnogu pofalbi i ~estitki za ce-
lokupnata organizacija koja be{e
visoko profesionalna).
A, {to se odnesuva na modnite
revii, malku se distancirav od
toa. Pove}e bev anga`irana so
foto sesii. Konkretno, sega se
podgotvuvaat nekoi proekti koi
}e bidat promovirani vo tekot na
letoto i posle septemvri. Nor-
malno, vie kako medium }e bidete
informirani za toa.
ITN: ^esto patuva{, pa vero-
jatno sama komparira{ kako izg-
ledaat devojkite kaj nas, a kako
nadvor za no}nite izleguvawa.
- Ako bi napravila sporedba,
eve da go zememe Vegas, konkretno
tamu devojkite se kitat 10 pati
pove}e. Za da bide zabele`ana
nekoja devojka, treba da ima naj
svetkav top ili nekoe drugo par~e
obleka, po mo`nost naj temen ten ,
naj dolga i naj svetla kosa . Sili-
konite se neizbe`en del, (dobro
jas nemav problem so toa,ha,ha)
prenaglaseno dekolte i ne{to
{to navistina ne mi se dopa|a{e,
visoki ~izmi so kratki pantalon-
~iwa na bosa noga. Se e tamu too
much. Bidi se, samo prirodna ne.
Kako i na oblekata, toa vlijae i na
na~inot na odnesuvawe.
Od druga strana, vo L.A. bev po-
kaneta na red carpet event so Xe-
sika Alba i koga pra{av dali ima
odreden dress-code, mi ka`aa: -
ova e Holliwood, mo`es da nosi{
{to saka{. Pa, taka, mo`e{e da se
vidat od onie letni lepr{avi t.n.
Bijonsi haqin~iwa, do malku po-
ke`ual varijanta (neobavezna
frizura i interesna ta{na), mo-
`ea da se vidat devojki oble~eni
tokmu onaka kako {to se ~uvstvu-
vale vo momentot. Sepak, mnogu
vkusno i estetski vklopeno.
No, jas ne bi gi stavila na{ite
devojki vo ist ko{ (deka se kitat
kako novogodi{ni elki). Nie ima-
me dosta ubavi devojki koi znaat
{to da oble~at i kako da napravat
dobra kombinacija.
ITN: A, kakov stil ti prakti-
kuva{ ?
-Sekojdnevnite obvrski mi na-
lagaat malku poeleganten stil .
Jas ve}e odamna go praktikuvam toj
stil i ve}e stanav del od nego i
{to i da imam oble~eno, na mene se
~uvstvuva taa doza na elegantnost.
ITN: Kako ja odr`uva{ linija-
ta?
69
 c Darko Moraitov

70
 - ^esti treninzi vo Atleta
fitnes centarot, potoa masa`i i
tretmani vo salonot Elit i naj-
va`no od se e ishranata. Go nama-
liv vnesuvaweto na jagleni hidra-
ti, pove}e ovo{je, zelen~uk i pro-
teini. Ima efekt!
ITN: Misterot na Makedonija
te poso~i kako edna od dvete de-
vojki koi mo`at da reklamiraat
dolna obleka, ubav kompliment,
neli !?
- Mu blagodaram mnogu na komp-
limentot i mu ~estitam na pobeda-
ta.
ITN: Kade na odmor ?
- Sigurno ne mi begaat okolnite
mesta za vikendi. Za ne{to podol-
go, seu{te nemam isplanirano ka-
de.
ITN: Kakva kozmetika kori-
sti{ vo leto ?
- Bi rekla deka osnovata na
`enskata ubavina le`i vo ~istata
i neguvana ko`a i kosa. Znaeme,
preku letoto ko`ata i kosata se
po~uvstvitelni i baraat dopolni-
telna nega. So ogled na toa {to mo-
eto lice e po~esto izlo`eno na
mnogu {minka za razni priliki
(revii,snimawa...) edvaj ~ekam da ja
otstranam koga }e mi zavr{at ob-
vrskite, a za toa gi koristam pro-
izvodite na Dior. Toa se dvofaz-
niot otstranuva~ za o~i ”Duo Magi-
que”, ne`niot gel-toner za ~iste-
we na lice, o~i i usta “GEL DE LA-
IT MAGIQUE DEMAQUILLANT”, a
kako posleden poteg do celosno
is~istena ko`a bi go prepora~ala
energetskiot toner ”TONIQUE
MQGIQUE VIVIFANT”
ITN: Koj del od kozmetikata
ti e vo prv plan?
- Od mnogu golema va`nost mi e
kremata za lice. Kako preventiva
ja koristam linijata na “CAPTURE
FIRST ACTION”od “Dior” za protiv
prvi br~ki.
Prvo zapo~nuvam so “FIRST AC-
TION SERUM”, koj deluva dlabin-
ski i gi izmaznuva prvite br~ki i
zaedno so kremata koja se nanesuva
vedna{ posle serumot davaat po-
dolgotraen efekt.
Tuka nema da ja izostavam
“FIRST ACTION YEUX” kremata za
okolu o~i.
ITN : Verojatno posebno vni-
manie posvetuva{ na tenot I koz-
metikata za telo !?
- Sekoga{ go preferiram onoj,
potemen ten na ko`a. Pokraj sola-
riumot, redovno go koristam mle-
koto za samopotemnuvawe ”DIOR
BRONZE” so zlaten prav. A, ne{to
{to mi e hit ovie denovi, a veru-
vam deka i na drugite devojki, se
anticelulitniot gel-PLASTICITY
koj go namaluva celulitot za 77%,
duri namaluva i vo obem i BIKINI
TOP gelot od Dior za zacvrstuva-
we i podignuvawe na gradite.
ITN : Ostana u{te da gi isko-
mentira{ parfemite, fini{
{minkata i negata na kosata !
- Preku leto sakam da gi kori-
stam parfemite so ovo{na nota
kako “Miss Chery Dior” parfemot i
kremata za telo i “Very Irresistible”
od Givenchy.
Spomenav i deka negata na ko-
sata mi e dosta va`na. Celata li-
nija na “GLISS KURR”od Schawarc-
kopf za suva i o{tetena kosa re-
dovno ja koristam. Toa se {amponot
“AROMA SHAMPOO”, maskata ARO-
MA REPAIR i regeneratorot na pr-
skawe EXPRESS-REPAIR. Site
ovie proizvodi ja obnovuvaat ko-
sata i i davaat poseben svilenkast
sjaj.
Sega, vo ovoj leten period go
praktikuvam onoj natural look.Ja
upotrebuvam Dior petobojnata sen-
ka so zemjeni tonovi, potoa hidra-
tantnata light pudra obavezno so
za{titen faktor “Dior Bronze” spf10
i kamenata pudra so sedefast sjaj
Dior Bronze.
A, toa {to mi go dava fini{ot
vo odnos na {minkata, normalno se
maskarata, karminot i sjajot za
usta. Bi gi izdvoila kafenata Dior
Show vodootporna maskara i viso-
ko intenzivniot sjaj Gloss Show od
Dior.
ITN: Ubavo {to gi podeli so
nas kozmeti~kite tajni, a zar ne
misli{ deka mnogumina gi inte-
resira dali Marjana ima de~ko i
kakvi mom~iwa i go privlekuva-
at vnimanieto !?
- Nemam de~ko. A, kakvi tipovi
mi se dopa|aat !?...Pa, sekoj ~ovek e
poseben i zra~i so svoja posebna
energija. Bi ka`ala deka biten mi
e onoj prv vpe~atok, no nekoj navi-
stina da mi se dopadne treba da e
iskren, kreativen( avanturist),
poln so qubov i razbirawe kon me-
ne i normalno, da mo`eme da vos-
postavime vzaemna komunikacija.
Ovde treba{e da zavr{i in-
tervjuto so na{ata sirena, ama
onakva, so biserna nasmevka, posa-
ka da ja vidi finalnata izrabotka
na stranicite, pa, se nadevam ko-
le{kata {to ja intervjuira{e }e
mi prosti na samovolieto, nevr-
zaniot razgovor vo prodol`enie
re{iv da go prenesam na strani-
cite.
ITN : Zo{to si “{krta” na od-
govorite i se trudi{ da zvu~i{
diplomatski, a toa e kli{e. [to
te privlekuva kaj ma`ite, “pa-
|a{“ li na elokventnosta, koga
ti “simnuvaat” yvezdi ili na
klasi~nata ubavina. I, kako gi
do`ivuva{ napadnite dodvoru-
vawa, indignirano gi odbiva{
ili strplivo ~eka{ da zavr{at.
- Ne, ne sakam taka da zvu~i.
Odreden tip na mom~e navistina
nemam. Treba da se vklopat mnogu
komponenti za da mi se dopadne.
Fizi~kiot izgled sekako mi e va-
`en za onoj prv priod, no ne e pre-
sudno. Posakuvam fizikusot da e
dobro kombiniran so zaviden in-
telekt. Da, pa|am na ubavi zborovi,
no sekako deka i vizuelniot efekt
treba da e dobar. A, parcijalno, ne
znam dali bi imalo taka silen
efekt. To~no, go sakam nenametli-
voto dodvoruvawe, ne`no, a ona
napadnoto, bez strategija, mi de-
luva odbivno.
ITN: Verojatno ima uspe{no
dodvoruvawe, iako tvrdi{ deka
si slobodna devojka, a ako e ta-
kvo, toga{ kakvi ti se reakciite
{to te “izdavaat”, trepka{ so
o~ite, ~epka{ po nakitot, gi ~e-
{ka{ usnite...ma, si imate vie
devojkite bezbroj finti~ki.
- Ne, mi se ~ini deka takvi ge-
stovi ne me izdavaat, edinstveno
samo pove}e se smeam i poka`uvam
deka mi e interesno.
ITN: A, gi zabele`uva{ pog-
ledite {to te sledat dodeka {e-
ta{ pokraj kej i ti deluvaat sti-
mulativno?
- Sekako deka zabele`uvam, no
kej e takvo mesto kade koj i da po-
mine go zagleduvaat, mene podobro
mi zvu~i ulica Makedonija.
ITN: E, ajde Marjana. Ne e sega
lokacijata tema, ti si “meta”, tu-
ku, ka`i dali dopolnitelno go
menuva{ ~ekorot, dali od {to
ti e prijatno ja miluva{ kosata
ili drugi sli~ni gestovi {to
im se svojstveni na devojkite
koi go dopolnuvaat i onaka do-
briot efekt.
71
 - Ne, ne sum takva. Ednostavno
ne reagiram, a koga se dvi`am i
~uvstvuvam deka sum zabele`li-
va, so ni{to ne sakam da poka`am
deka toa ima ostaveno vpe~atok na
mene. Prosto pominuvam so foku-
siran pogled napred i vnimavam
da se dvi`am dostoinstveno. Duri
mi se slu~uva poznatite da ne gi
pozdravam ako se za nijansa na po-
golema odale~enost, no toa ne e od
neu~tivost, tuku zatoa {to ne se
zagleduvam vo okolinata.
ITN: A, ti, si gi koristi{
vpe~atlivite atributi koga sa-
ka{ nekomu da se dopadne{?
- Sekako. Pa, `ena sum, a nie
toa dobro go koristime.
ITN: Da ne ima{ i ti vpe~atok
deka ma`ite se “pla{at” od uba-
vi devojki, pa priodot e nekako
rezerviran. Toa e “ko~nicata” na
dodvoruva~ite?
- Da, navistina imam vpe~atok
deka ma`ite se pretpazlivi so
ubavi devojki, kako da se pla{at i
dodvoruvawata se retki.
ITN: Od pogledot ti se “~ita”
deka si svesna deka na ma`ite
deluva{ fatalno. Nemoj sega da
me razo~ara{, pa da si la`no
skromna.
-Ne, svesna sum deka sum ubava
i deka go privlekuvam vnimanieto
i normalno deka toa mi se dopa|a.
Samo ne znam za taa fatalnost ka-
ko da ja protolkuvam.
ITN : Pa, taka, kako devojka
koja e zabele`liva od prva i de-
ka retko na kogo ne bi mu se do-
padnala, bez mnogu da razmislu-
va za drugite vrednosti.
- Ubavinata e prijatna, no toa e
samo prv vpe~atok. Ubavinata tre-
ba da e nadopolneta i so intelekt
i duhovno bogatstvo.
ITN: Sega samo mi ja potvrdu-
va{ onaa moja percepcija deka i
na izborite za mis se preteruva
so toa {to na devojkite im se po-
stavuvaat pra{awa, ne znam, od
kultura ili za op{testvenite
vrednosti. Mo`ebi zvu~i {ovi-
nisti~ki, ama mis e za da se vidi
kolku e ubava i zatoa defileto e
vo kostimi za kapewe. Ili e uba-
va i zgodna, ili ne e. Za se drugo
ima poinakvi formi na natpre-
vari i doka`uvawa.
- Fizi~kata ubavina potvrdu- vam deka e primarna kategorija na ne znae da se odnesuva, da ima ma- ca!!!
tie izbori. No, `irito e so nas niri na dama. Na krajot na krai- E, samo da videvte kakva sil-
dvaesetina dena ni go sledi sekoj {tata, zatoa na misot i i se stava na nasmevka i se razlea na lice-
~ekor i ne e toa procenka na ste- kruna, da se ~uvstvuva kako prin- to...i, ima pravo, jas i veruvam,
penot na intelegencija, tuku deka ceza, a princezite imaat maniri. navistina e kako kralica!!!
nekoi osnovni kategorii sepak mo- ITN: A, se ~uvstvuva{ ti kako S.L.-R.A.
ra da se vrednuvaat. Ubavata `ena princeza?
nema da deluva taka efektno ako - Ne, se ~uvstvuvam kako krali-

72
 EDNA POINAKVA LETNA ZABAVA
Fitnes vo voda!
Ve`baweto vo voda ne
samo {to e neverajat-
no zabavno, tuku e i
isklu~itelno efe-
ktivno. Eve kakvi se
ve`bi mo`ete da pri-
menite vo more, ezero,
bazen...
T
anc vo ritamot na lati-
noamerikanskata muzika,
podavawe so topka, ve`-
bi za noze... ova se samo
nekoi od brojnite treninzi koi
se izveduvaat vo voda, a slu`at
za oblikuvawe na teloto.
Topka vo voda
Nabavete si obi~na gumena
ili topka na naduvuvawe. Dr-
`ete ja so ednata ili so dvete
race pred ili pozadi teloto i
balansirajte. Isto taka mo`ete
da mu ja podadete na svojot
partner vo voda ili da se dr-
`ite cvrsto za nea i da pu{tite
vodata da ve nosi. Celta na
ovie ve`bi koi mo`at da se do-
polnat so drugi ve`bi vo voda e
postignuvawe na ramnote`a i
kondicija. Osven toa, igrata so
topka otsekoga{ bila mnogu za-
bavna.
74
Zo{to
akvafitnesot e
podobar od
obi~niot?
So fitnesot vo voda po-
stignuvate kondicija, go za-
jaknuvate srceto, ja zabrzuva-
te cirkulacijata na krvta i go
aktivirate celokupniot apa-
rat za dvi`ewe - i toa duri
pet pati pove}e vo sporedba
so ve`baweto na suvo. Pri tr-
~aweto ili kik boksot, vo vo-
da morate da mu se sprotiv-
stavite na otporot vo vodata
koj e 900 pati pogolem od ot-
porot na vozduhot.
Zatoa vo vodata se tro{i
30 procenti pove}e kalorii
otkolku dodeka trenirate na
suvo. Blagodarenie na priti-
sokot na vodata i faktot deka
va{ata telesna te`ina vo vo-
da iznesuva desetina od va-
{ata vistinska te`ina, ve`-
bite pod voda, se premnogu
lesni duri i za po~etnici. Ne
postoi opasnost od povredi za
vreme na ve`baweto. Pokraj
toa, vodata deluva kako masa-
`er, ja aktivira cirkulacija-
ta, go zategnuva i go zajaknuva
svrznoto tkivo.
Geometrija
So ovoj trening se zacvrstuva
dvi`etweto na teloto i se vos-
postavuva ramnote`a. Obidete
se so nozete i racete vo vodata
da napravite geometriski tela
kako {to se na primer triagol-
nici i krugovi. Za podolgo da se
odr`ite vo voda upotrebet i
specijalen pojas za plivawe. So
ovie ve`bi }e go oblikuvate
zadnikot, nozete i }e ja zacvr-
stite karlicata. Kako dopolni-
telno opteretuvawe mo`ete da
koristite i specijalni tegovi za
voda i da pravite kru`ni dvi-
`ewa so rakata.
Trening so tegovi
Kako {to postojat tegovi za
ve`bawe vo fitnes studio, taka,
sega se kreirani i specijalni
tegovi za voda. “Akva fit” spra-
vite rabotat koristej}i go pri-
tisokot i otporot na vodata. Va-
{iot trening }e dade sovr{eni
rezultati, a vie nema da se za-
potite nitu pak sledniot den }e
imate vospaleni muskuli. Ovoj
trening ~esto se koristi i vo
ramkite na post operativnite
ve`bi, posle rehabilitacija.
Joga
Stanuva zbor za kombinacija
od ve`bawe joga, moderen tanc i
gimnastika. Najprisutni se ve`-
bite za istegnuvawe koi isto-
vremeno gi zajaknuvaat i opu-
{taat razli~nite grupi na mu-
skuli, a tuka se i ve`bite za
pravilno di{ewe. Prednost: in-
tenzivnoto opu{tawe na musku-
lite vo voda ja zgolemuva nivna-
ta podvi`nost, dodeka pritiso-

Dodeka stoite vo voda, koja e
vo visina na va{ite gradi, obi-
dete se {to pove}e da skokate.
Za da se zagreete prvo malku
tr~ajte po bazenot. Posle toa
sleduvaat ve`bite ze ramnote-
`a, na primer najizmeni~no
skokawe na edna noga . Potoa so
nozete napravete go popularno-
to “makazi” bez da go doprete
dnoto. Idealno e za site onie
koi nemaat kondicija.
„Kru`en” trening
Ova e naporen kondicionen
trening pri koj se koristat spe-
cijalni spravi kako {to se ra-
kavici, remeni ili vesla. Ovoj
trening e tolku mnogu raznovi-
den {to so nego }e gi aktivira-
te site grupi muskuli i }e po-
stignete idealna cirkulacija
na krvta. Prednosta na ovoj tre-
ning vo voda e toa {to opasno-
sta da dojde do povreda na mu-
skulite e premnogu mala. Ovoj
trening e namenet za aktivnite
sportisti koi sakaat da ve`ba-
at vo voda.
Za kraj opu{tawe...
Posle sekoj trening ili na-
porno plivawe, napravete mali
ve`bi za meditacija. Legnete na
grb i pu{tete vodata da ve nosi,
a racete ispru`ete gi pokraj
teloto i dvi`ete gi levo desno.

kot na vodata vlijae na nivnoto

oblikuvawe. Ovie ve`bi se
prepora~uvaat na site onie koi
sakaat postepeno da ja zajaknat
stoma~nata muskulatura, kol-
kovite i zadnikot, kako i da go
podobrat dr`eweto na teloto.
Aerobik i latino tanc
Da napravite tancuva~ki ~e-
kor vo voda, navistina bara go-
lem napor. A, {to mislite kako
}e uspeete da odigrate cela
pesna? Aerobikot vo voda so
preubava latino muzika go za-
tegnuva celoto telo i ja zgole-
muva kondicijata. Posle ovoj
trening, tancot na disko podiu-
mot za vas }e bide “ma~kina
ka{lica”. Ovoj aerobik e dosta
popularen kaj mladite lu|e.
Skokawe vo voda

75
 ODBOJKA NA PLA@A
Melem
A
za “prsk
ko ja nema{e, mora{e
da se izmisli. Odboj-
kata na pla`a e skroe-
na za momcite i devoj-
kite koi u`ivaat da go vpivaat
pogledot na okolinata. Genera-
cijava sega gi krstila “prska~i”,
mojata pak, ima{e etabliran
termin, “~alamxii”! Kako i da e,
ne e va`no pod koe ime }e bidat
prepoznatlivi, va`no e deka im
e pogodeno, na pla`a, ili vo ne-
posredna blizina, ison~ani da
defiliraat.
Prviot vpe~atok deka odboj-
kata na pesok e tokmu za toa
stvorena, ja percepirav pred
{est-sedum godini na prviot
skopski peso~en teren na “Plaja
Vista”. Malo dru{tvo pove}e
“pozira{e”, zadol`itelno so
76
“firmirani cviker~iwa”, iako
od odbojka ne vidov mnogu ele-
menti. Prosto ne ostavija vpe-
~atok deka se tamu od qubov kon
sportot na mre`a, ni{kaweto so
kolkovite, bavnite i odmereni
dvi`ewa bea eklatanten poka-
zatel deka celta e poinakva. E,
toa be{e nekoga{, ama ne samo
kaj nas. Kade i da otidev vo
stranstvo, slikata ista, “prska-
~ite” ti se sorta {to ne poznava
granici, nitu nacionalni, nitu
rasni. Da e `iv “~alamot”, pa koj
kade saka i kako saka neka go
vika.
Zatoa odbojkata na pla`a ne
ja do`ivuvam kako sport so
izrazen natprevaruva~ki duh,
tuku samo kako element za dobra
zabava na pla`a ili pokraj
otvorenite bazeni, da se bide
viden i da se “ubie” denot pod
toploto sonce.
Na “zapad” mo`ebi }e sakaat i
da demantiraat. Navistina se
organiziraat brojni turniri, pa
i “liga natprevari” so soliden
fond na nagradi i {to e inte-
resno se sobira i publika na
improviziranite tribini, no
sepak spored moeto skromno
mislewe, toa e samo ~ist marke-
ting. Prvo, odbojkata e stra{no
atraktivna so efektni potezi i
takti~ki izraboteni akcii, {to
vo najgolem del ne koincidira
so dinamikata i stilot so odboj-
kata na pla`a. Vtoro i ekipira-
ka~i”
nosta vo dvojki ne mo`e da go
razbudi o~ekuvanoto tempo, za-
toa, “pla`ata” ja apstrahiram od
natprevaruva~kiot duh, iako se
razbira go po~ituvam i sprotiv-
noto mislewe. Sekoj razli~no go
do`ivuva. Mo`ebi zatoa i kaj
nas ne se praktikuva pak neka-
kva letna liga ili natprevari
vo odbojka na pla`a za {to Od-
bojkarskiot sojuz e nezaintere-
siran. Pred dve godini mislam,
ima{e inicijativa za takvi nat-
prevari vo `enska konkurencija,
no toa brzo zgasna. Za volja na
vistinata, nitu uslovite kaj nas
ne dozvoluvaat ne{to poserioz-
no vo toj del.
No zatoa, na pla`a e “bogov-
ski”. Prvo ja odr`uva{ kondi-
cijata (pa, neka e i samo za “~a-
lam”, sepak se dvi`i{), si fa-
}a{ boi~ka, a i e dobar temel za
da ja zasaka{ odbojkata i da ja
praktikuva{ kako rekreacija i
vo drugiot del od godinata.
Kako i sekoja aktivnost, od-
bojkata na pla`a ima i niza na
drugi ubavini. Go zasiluva
sportskiot duh, animira dobar
del od populacijata na pla`ata,
gi odvlekuva tie {to sakaat da
igraat od delot koj drugite go
koristat za izle`uvawe, pa gi
nema onie neprijatni dodevawa
dodeka dreme{ na pesokot, a
zgora na se i {to e najvpe~atli-
vo, efektno deluvaat zgodnite
devojki koi se “valkaat” kako
ribi na pesokot. Sepak, ima
mnogu ubavini i prednosti vo
ovaa rekreacija, no }e napome-
nam, samo od zabaven karakter.
Koga ve}e analizirame, ne-
odminlivo treba da se zabele-
`at i odredeni negativni efe-
kti.
Ote`natoto dvi`ewe po pe-
sokot i potskoknuvawata go
opu{taat tkivoto na `enskite
gradi, pa ako ovoj sport se pra-
ktikuva ~esto i kontinuirano,
mo`e da ostavi i poseriozni
posledici. Ova posebno e izra-
zeno od odbojkata na pla`a ka-
de vibraciite se posilni, pa se
prepora~uva da se koristi cvrst
i elasti~en sportski gradnik.
Padovite po pesokot mo`e da ja
o{tetat i ne`nata `enska ko-
`a, no toa se minorni problemi.
Sli~no e i kaj posilniot pol, pa
i kaj niv se prepora~uvaat
sporski ga}i~ki za kapewe koi
cvrsto }e go dr`at dolniot del
od abdomenot i genitaliite.
Ama, koj mo`e tolku da misli
na detali. Pla`ata e za zabava,
leto e, a i treba da se privle~e
vnimanieto. Zatoa, odbojkata na
pla`a e idealna za ekspona`a.
Da `ivee letoto!
77
 NURKAWE SO KIRIL STOJMENOV

Gosti vo podvodnoto ca
Deluva misti~no, dale~no
za mnogumina...zatoa dlabo-
diktira uslovite i
sekoj zdiv mo`e da
~inata e elizijum samo za bide fatalen. Za
privilegirani. Dokolku no- nurkawe fiziku-
site hrabro srce, vo toj od- sot ne e va`en,
bor mo`e lesno da se pa va`no e da se
etablirate, samo n a ima zdravo srce
treba da se poslu- nurka- i hrabrost. Za-
{aat sovetite i we, na toa se tie kur-
instrukciite zdiv i so sevi i osposo-
na stru~nite. oprema. buvawe, kol-
Eden od niv - Nurka- ku se edno-
so sigur- weto na stavni, no
nost e Ki- zdiv predvi- zatoa se
re Stoj- duva prestoj na so strogi
menov, me|una- dlabo~ina od 4 - pravila.
roden instru- Vo Ohrid 5 metri, a kursot Osnovno
ktor po bezbed- raboti klubot “Amfora” i za nurkawe so e, bez
nost na voda i kursevite gi vodi Milutin Se- oprema na otvo- zavr{en
instruktor kulovski, a klubot raboti spo- reni vodi e za dlabo~ina na 18 k u r s ,
za spasi- red programata na me|unarod- metri. Pod voda vladeat drugi
teli vo nata asocijacija “SSI”. Vo zakoni, toa e druga sredina i
“ C r v e n Skopje pak, egzistira klu- iako ovoj sport ne bara posebni
bot “Korali”, koj pak rabo- fizi~ki predis-
krst” ti po programata na
asocijacijata “PA-
na Make- DI” i tuka mo`ete
donija. da dobiete diploma, odnosno pozicii,
Za podvodni- licenca so koja mo`ete da nur- bara dis-
ot svet raska`uva kate vo sekoj centar vo svetot. ciplina i
so poseben zanes, go Odgovoren vo “Korali” e Igor strogo pridr- nikako da
~uvstvuva kako prirodna Trajanoski, a vo dvata kluba `uvawe do pra- ne se nurka so
sredina, iako sigurno ne mo`at da se napravat po~eto- vilata. oprema, odnosno so boci
e, a sepak e indigniran cite vo nurkaweto. Kursevite za di{ewe.
od uslovite vo koi ra- naj~esto traat 7 do 8 dena. Ova e prvoto pravilo
boti i zakonskata (ne)re- So licencite dobieni {to Kire go potencira, a
gulativa. kaj nas, sekade mo`e da vtoroto e {to sekoj
Za `al, negovoto pri- se iznajmi oprema i da se Pod voda pritiso- nurka~ mora da go
sustvo vo dlabo~inite naj- nurka vo sekoj del od svetot. kot gi zapameti...
~esto e vrzano so nesre}a i Kire ka`uva deka ima - Vo dla-
potraga po nastradani vo dva ti- bo~inata
na{ata doma{na sredina, mo`e samo
intervenira redovno koga da u`ivate,
ima potreba, onamu kade da mu se vos-
{to i slu`bata za bezbednost hituvate na
ne mo`e da ja zavr{i rabota- podvodniot svet, no nikako
ta. Toa e onoj temen del od da ne se dopira toa {to e
profesijata, no sekako e eden neophodno. Vo toj svet nie
od najkompetentnite za da ni go sme samo gosti i sekoj na{
dobli`i podvodniot svet. dopir ja naru{uva taa
-Postojat dva kluba vo Ma- harmonija, a mnogu ~esto
kedonija kade mo`e da se pose- mo`e da e {tetna za nas.
tuva kurs po nurkawe i da se I, u{te toa deka sekoga{
nau~at osnovnite tajni - veli se nurka vo dvojka, niko-
Kire, a skromno premol~uva ga{ sam.
deka golemite tajni se u~at sa- Ne znam zo{to in-
mo so golemo akumulirano strukciite na Kire mi
iskustvo za koe treba vreme. - deluvaat taka strogi,

78
arstvo
koga na
TV se izgleda mnogu lesno.
Gleda{ nurkaat so boci, pa bez
boci, pa nao|aat ostaveni od
nekoga{ pod voda i...
- Xems Bond, a !? - se {eguva
Kire, - toa da, ama samo na
film, vo realnosta toa ne e
taka, zatoa televizijata gi
rasipa lu|eto. Na toa deka pod
voda mo`e da se zeme dopolni-
telno zdiv, toa da se zaboravi,
na film, da, vaka ne.
Rabotata vo “Crven krst”, vo
delot za bezbednost na voda,
mu ovozmo`il na Kire da nurka
vo site vodi vo zemjava, za koi
veli deka nema {to posebno
da se vidi osven da se
po~uvstvuva sre-
dinata i za
nijansa e
po `ivo-
pisno na
del od
Ohrid-
skoto eze-
ro. Kire
dr`el
kursevi
i obuka za
spasiteli na
mnogu mesta, vo
na{eto sosedstvo,
no i vo Avstralija,
kade veli de- kursevi i obuka za spasi- samo toa nemoj, toa e degrada-
ka postojat teli. Letovo se organi- cija na profesijata. Ako e taka
preku 120 ziraat takvi kursevi kako vo serijata, eden nema da
{koli za vo Ohrid i vo centa- bide spasen!!!
spasiteli rot na Crven krst vo Dobro, ne znaev deka Kire e
Struga, a nekolku se alergi~en na serijata, za-
odr`aa i na bazeni toa...za realnosta na spasite-
vo Skopje, posebno lite i nurkaweto i vo sledna
na voeniot vo Ae- prilika vo ITN...so povod se-
rodrom. Redovno kako.
se vr{i obuka i
na studenti na EGIPET
Za turisti~ko nurkawe naj-
prifatlivo za na{i uslovi e
Fakulte- Egipet. Toa e spored ponudite
tot za fizi~ka na agenciite koi nudat pri-
kultura vo obu~- fatlivi turi za letuvawe za
niot centar vo na{i uslovi, a toj del od sve-
Struga i tot va`i i za eden od naj atra-
toa dva ktivnite za nurkawe. Postojat
koi pati i brojni klubovi kade mo`e da
me|usebno vo go- se iznajmi oprema za prifat-
se natpre- dinata. liva cena, so prethodno dobie-
varuvaat i - Navistina imame na licenca kaj nas, neli, pa na
imaat liga i zgusnat ritam na rabota. letuvawe ete u{te edna avan-
razni turni- Sektorot za bezbednost tura pove}e.
ri. vo Crveniot krst vo me-
Tokmu tamu |unarodnata federacija OPREMA
Kire go imal “ILS” e ~len od 1994 godi-
i najvozbud- na i do sega ima obu~eno Za nurkawe potrebno e opre-
livoto nur- preku 400 ma, odnosno odelo, perai i ma-
kawe, a vo ska. Toa e osnovno, a cenata e
spasitel- razli~na od 1500 evra, pa nago-
skata ka- re, kako Fi}o i Ferari kaj
riera avtomobilite. Bocite za nur-
imal kawe naj~esto se iznajmuvaat
in- spasi- od klubovite zatoa {to e po-
teli i 20 trebna nivna redovna kontrola
instruktori od i servis, pa ne e isplatlivo da
koi ~etvorica se poseduvaat za na{i uslovi.
so me|unarodni Se iznajmuva i odelo, no najdo-
licenci. bro e da se ima sopstveno, za-
Spasitelite toa {to broevite se razli~ni.
neminovno ne aso- Toa mu doa|a kako da iznajmu-
ciraat na onaa serija “^u- vate del od garderoba, no za
vari na pla`ata”, ama Pamela zadovolstvo, ako ne e ~esto i
terven- Anderson da ne mu ja spomene{ taa opcija postoi.
cija i pri na- na Kire...
pad na ajkula koja - Nemoj `iti boga,
za sre}a se zavr{ila
samo so povredi za
napadnatiot. Poseb-
no e gord {to imal 4
intervencii i kaj da-
venici kaj koi imalo
klini~ka smrt, a so
reanimacija ostanale
vo `ivot.
Rabotata na
Crveniot krst
ja ocenuva
kako dosta
aktivna i
redovno
organizi-
rawe na

79
 DARKO STOJAN^EV, SPASITEL VO GUARDAMAR DEL SEGURA

^uvari na `ivotot
D
arko Stojan~ev e za misija vo Irak. Prvo gi izvle- ta e podelena na 8 sektori, so
mom~e koe ~eti- kuval i im daval instrukcii vo vkupna dol`ina od 12 kilometri,
ri godini pa- bazen vo bazata, a podocna i na a na{ata ekipa naj~esto broi
trolira vo spa- otvoreno more vo Guardamar del okolu pedesetina ~lenovi. Opre-
suva~kata ekipa Segura, kade podocna se priklu- meni sme so ABC oprema i so SCU-
na pla`ata vo Guardamar del Se- ~il vo spasuva~kiot tim na pla- BA DIVE {to zna~i oprema so bo-
gura vo [panija. Licencata za ra- `ata. So voodu{evuvawe raska- ci za podvodni intervencii. Gra-
bota ja ima od na{iot “Crven `uva za ambientot i vozbudata dot e super, a najvpe~atlivi se
krst”, a raboti vo ramkite {to ja nosi slu`bata. fiestite koi se odr`uvaat seko-
na istata organizacija vo -Mestoto e prekrasno, pla`a- ja godina i vo sekoj grad traat 7-
[panija. Ima interesna
prikazna kako stignal do
ovaa spasuva~ka ekipa
i eden kup inter-
vencii koi mu se
vre`uvaat vo se}a-
vaweto.
-Iako otidov
so preporaka za
ovaa rabota, po
splet na okolno-
sti vo [panija ne-
koe vreme prvo
rabotev se i se-
{to, od nekolkudnev-
ni “amalski” raboti,
rabota vo diskoteki
do spasuva~ka ekipa
na pla`a - skromno,
Dare ja po~na svoja-
ta prikazna.
Za uvod vo rabo-
tata mu poslu`ila
honorarnata ra-
bota vo [pan-
skata vojska,
koga go obez-
beduval tre-
ningot na spe-
cijalnata
edinica koja
trenirala
skokovi
so pado-
bran vo
voda i se
podgo-
tvuvala

80
8 denovi. Kolku se interesni,
tolku se i naporni, postojano ima
zabavi na pla`a, pa i mnogu in-
tervencii.
Dare objasnuva deka ubavinata
na moreto krie i mnogu zamki koi
se opasni i ~esto fatalni.
-Toa e otvoreno more kade ima
silni strui koi pravat “kanali”
so silno vlijanie od koi ne se
izvlekuvaat nitu dobri pliva~i.
Toa e “crna to~ka” na ovaa “ubavi-
ca” i naj stra{no e koga }e te odv-
le~ka na mesto kade se prekr{u-
vaat branovi od 2-3 metri, toa i
za intervencija e opasno mesto.
Kako po pravilo, incidentite se
slu~uvaat vo period pred rabot-
no vreme ili posle, pa od toa iz-
leguva deka postojano sme na de-
`urstvo. Slu~kite se od komi~ni
do tragi~ni. Naj~esto dejstvuvame
preventivno, so opomena i uka-
`uvawe, no kako sekade vo sve-
tot, taka i tamu, ne se pridr`u-
vaat do pravilata. Treba da se
po~ituva signalizacijata, a se
slu~uva duri i fizi~ka presme-
tka. Nekoi agresivci, se obidu-
vaat da poka`at sila, pa i ne sme
omileni. Pravilo e da uka`uvame
i da ne sme napadni, no se slu~u-
va i da reagirame na takvite ek-
stremni slu~ai. Ova e pred se hu-
mana rabota i gi izbegnuvame ta-
kvite situacii. Dobro e {to ima
sorabotka so policijata koja isto
patrolira po pla`ata, pa takvi-
te, koi se nepristojni ili ja za-
grozuvaat okolinata i sebe, gi
sankcioniraat so pari~na kazna,
pa i proteruvawe od pla`ata.
Intervenciite se od razli~en
vid, od akcija vo voda do pru`a-
we pomo{ na suvo. Vo nekoja for-
ma nie sme i paramedicinska
slu`ba, so vozilo za brza pomo{
i prvi reagirame dodeka pristig-
ne lekarska ekipa.
Dare veli deka imal brojni
akcii za spasuvawe na davenici,
naj~esto uspe{ni, no i takvi koga
vadat davenik so klini~ka smrt
koga reanimacijata i ne uspeva.
Tie iskustva se razli~ni i vpe-
~atlivi.
-Se slu~i da izvadam davenik
od sigurna smrt, se borev polovi-
na ~as so tie branovi i silni
strui dodeka go izvadiv na suvo.
^ovekot be{e na vozrast nad {e-
esetina godini, zavr{i vo bolni-
ca 6 -7 dena, a podocna koga do-
deka patrolirav povtorno go
sretnav, ne me ni pogledna. Vo
drug slu~aj pak, spaseniot ni po-
nudi i pari~na nagrada, no kate-
gori~ki ja odbivme zatoa {to ra-
botime vo slu`ba na “Crven krst”
i toa ni e obvrska. Specifi~na e
ovaa rabota, nekomu }e mu spasi{
`ivot, a nema ni da se zablagoda-
ri, a koga nekogo nema da mu go
spasime `ivotot ni se slu~uva da
pla}ime kako mali deca. Troga-
telni se tie momenti. Koga ima
spasuvawe se sobira narod i naj-
~esto aplaudira za akcijata, a se
slu~uva lokalnite televizii du-
ri i vo `ivo da izvestuvaat. Toa
e sekojdnevna drama.
Za spasuva~kata ekipa na Gu-
arda mar Segura koja e vo provin-
cijata Alikante, Darko raska`u-
va deka e odli~no podgotvena i
deluva impresivno vo akciite i
vo preventivata.
-Opremeni sme za sekakvi si-
tuacii. Toa zna~i deka imame
~amci za brza intervencija, sku-
teri i onaa li~na oprema za izv-
lekuvawe. Na punktovite ja ima-
me i onaa oprema za prva pomo{ i
koordinirana komunikacija preku
dispe~er za brza intervencija.
Patrolirame vo dvojki i pokri-
vame teren od 800 metri do 1 ki- letuvawe. Iako Guardamar del
lometar, no pri akcija, vo pomo{ Segura e “ne mirna” pla`a, so
za kratko vreme se sobirame 6 do opasno more, ubavinata privle-
8 spasiteli. kuva, a koj i da otide, Dare e tamu
Za daveweto, Dare veli deka e i ovaa godina, pa sigurnosta e
vo 4 fazi i deka treba silna psi- zagarantirana.
hofizi~ka podgotvenost za da se
reagira. Opasno e koga dave-
nikot e vo faza koga
gr~evito se bori za
`ivot i koga ne e sve-
sen za reakciite, a po-
lesno koga e kontakti-
bilen i ne e vo panika.
Naj~esto incidentite se
slu~uvaat od nevnima-
nie ili koga licata si gi
precenuvaat mo`nostite
i zapa|aat vo beziz-
lezni situacii. Zatoa
prepora~uvam na ta-
kvite otvoreni pla-
`i da se po~ituvaat
znacite za signali-
zacija i da se slu-
{aat sovetite i
instrukciite na
spasitelnite
slu`bi. ]e ja po-
falam mojata
slu`ba koja vo
2004 godina be{e
isklu~itelno
uspe{na, imavme
150 spasuvawa i oko-
lu 500 slu~ai
na pru`awe
pomo{ vo voda
i na suvo, a ni-
tu eden slu~aj
na davewe.
Dare ja pre-
pora~uva [pa-
nija za letuvawe,
veli deka ne e
taka skapo kako
{to se zboruva, a
deka e preubavo za
81
POZNATITE I ISHRANATA
15 selebrity soveti
za dobra linija
SIENA MILER: - Zaborave-
te na teretanata. Poentata e vo
toa da imate samokontrola. Jo-
gata e vistinskoto re{enie za
kontrola na celokupnata psi-
hofizi~ka sostojba. Taa e super
za oblikuvawe na stomakot,
kolkovite i butovite. Za da se
oslobodite od napnatosta, po-
dobro e da se istegnuvate i da
go zgolemite tonusot na musku-
li otkolku da sogoruvate kalo-
rii potejki se kako sviwa.
ELIZABET HARLI ja odr-
`uva svojata sovr{ena figura
pridr`uvaj}i se na eden
edinstven princip, eden obrok
za eden den!
Dojde vreme da se soble~ete
vo bikini, a linijata ne us-
peavte da ja dovedete vo
red. [to se ne probavte: se-
kakvi dieti, teretana, ro-
leri, stoma~ni pred spiewe
itn. . . Eve kako poznatite
dami od golemiot ekran se
spravuvaat so vi{okot ki-
logrami i nesakanata "por-
tokalova kora#. Probajte
XEJ LO konsumira
po nivniot re`im, bidejki samo “korisni” mas-
tie znaat {to pravat!!! notii i toa od avoka-
do, orevi i maslino-
vo maslo, no zatoa gi
ima isfrleno od
svoeto meni polno-
masnite mle~ni pro-
izvodi i mesoto.
Pritoa, tie nepo`el-
ni predukti voop{to
ne gi dr`i vo svojot
fri`ider za da ne
padne vo isku{enie,
bidejki i samata
priznava deka toa
KEJT VINSLET drasti~no osla- mo`e lesno da i se
bela otkako go rodila deteto vovedu- slu~i.
vajki nov re`im na ishrana koj se so-
stoi od isfrluvawe na site mle~ni
proizvodi od ishranata. Vsu{nost, KETRIN ZETA
dobro e poznato deka kravjoto mleko, XONS: - Osven
sireweto i puterot go naduvuvaat {to ne jadam jagle-
stomakot. ni hidrati, smetam
deka dobriot son e
najva`na rabota vo
`ivotot. Jas ne
dozvoluvam ni{to
da mi go poremeti
sonot, pritoa vni-
mavam da spijam
minimum 7 ~asa. Toa e optimumot za vozrasen ~ovek.
83
 KAJLI MINOG ko-
ga e nervozna, poradi
postojanoto gladuva-
we za dobra linija,
uspeva uspe{no da se
zala`e so porcija
p~eni~ni `itarici
koi go ubivaat gladot.
Jade samo crn leb vo
kombinacija so cre{i.
Taa veli deka toa e
nejzinata dobitna
kombinacija, bidej}i
ima {e}eri koi dava-
at sila i ja dr`at si-
ta cel den.

KLAUDIJA
[IFER e maj-
ka na dve de-
ca, no i pokraj
toa ima sovr- Seksipilnata
{ena figura. KIM KATRAL kon-
No, taa jade sumira losos vo
pet porcii ogromni koli~ini
ovo{je vo te- bidejki e odli~en iz-
kot na denot. vor na proteini koi kva-
Ne jade do litetno se varat, a ima mal-
pladne, a oko- ku kalorii. No, sepak
lu 18 ~asot priznava deka
pie priroden seksot e
sok od domati. n e z a -
menliva
formila za od-
li~na psihofi-
zi~ka sostojba na
va{iot organizam.

KRISTIN DEJVIS, poznata- se i se{to pominuvajki pokraj

ta [arlot od serijata “Seksot i
gradot” se posvetila na pletewe
izme|u obrocite. Taa smeta deka
samo taka }e uspee da se izbori
protiv lo{ata nevika, da gricka
kujnata. Isto taka, veli deka
mnogu pegla. Toa e super spored
nea, bidejki osven {to ja odr`u-
va linijata, produktivna e vo
domot. ^udno!!!

PAMELA ANDERSON pred da vle-

ze vo kujna da gotvi, prvo odi vo kupa-
tilo da izmie zabi, bidejki smeta de-
ka pastata za zabi i go ubiva apeti-
tot, a istovremeno i verojatnosta da
go izede ru~ekot u{te dodeka gotvi e
mala. Nejzinata formula e unikatna,
priznajte?!

84
 MI[EL FAJFER se pridr-
`uva na praviloto {to i da ja-
de, da mo`e da go sobere vo ed-
na dlanka. Pove}e od toa e za-
braneto. Sepak, vnimava i na
sodr`inata na toa vo dlan-
kata. Vareno pile{ko e su-
per, no ne ~esto poradi
`enskite hormoni, znae-
te?!

SARA XESIKA PARKER sekoga{

nara~uva “hrana bez hrana”, kako
{to veli taa. Toa zna~i ogromna
porcija salata, normalno bez maslo.
Ete kako poznatite `eni se spravuvaat so isku{enijata.
Mo`ebi vi zvu~ea po malku sme{no i pateti~no, no mo-
`ebi nivnite metodi se delotvorni. Probajte da bidete
discipilnirani i da go sakate va{eto telo, a toa nese-
bi~no }e vi daruva pove}e godini zdrav `ivot.

MARAJA KERI ~esto pa|a vo isku{enie za

~ips ili ~okolado i do pred nekoe vreme toa
pretstavuvalo seriozen problem za nea. No, od
skoro ja na{la svojata vol{ebna formula: koc-
ka mraz vo usta go ubiva apetitot, a zamislete
dodeka se topi tro{i 40 kalorii. Poln pogodok!!

KRISTINA AGILERA Jade edinstveno izladena hrana, bidejki smeta deka

toplata hrana predizvikuva {ok vo nejziniot organizam i go usporuva vareweto.
Taka celata hrana ostanuva na nea. Zatoa, zgotvenoto jadewe go konsumira duri
posle eden ~as.

NIKOL KIDMAN najmnogu

jade varen zelen~uk koj ne e
voop{to masen, a poln e so
vitamnini. Isto taka, na se-
koi tri dena pie ~aj od |um-
bir koj pomaga pri vareweto.

85
Kako
Kako trajno
trajno
“SILUETE” PREPORA^UVA

M nogumina od vas, koga sa-

kaat da oslabat, vedna{
pomisluvaat na dieta.
Toa e najgolemata gre{ka
{to mo`ete da ja napravite. Koga
}e bidete cvrsto re{eni {to sa-
kate da postignete i do kade sa-
kate da odite so va{ite kilo-
grami, vo toj slu~aj, treba da na-
pravite eden mal presvrt, reor-
ganizacija na re`imot na `ivee-
we. Zna~i, dokolku sakate trajno
da oslabete i pove}e da ne go
vratite vi{okot kilogrami, po-
trebno e da steknete naviki {to
}e gi po~ituvate cel `ivot. Na
ovie naviki ne treba da gledate
kako na optovaruvawe ili napor.
Trajnoto slabeewe ne mo`e ni-
koga{ da se postigne so prakti-
kuvawe na edna dieta koja trae
nekolku dena ili meseci, pa po-
toa da se prekine. Toa mo`e da
se postigne ednostavno so stek-
nuvawe na navika koja }e ve sle-
di vo sekojdnevieto od `ivotot.
Prvo i osnovno e deka va{ata
ishrana mora da bide {to po-
malku kalori~na, no sekoga{ }e
mora da vnimavate toa da e
zdrava hrana {to ne se menuva.
]e jadete re~isi ista zdrava
hrana i }e se odr`uvate na tret-
mani. Koga }e sakate da oslabe-
te, hranata }e ja jadete malku po
malku. Za formirawe na naviki-
te potrebno e vreme, no otkako
}e se formiraat, mnogu e te{ko
da se prekinat ili da se prome-
nat. Mo`ebi vo po~etokot }e vi
bide te{ko, no bidete trpelivi,
za se vo `ivotot treba vreme. Za
da se oformat naviki vo nervni-
ot sistem, potrbno e vreme od
nekolku meseci, no korenite na
navikite na zdrava ishrana i
aktivnost, mo`e da se formi-
raat za 28 dena. Koga }e pomi-
nat ovie 28 dena, }e bidete
poslabi i }e imate ve}e novi,
zdravi naviki. Naj kriti~no
pri zdravoto slabeewe e mu-
skulnata masa. Taa e ma{ina
da oslabete
da oslabete

{to gi gori masnite naslagi. Kolku imate pove}e musku- to na enzimi i hor-
li, tolku pove}e kalorii sogoruvate, duri i koga se od- moni koi gi sogoru-
marate i spiete. Zatoa, koga sakate da oslabete, najdo- vaat masnite nasla-
bro e da imate tretmani {to gi stimuliraat muskulite. gi
Za da oslabite, mora da bidete na negativen kaloriski - tretmanite ja
balans. Mo`e da postignete kaloriski deficit so zgolemu- zgolemuvaat oset-
vawe na aktivnosta i so namaluvawe na kaloriite. No, naj- livosta na kletki-
efikasno e da ja zgolemite aktivnosta, a da gi namalite ka- te na insulin i na
loriite od 500 do 1000 od va{eto nivo na zadr`uvawe. Za toj na~in jagle-
zdravo slabeewe, najdobro e da se ima od 4500 do 750 kalo- rodnite hidrati
rii minus. Vo kombinacija so aktivnost i tretmani, }e do- se sogoruvaat za
biete sto procentno slabeewe i namaluvawe na te`inata. energija ili se
Eve nekolku pri~ini zo{to tretmanite i fizi~kata skladiraat kako
aktivnost se podobri od klasi~nite dieti: glikogen, mesto
- tretmanite go zabrzuvaat metabolizmot masni naslagi.
- so tretmanite se postignuva deficit na kalorii bez Seto ova e do-
da se predizvikuva pregladnuvawe volno za da svatite
- tretmanite se dobri za zdravjeto deka aktivnostite i
- tretmanite i fizi~kata aktivnost mu signaliziraat tretmanite mora da vi
na teloto da gi zadr`i muskulite i da ne gi sogoruva za stanat navika, na~in na `i-
energija. So dieti, najgolem del od izgubenata te`ina pa- veewe, dokolku sakate da
|a na muskulnata masa. bidete vitki vo celiot svoj
- tretmanite i fizi~kata aktivnost go zgolemuvaat nivo- `ivot.

87
 FITNES KLUB ZA DOBAR IZGLED

FITNES VO ,,KAN”
Vo klubot ima mo`nost za
rabota so li~en trener.
Ovoj na~in na trenirawe e
popularen poradi postig-
nuvawe na brz efekt i zgo-
lemuvawe na motivacijata
za vreme na treningot preku
odr`uvawe na intenzitetot
aktivator na srcevata, di{na-
ta i nervnata funkcija. So
fitnesot se za~uvuva zdravjeto
preku odr`uvawe na optimal-
nite funkcii na site organi i
sistemi, bidej}i ako zdravjeto
se postignuva so odreden trud,
toga{ mo`e da se re~e deka bo-
lesta nastapuva poradi nedo-
volen trud i negri`a. Ova se
obiduvam da im go objasnam na
pomladite i po~etnicite vo
klubot – veli Bane.
Seto ova e sodr`ano vo pro-
gramite na trening koi naj~esto
se barani vo klubot, a toa se

E
na potrebno nivo.
den od naj-
dobrite
na~ini za
rekreacija
e da go posetite
fitnes klubot „Kan”
vo naselbata Kozle
vo sopstvenost na bra-
}ata Bane i Filip. Vo sovre-
meno ureden prostor, ve o~eku-
va prijatna atmosfera so mnogu
nasmeani lica kaj koi za vreme
na moeto prisustvo, se ~uvstvu-
va{e mnogu energija i zado-
volstvo od toa {to go rabo-
tat. Teretanata raboti ve}e
sedum godini i kako {to ni
ka`a Bane, toa se dol`i na
mo`nosta za individualiza-
cija na programata, odnosno
prilagoduvawe na istata kon
vozrasta i momentalnata fi-
zi~ka podgotovka na sekoj {to
ve}e trenira ili vo idnina sa-
ka da zapo~ne da trenira. So
za~lenuvawe vo ovoj klub, spo-
red va{ata `elba i cel, se
izrabotuva programa za trening
i programa za ishrana koja ja
rabotite vo klubot, pod posto-
jan stru~en nadzor na Bane, koj
diplomiral na Fakultetot za
fizi~ka kultura vo Skopje na
temata FITNES! Celata negova
rabota vo klubot e vo funkcija
na zdravjeto preku fitnesot.
Toa go objasnuva so faktot deka
nitu eden drug vid kondicionen
ili rekreativen trening, kolku
i da e korisen, ne go anga`ira
~ovekot vo celost na tolku
funkcionalen na~in i vo tol-
kava mera kako fitnesot. Mu-
skulniot aparat e akumulator
na energijata na organizmot i

88
programot za reducirawe na
masno tkivo (slabeewe), podo-
bruvawe na muskulnata sila,
izdr`livost, fleksibilnost i
zgolemuvawe na aerobniot ka-
pacitet. Vo klubot ima mo`-
nost za rabota so li~en trener.
Ovoj na~in na trenirawe e po-
pularen poradi postignuvawe
na brz efekt i zgolemuvawe na
motivacijata za vreme na tre-
ningot preku odr`uvawe na in-
tenzitetot na potrebno nivo.
Site ovie treninzi se propra-
teni so programa za ishrana,
koja se sostoi od kombinacija
na hrana vo to~no opredelen
del od denot, {to }e ovozmo`i
energija za normalno izvr{u-
vawe na sekojdnevnite obvrski, vr{i sekoja serija. nuti, }e se razbudi{ vo sredi-
a postignuvawe na krajna cel. nata na dlabokoto spiewe. Za-
Za vo idnina, Bane najavuva iz- Idealno vreme za ve`bawe toa, ako spie{ podolgo od 30
nenaduvawe za site vas!!!! Mnogumina pred da zapo~nat minuti, toga{ prodol`i celi
so ve`bawe pra{u- 90-120 minuti, za da go komp-
POSTIGNUVAWE ENERGETSKI VRV vaat vo koj del letira{ cel ciklus.
Za da se dostigne maksimalen od denot e naj-
energetski vrv, na ~lenovite vo dobro da se
mojot klub im prepora~uvam ne- ve`ba. Sekojd-
kolku strategii za toa. Ne e les- nevnite obvr-
no sekoga{ da si poln so energija ski ne ostava-
za ve`bawe, osobeno po cel den at prostor za
pominat na rabota, fakultet ili toa, no istra-
pak ne si dovolno odmoren. Ima `uvawata
raboti koi mu prethodat na ode- poka`ale
weto vo ve`balna, so cel toa da deka pop-
pretstavuva relaksacija i zado- ladne e naj-
volstvo, a ne optovaruvawe i ob- dobro vreme
vrska. za ve`bawe
Sekoga{ mora da pie{ do- bidej}i ae-
volno koli~ina na voda. robnite i
Mnogu pati koga se ~uvstvu- anaerobni-
va{ zamoren mo`no e da si de- te kapaciteti
hidriran. Za organizmot da bi- se vo svojot vrv. Sepak i
de dovolno hidriran, vo tekot toa ne e pravil-
na denot treba da se pie po ed- no, bidej}i po-
na ~a{a voda sekoj ~as. Potoa, va`no e da
edna do dve ~a{i voda 15 minu- ve`ba{, odkol-
ti do polovina ~as pred ve`- ku toa da go
bawe i edna ~a{a na sekoi 15- pravi{ vo ide-
20 minuti za vreme na trenin- alno vreme.
got. Zatoa, pravilno e da se pie
dovolno voda i pred da se po- Dovolno son
~uvstvuva `ed, zatoa {to do- Sekoj znae deka
deka toj mehanizam javi, orga- spieweto ja vra}a
nizmot e ve}e dehidriran energijata i mu po-
Pravilen obrok - kuso pred maga na teloto vo
trening oporavuvawe po
Ako treningot trae najmalku treningot. Ako
eden ~as, 20 minuti pred i za ima{ polovina ~as
vreme na treningot treba da se vreme, sonot mo`e
vnesat jaglenihidrati. Vo ovoj da ti ja vrati silata
slu~aj tie se so visok glukemi- pred ve`bawe, no
~en indeks zatoa {to }e se vremeto na spiewe
vnesat vo sistemot rapidno ka- treba da se ograni~i.
ko kratkotrajna energija so ko- Ako spie{ podolgo od
ja {to }e ima{ maksimalna 30 minuti i se razbu-
kontrakhilna sila za da se za- di{ pome|u 45-60 mi-
89
 VE@BI SO “REBIS”

Kako do top izgled

Ona na {to posebno vnimavame, posebno vo letniot period, e na{iot izgled. Dokolku ve}e
ste vo proces na fizi~ka aktivnost i go oblikuvate va{eto telo, vi prezentirame nekolku
ve`bi koi mo`ete da gi primenite i dodeka ste na leten odmor. Dokolku se dvoumite kakov
na~in da primenite da go oblikuvate i zacvrstite va{eto telo, ovie ve`bi se idealni za
vas. Ve`bite se prilagodeni za site uslovi, vklu~uvaj}i gi i doma{nite. Seedno, kaj i da ste,
ve`bajte i bidete vo dobra forma.
Ve`ba broj 1:
ZAGREVAWE Ve`ba broj 3: ROLL DOWN
Racete stavete gi pozadi glavata so ispraveni lakti
Startna pozicija: -Se ka~uvame nagore, postepeno i broej}i do 8, poleka se spu{ta-
Vkrsteni noze, racete stavete me nadolu, isto taka na 8. Vnimavajte stomakot mora da bide vovle-
gi na kolena i ispravete go grbot! ~en (povtoruvawe 8 pati).
-Kru`no so glava na desno, pa

3
na levo (povtoruvawe 4 pati na
dvete strani)
-Kru`no so ramenici, nazad,
pa napred (povtoruvawe 4 pati na
dvete strani)

Ve`ba broj 2:
Startna pozicija:
Svitkani kolena, otvoreni vo {irina na kolkovi, a racete
postavete gi pokraj teloto!
-Kru`no dvi`ewe so racete vo dvata pravci (povtoruvawe 4
pati vo dvata pravci)
Racete ispru`ete gi nagore, kon plafonot
-Odvojuvajte gi ple{kite od podot i povtorno oslobodete gi
(povtoruvawe 8 pati)

90
 Ve`ba broj 4 :
LEG CIRCLES 4
Racete gi postavu-
vate pokraj teloto,
desnata noga ispru`ete
ja kon plafon, no za-
dol`itelno kolenata
da bidat ispraveni
-Pravete pravilni
krugovi na vnatre, pa na
nadvor. Istoto povtorete
go so drugata noga (povto-
ruvawe 8 pati, so dvete
noze).

Ve`ba broj 5:
HUNDREDS
Glavata gore,
bradata postavete
ja kon gradite. Ra-
cete podignete gi
nekolku santimetri
nad podot, a nozate
postavete gi nago-
re, kon plafon (pe-
ti zaedno, prsti
odvoeni).
-So racete zi-
bame. Broete do 5 i
na 5 vdi{uvate, a
na 5 izdi{uvate
(povtoruvawe 10
pati).

6
Ve`ba broj 6:
LOWER/LIFT
Glavata posta-
vete ja gore, race-
te pozadi glava.
Svitkajte gi lakti-
te, a nozete ispra-
vete gi nagore kon
plafon.
-Navalete gi no-
zete pod agol od 45
stepeni i vra}ajte gi
kon centar. Vnimavaj-
te na ki~mata, da bide
zadol`itelno na po-
dot (povtoruvawe 8
pati).

91
 Ve`ba broj 7: CRISS/CROSS 8
Glavata gore, a racete stavete gi pozadi glava. Svitkajte gi
laktite, a kolenata svitkani postavete gi kon gradite.
-Ispravete go levoto koleno, a teloto go vrtite na desna
strana i so leviot lakt go dopirate desnoto koleno. Istoto na-
pravete go na drugata strana (povtoruvawe 8 pati na dvete
strani).

Ve`ba broj 8: BRIDGE

Svitkajte gi kolenata, a racete stavete gi pokraj teloto.

-Podignuvajte go zadnikot nagore. Brojte do 4 i na 4 zategne-
te go i zadr`ete do 4. Potoa poleka postepeno spu{tajte se na-
dolu, isto taka na 4 (povtoruvawe 8 pati).

Ve`ba broj 9: SWIMMING

Startna pozicija:

Legnete na stomak i ispravete gi racete i nozete.

-Krevajte gi nozete i racete od pod i pravete kratki naizme-
ni~ni dvi`ewa so racete i nozete (povtoruvawe 8 pati).
Podignete gi samo nozete od pod
-Udirajte gi petite. Na 5 vdi{uvajte, na 5 izdi{uvajte ( po-
vtoruvawe 8 pati).

92
 Ve`ba broj 10:
PUSH-UP
Postavete go teloto vo
edna linija, a dlankite sta-
vete gi pod ramenata
-Pravete sklekovi, pritoa
laktite svitkajte gi na stra-
na (povtoruvawe 8 pati).
12
10 Ve`ba broj 11:
Istegnuvawe
Svitkajte gi kolenata
pod kolkovi, dlankite pod
ramenata.
-Glavata gore, pa ja vovle-
kuvate i potoa stomakot vo
kontrakcija (zaoblena ki~ma
kon plafon).
11
Ve`ba broj 12
Legnete na grb, pritoa ko-
ristite elasti~na traka, mo-
`e i {al za zamena. Stavete
ja trakata pod desnoto stopa-
lo, a desnata noga kon pla-
fon. Ve`bite vi gi pretstavuva-
-Ja istegnuvame nogata kon me so pomo{ na baletskoto stu-
sebe i istoto go povtoruvame dio “Rebis”
so drugata noga (povtoruvawe Prezenterki: Andrijana
8 pati). Atanasova i Suzana
93
 PO RIBA

So sre}a majsto
D
a gi pra{a{ onie “izgoreni” ribari, ne znaat da ti ka`at sto ja ima vo tie mirni mesta pod grankite. I, ne zaboravajte, gu-
dali toa e sport, zabava ili edno- stavno samo pasi- meni ~izmi e zadol`itelno. Na reka vo najgolemiot del si “na no-
ja...koj kako go do`ivuva, neli!? Nekoi velat deka nema ga” vo stoe~ka polo`ba, pa pro{irenite veni ne ti begaat.
zadovolstvo ako “par~eto”go izmolkne{ od voda, pa da go
vrati{, koe fajde ako ne go odnese{ doma, pa da vrti{ muabet i da
kroi{ cela prikazna kako si se borel so “~udovi{teto”. Zatoa se i Na EZERO...
tie muabeti od tipot “izvadiv krap~e kako tele” i sli~no, ama Toa e druga rabota. Tuka mo`e{ da si kombinira{ so ~amec, pa
posle mo`e kom{iite i da ti “mukaat” za da te “rabotat” na majtap. ubavo da si sedne{, pa ~ador~e za sonce, pa malo fri`ider~e so
Na nekoi pak, ete i toa im e zadovolstvo, pa go vikaat sportski ri- ladno pivce i za merak. Tuka zadol`itelno podgotvuva{ “krma”,
bolov i za volja na vistinata ima silni natprevari, se vadat ka- prvo ubavo da gi zala`e{ so meze, pa posle da gi “otepa{“ od
pitalci, se slikaat i se vra}aat vo voda. Gi ima sekakvi, ama naj vadewe.
~est egzempl na ribar e onoj koj vo tri sabajle svirka na parking
da go sobere dru{tvoto i...da kidne od doma. Da se “odmori{“ od
`enata, da ne ti piskaat decata na uvo, a ako izleze nekoe krap-
~e, bogami i da se zalie utredenta so “belo” ili pivce, a prikaz-
nite pak kolkavi “magariwa” go iskinale konecot ili ja skr{ile
trskata i “kidnale” za malku, e toa samo dali saka{ da slu{a{.
Se si ima svoja ubavina, nekoj veli deka e stupidnost da sedi{
cel den i da zjapa{ vo tapata, a drug pak dodava deka samo toj {to
ne bil ne znae kakvo relaksirawe e toa i kako go pu{ta{ “mozokot
na pasewe”. Za onie zagreanite, da se odi po riba e ...do`ivuva-
we. Ritual e toa ~ove~e, da podgotvi{ mamci, trskata, jadicite, da
ja pogodi{ “krmata” i dva dena prethodno da polemizira{ so
dru{tvoto koja “pusija” e najdobra i na koja dlabo~ina }e “jade”. Da
se ~udi{ kako sekoe del~e od “debarsko” ili “tikve{ko” si ima
ime, de kaj karpata, kaj mostot, vo zaliv~eto i {to u{te ne, ama se
toa imiwa za lokacii koi se precizni kako po satelit da si gi ba-
ral.
A, za sekoe mesto, reka ili ezero, si ima posebna podgotovka,
dali se toa crvi, beli ili crni, p~enica varena so vanila, pijavi-
ci, se e toa majstorija i ribarska tajna.
Nema sega da vi mudruvame so “majstorii” tuku samo nekolku so-
veti i upatstva za po~etnici, malku voved za site onie {to se
podgotvuvaat da stanat ribari. Za detali i “marifeti”, se znae,
kaj sosedot, ako ima `elba da izdade ne{to od negovoto dolgogo-
di{no akomulirano iskustvo. Samo, prvo treba da ima{ “nervi” da
gi islu{a{ site falbi, a posle da si selektira{ od sovetite.
Velat deka prvo e izborot na trskata, da bide lesna i so dol-
`ina od 2 do 2,5 metri, a ma{inkata {to po mala i brza. Tapata e
fiksna ili lizga~ka i ja ima od naj razli~ni materijali, zavisi
{to lovite, a prepora~livo e da vi bide ubava, za{to dolgo }e
treba da gledate samo vo nea. Koncite porano bile pamu~ni, nekoi
od kowska opa{ka, a sega se sinteti~ki i vo razli~ni broj~iwa vo
zavisnost od goleminata na ribata {to }e ja lovite. Ribarite pre-
pora~uvaat deka konecot i ako ne se koristi ~esto, kako onie re-
kreativci {to samo povremeno nao|aat vreme za riba, da se menu-
va barem edna{ vo godinata.

Na REKA
Za na reka treba da ima{ nervi debeli kako ortoma. Postojano
da go mesti{ mamecot, da frla{ na sekoi 15-20 sekundi i da vni-
mava{ da ne zaka~uva{ na okolnite granki, a ribata velat naj~e-

94
ori
za{to toa go ima i doma, a i ribata ne
saka “galama”. Ako nekoj do{ol po ra-
no i ti go fatil mestoto ne krevaj
panika i ne se karaj, sekoga{ ima
drugo i podobro mesto i ne zabora-
vaj...oru`je protiv ribata ti e samo
trskata, mre`ata e “izmama” i ne e
fer taa ubavica da ja lovi{ so
mre`a.
Zapameti, ribareweto mo-
`ebi e sport, mo`ebi samo
zadovolstvo, ama sigurno e
Na MORE umetnost, pa, bra}a umet-
Za nas toa e malku nici...SO SRE]A!
dale~no i nesekojd-
nevno. Za toa treba
posebna oprema,
silni trski so posebna na-
mena za golemi par~iwa
ili duri i za ajkuli kako
{to se vrtat po specijalizi-
ranite kanali za ribolov. Za
na more, toa e cela nauka i
malkumina na{i go imaat toa za-
dovolstvo. Iako, onie {to na
odmor si odat so trska, se gle-
daat na mesta kako frlaat od
nekoja karpa ili za zabava od
bregot.

BON TON
Osnovno pravilo e velat, ako par~eto
ne e so zadovolitelna golemina, zadol-
`itelno da se vrati vo voda. Da se vni-
mava so otpadocite, tamu nema koj da
~isti, pa najdobro e da si gi soberete i
vo kontewer na vra}awe. Da ne se za-
gaduva okolinata, neli. Da ne se “`e-
stite” ako na toj do vas “mu odi” i da
ne frlate na negovo mesto, }e ve
udri i vas sre}ata, samo treba da se
po~eka, da ne se kreva vreva,

95
 MAUNTBAJKING
Na trkala po strmninite
K
oga pred pet-{est godini ja gledav,
toga{ avangardata na dve trkala po
planinskite strmnini, znaev deka se
nekoja posebna sorta na koja i “vrie”
krvta, pa po sekoja cena si izmisluva forma
na zabava. Toa deka e zabavno, ne se somnevam
ni sega, ama zatoa se uveriv deka e vozbudli-
vo do “daska”, pa sega potpolno gi razbiram
tie {to vo toa vozewe u`ivaat.
Nepovtorliv i nezaboraven e
zvukot na kam~iwata
koi prskaat na site
strani, voznemireni od
“drskosta” na gumite koi
se osmelile da im go re-
metat mirot. Tie zaluta-
ni jva~i na dve trkala,
navistina deluvaat kako
vo neprirodna sredina, ne
ti se vklopuvaat vo slika-
ta, no se u{te eden dokaz
deka za u`ivawe i vozbuda
nema limit. Samo tie znaat kakov predizvik
im e planinata, viso~inite i strmninite, pa
im se polni du{ata koga }e postavat nekoja
trasa. ^udni tip~iwa se ova mauntbajkerite.
Koga ti raska`uvaat za svojot velosiped zbo-
ruvaat vo direkten govor za vtoro lice edni-
na, pa ima{ vpe~atok deka zboruvaat za nekoj
blizok, za nekoj so kogo go delat `ivotot. Po-
sveteni mu se na velosipedot, go odr`uvaat,
96
go neguvaat i postojano me~taat za ne{to po ni dr`ava, od zad nekoja grmu{ka ili svijok
silno, mo}no, {to }e gi nosi na sebe dodeka vi dojde velosiped vo presret.
tie ja “{partaat” planinata. Ovie nabildani
velosipedi na po~etokot gi gledavme po uli-
cite, deluvaa premnogu “agresivno”, za brzo da
gi vidime po planinite i da go potvrdat izg-
ledot, za kade se stvoreni.
E, drugo e sega {to mauntbajkot ne se raz-
viva so takvo tempo kako vo
drugi sredini. Ima malku
trasirani pateki {to bi bi-
le kompletno zadovolstvo,
no zatoa pak slobodniot iz-
bor e golem, pa {to mo`e
prirodata da pru`i, ~ovek
retko mo`e da napravi. Za
nas presti` e mauntabajk
trasata vo Mavrovo. Edna
kru`na mar{ruta po Bi-
stra, od Mavrovo preku
Lazaropole i presek na patot za Ga-
li~nik za da se vrati{ na startot ti pru`a
`ivopisno i predizvikuva~ko vozewe od oko-
lu stotina kilometri.
A, {to bi bile mauntabajkerite ako ne ba-
raat novi predizvici !?...Zatoa, ne samo Ma-
vrovo, neka ne ve iznenadi ako dodeka {eta-
te po Vodno ili po planinite {irum milata
PLANINARSTVO
Bo`estvenosta na
umetnikot
Z
a umetnosta, Hipokrat
rekol - ars longa, vita
brevis - ili umetnosta
e dolga, `ivotot e kra-
tok... i ve~no mi se vre`ala taa
negova sintagma. Fascinantno
pak deluva kakov umetnik e
prirodata, kakov dlabok beleg
ti ostava na du{ata i so neiz-
merna magnetska sila te priv-
lekuva vo nejzinite dlaboki
pregratki...povtorno, i povtor-
no, i povtorno. Takva ubavina
mo`e da ti podari, {to nitu
eden umetnik nema tolkava
imaginacija da ja naslika, da ja
zamisli. Prirodata e bo`es-
tven umetnik, a najubavite dela
na platno se samo kopija, pre-
nesen detal od rakata na opie-
niot od ubavinata.
Planinata ja ~uvstvuva{ ka-
ko nevesta na koja si i ja poda-
ril du{ata i srceto, me~tae{
za nejzinite pregratki. U`iva{
vo ubavinata, zaslepen, a vo
isto vreme pred sebe ja ima{
najgolemata vozbuda...srede
{umata, vo pe{terata ili vi-
soko na vrvot po~ituvaj}i ja si-
lata na sne`nata pokrivka.
Toa e magijata na planinata.
U`iva{ vo ubavinata, zasle-
pen, a sepak svesen za te`ina-
ta i sportskiot predizvik. Mo-
`ebi zatoa ovoj sport e tolku
neobi~en, predizvikuva~ki,
naporot i opasnosta da ti ja
polnat du{ata. Te mami visi-
nata, predizvikot da se stigne
do vrvot, da se osvoi to~kata
koja gordelivo ti prkosi. Na
planinata u~i{ kako da ja po-
bedi{ sopstvenata nesigur- re{itelnosta, gordelivosta. iska~uvawe i te`inata na po-
nost, da ja iskopa{ poslednata Duri pak ne znae{ {to e po- stavenata nasoka. Speologijata
ronka hrabrost, da ja osoznae{ ubavo vo planinarstvoto, i misti~nosta na pe{terite se
sportskiot predizvik na osvo- posebna prikazna. Da se vidi
juvawe na nedostapnosta, na du{ata na planinata, utrobata
iska~uvawata ili na pitomoto {to vo sebe go krie neizmerni-
duhovno osvojuvawe na vrvot, ot “vajarski talent” na umetni-
bez razlika na negovata visina. kot.
^ekori{ i se topi{ od ubavina, Mo`e{ slobodno da si bi-
vrvot e do`ivuvawe, edno i ra{ vo kakva forma }e go pol-
edinstveno...dali si na dese- ni{ sportskiot duh, inspira-
tina ili na iljadnici metri cija ima na pretek, a zaedni~ko
visina. e {to }e se topi{ od ubavinata
Sekoj si nao|a ubavina i na prirodata. Planinata gi
predizvik vo planinarstvoto. otvorila pazuvite za site, za
Vo dolgoto i iscrpuva~ko pe- onie so zgolemen adrenalin i
{a~ewe, logoruvawe i iska~u- za onie tivki romanti~ari koi
vawe na viso~inite, vo alpi- mol~elivo iska~uvaat i ja
nisti~kite potfati predizvi- “slu{aat” ti{inata.
kani od viso~inite ili od voz- Planinata e bo`estven
budata {to ja nosi sportskoto umetnik...ve~en!
97
 ODMOR NA PLANINA
Po padinite na rajot
I
znenaduva~ki deluva
kolku e organiziran
Planinarskiot sojuz na
Makedonija, dobro gi
znaat `elbite i potrebite na
vqubenicite vo planinite, pa se
trudat na sekoj na~in da im gi
dobli`at. Podgotvile bro{uri
vo koi detalno i pregledno mo-
`ete da se zapoznaete so ubavi-
nite na na{ata planinska kom-
pozicija i uslovite {to gi nu-
dat. Ponudata ja ima vo pove}e-
to turisti~ki agencii preku koi
mo`ete da odberete nekoja od
ponudenite mar{ruti, ednod-
nevni, vikend ili pak pove}e
dnevni, koi }e vi dojdat kako
vistinski odmor dokolku pove}e
u`ivate vo zeleniloto, pe{a~e-
weto i viso~inite. Novoformi-
raniot centar za stru~no ospo-
sobuvawe “Voda~ na planina”
vadi kadri koi }e ve vodat na
tie nekolkudnevni avanturi i }e
pomaga so stru~ni soveti. Toa e
osnovata za organizirawe na
vakvi turi, a agenciite ne bi
mo`ele toa da go pravat samo-
stojno bez voda~ so potrebnata
licenca. Planinarskiot sojuz
nudi nekolku opcii za ovie turi,
a toa se isto~nata i transfer-
zalata vo sredna Makedonija. Vo
sojuzot objasnuvaat deka za
slednata sezona }e posvetat
vnimanie i za zapadniot del koj
e posebno atraktiven predel, no
prioritete e da se markiraat
stazi i modernizirawe na obje-
ktite.
Prvata ponudena mar{ruta na
“istokot” e na potegot od Kriva
Palanka - Ponikva - Ko~ani i se
realizira vo 3 dena. Trasata vo
prviot den e od Kriva Palanka
preku manastirot Sv. Joakim do
To{ino boi{te na Kalin kamen
koj e na nadmorska viso~ina na
98
Vo Planinarskiot sojuz ima i
ednodnevni turi, a sekako }e
dobiete i informacii za sostoj-
bite na planinarskite domovi
koi vo ova vreme se od otvoren
tip i sekako mo`ete da gi pose- Leunovo
tite i individualno. Pokraj
spomenatite domovi, vo odli~na
sostojba e i domot “Breza” na
1194 m/nm so kapacitet od 44
1300 metri so no}evawe vo lo- legla, kujna i greewe, a vo faza
ve~ki dom.Sledniot den e iska- na rekonstrukcija e i “Kitka”
~uvawe do vrvot Carev Dol na koja vo 2000 godina nastrada vo
Osogovo na nadmorska viso~ina po`ar, pa vo momentot sepak ima
od 2085 metri, so no}evawe na kapacitet za smestuvawe na Karaxica
Ponikva, vo planinarski dom koj
e vo dobra sostojba, a posledni-
ot den e potegot od Ponikva do
Ko~ani. Na Osogovo se organizi-
raat i ednodnevni mar{ruti na
6 razli~ni trasi. Na “istokot”
se nudat i mar{ruti na Pla~ko-
vica koja e privle~na i atra-
ktivna, a mar{rutite predvidu-
vaat trasi dolgi i do 25 km na
den. na raspolagawe se dvata
planinarski domovi, “Vrte{ka”
i “Xumaja” koi se vo odli~na so-
stojba i nudat zadovolitelen
komoditet. Dvata doma se od
otvoren tip, so kapacitet od 64
kreveti vo “Vrte{ka” i 30 vo
“Xumaja”, so kujni i zagrevawe na
drva.
Sepak, edna od naj atraktiv-
nite tridnevni mar{ruti e onaa
so iska~uvawe na vrvot Solun-
ska Glava na Karaxica visok Kitka
2540 metri. Prviot den se osvo-
juva potegot od Bogomila do Ne-
`ilovo na 650 m/nm, a vo vtori-
ot del od denot do planinarski-
ot dom “^eples” koj e vo izvo-
nredna sostojba, od otvoren tip,
so 60 kreveti i zagrevawe na
elektri~na energija i drva po
potreba. Vtoriot den e za iska-
~uvawe do Solunska Glava, od-
mor na potegot kaj Begovo pole
kaj planinarskior dom “Isak Ru-
so”koj e ruiniran, nastrada od
sne`na lavina i mo`e samo vo
isklu~itelni slu~aevi da pos-
lu`i kako zasolni{te, a se no-
}eva vo “Karaxica”koja isto e na
1450m/nm i vo odli~na sostojba.
Posledniot den e spu{tawe
preku Preslap i Kitka kon
Skopje. Korab

dvaesetina planinari.
Na Gali~ica pak, koja nudi iz-
vonredni tereni za alpinizam i
mauntbajk vo izvonredna sostojba
e domot “Neolica” na visina od
1440 metri i so kapacitet od 57
legla, a na Pelister primatot go
imaat “Kopanki” so kapacitet od
110 legla so site potrebni uslo-
vi za prestoj i “Golemo Ezero”, koj
e na 2225 m/nm i e otvoren samo
vo leto, so mesto za 45 planina-
ri. “Golemo Ezero” e vo izvo-
nredna sostojba, a za prestoj vo
zimski period treba odnapred da
se najavi prestojot. Vo plani-
narskite domovi cenata za
no}evawe se dvi`i od 100 do 150
denari vo zavisnost od uslovite,
a domot na Rabotni~ki,
“Tajmi{te”, dava popust za reg-
istriranite ~lenovi.
Voda i hrana za
pravilno pe{a~ewe
Poradi naporot, organizmot
pri dolgo pe{a~ewe tro{i gole-
ma energija, {to uslovuva pra-
vilna ishrana za vreme na dvi-
`eweto. Hranata ne smee da se
konzumira dodeka ste vo dvi`e-
we, toa e prepora~livo samo vo
vremeto na kratkite pauzi. Vo
tie vremenski intervali, hrana-
ta mora da e lesno svarliva, da
se zema vo mali koli~ini vo ma-
li zalaci, da e lesno svarliva, a
vo isto vreme da osloboduva do-
volno koli~estvo energija. Takva
hrana e ~okoladto, slatkite,
ovo~jeto i sli~no.
Glaven obrok kaj planinare-
weto e ve~erata. Prvo se vnesu-
vaat brzoresorbira~ki jagleno-
hodrati za da go “osve`at” orga-
nizmot i da go krenat nivoto na
{e}erot, da go podgotvat za glav-
niot obrok koj treba da e bogat so
belkovini i masti za da se pod-
gotvi za slednite, utre{ni napo-
ri.
Pri pe{a~eweto, zgolemena e
potro{uva~kata na te~nosti, pa i
taa treba da se nadopolni. Te~-
nostite isto }e se zemaat za vre-
me na odmorite i toa nekolku mi-
nuti otkako }e zapre dvi`eweto.
Te~nosta se vnesuva vo mali gol-
tki i toa otkako }e se smiri ra-
botata na srceto. Nikako ne tre-
ba da se pie za vreme na dvi`e-
we. ^aevite i sokovite se podo-
bri za nadoknaduvawe na te~no-
sta otkolku ~istata voda, zatoa
{to so niv vnesuvame minerali
i {e}eri. Te~nosta se vnesuva
vo mali koli~ini i pokraj nag-
lasenata `ed, no vo planina ne
treba da se u`iva vo dobrite
vkusovi, tuku se e vo funkcija
da mu se dade energija na or-
ganizmot.
Izbor na obleka
Oblekata ima zada~a da go Kopanki
{titi teloto od stud, od
sonce, od grebnatiniki i
sli~ni povredi. Zatoa treba
da se vnimava pri izborot,
oblekata da e lesna, da ne go
ote`nuva dvi`eweto, a vo
isto vreme da {titi od veter.
Oblekata ne smee da prediz-
vikuva pregolemo potewe {to
}e uslovuva zgolemena potro-
^eples
{uva~ka na te~nosti. Debeli
jakni se nosat samo vo uslovi na
niski temperaturi i na golemi
viso~ini. O~ilata za sonce vi
se zadol`itelni vo site uslo-
vi. Vo planina tie ne se samo
moden dekor tuku nu`na po-
treba. Vo uslovi na sneg ve
{titat od “sne`no slepilo”,
od reflektiranata son~eva
svetlina koja e mnogu silna,
a isto, vo leten period na
pogolema nadmorska viso-
~ina svetlinata e silna, pa
o~ilata se neophodni.
Pravila za dvi`ewe
Grupata planinari se-
koga{ ja vodi naj iskusniot
planinar ili vodi~ot do-
kolku e toa turisti~ka gru-
pa. Tempoto na dvi`ewe se-
koga{ treba da e spored naj-
bavniot planinar vo grupata.
Se odbira onaa pateka koja e
sigurna trasa do posakuvanoto
mesto ili onaa so soodvetna
markacija.
Dokolku se zagubi orienta-
cijata i patekata, prepora~-
livo e da se vratite do pos-
lednata obele`ana to~ka. Vo
izborot na mesta za odmor,
mora da se vnimava toa da se
bezbedni mesta bez opasnost
od podliznuvawa na zemji-
{te ili sneg vo sne`ni us-
lovi i da nema opasnost od
odron na kamewa.
99
 ALPINIZAM
Da gi miluva{ oblacit
Vesna i Igor Talevski, Bor~e Manev i najm-
ladiot, Bojan Mitkovski }e ja iska~uvaat
severnata strana na Mon Blan.
D
odeka go ~itate tek-
stot, na{ite junaci }e
bidat daleku. Vie leg-
nati na nekoja pla`i~-
ka pod vreloto sonce, a
tie visoko na Mon Blan, }e gi
“miluvaat oblacite”. Cela go-
dina so {irum otvoreni o~i go
sonuvaat sonot za Aig du Midi,
severnata strana na krovot na
Evropa, a sega verojatno sonot
im se me{a so javeto. Ne znam
vie, jas go obo`uvam ova sonce-
vo {to dava bronzena boja, ama
ne sum ramnodu{en nitu na do-
`ivuvaweto na bra~nata dvojka
Vesna i Igor Talevski, na Bor-
~e Manev i na najmladiot vo od-
branoto dru{tvo, Bojan Mi-
tkovski...more, im zaviduvam,
iskreno! Samo tie, do du{a i
onie drugi alpinisti {to viso-
~inite gi nosat vo du{ata, zna-
at kakvo e toa ~uvstvo, kako e
da go ima{ svetot na dlanka, da
bide{ tamu kade {to i pticite
odozdola te gledaat so po~it.
100
^etiri ~lenata ekspedicija
za ova leto si zacrta deka }e ja
osvoi severnata nasoka kon Mon
Blan, presti`nata Aig du Midi
vo francuskiot del na Alpite
koja e oceneta so te`ina “D”-
spored nivniot “jazik” zna~i
te{ko.
Igor e najiskusen, alpinist
so ogromno iskustvo zad sebe,
nemu Mon Blan ne mu e novost,
no zatoa Bojan Mitkovski e
mladiot alpinist koj so voodu-
{evuvawe go o~ekuva ovoj po-
tfat, pa zatoa nekako be{e naj
interesen.
Prvo raska`uva deka se mu
podredile na ovoj potfat, kol-
ku naporno se podgotvuvale, sa-
mo tie znaat, ama del i prene-
suva.
-Za ova se podgotvuvame od
oktomvri minatata godina, ni
sam ne znam kolku pati iska~u-
vavme na mraz vo Pati{ka reka,
na Skakavica vo Bugarija, na
na{ata Matka i vo Demir Kapi-

te
ja, ne se broi. Samo, seto toa e
ni{to za toa {to ne o~ekuva na
Alpite. Samo da ja iskoristam
mo`nosta i da se zablagodaram
za nesebi~nata pomo{ na
“Automobile SK” i profesion-
alnata slu`ba za spasuvawe
“Nova Alijansa” koi ni pomognaa
okolu ovoj potfat.
Bojan so po~it raska`uva za
odbranata nasoka, pa vo kratki
crti ja opi{uva trasata.
-Startnata pozicija na
severnata strana e na vi-
so~ina od 3848 metri i e
dolga 1400 metri. Toa e
miks od karpi, mraz i sneg
so {to go zaslu`uva respe-
ktot na te{ka nasoka – ve-
li Bojan.
Spored mojata prosta
matematika, no ~esno, i ne-
dovolna upatenost vo al-
pinizmot, rezoniram deka
toa ne e najvisokata to~ka
na Mon Blan koj e visok
4807 metri, a toj so nasme- na na{ata mala, odbrana alpi-
vka mi objasnuva deka fin- nisti~ka ekipa. Son {to gi oku-
tata ne e vo klasi~no iska- pira, {to ne im dava mir, no vo
~uvawe i osvojuvawe na isto vreme im go ispolnuva sr-
vrv, tuku se ceni te`inata ceto. Bojan raska`uva{e i za
na nasokata, pa go ostaviv toa kako izgleda vremeto vo
sam da raska`uva za planot denovite na aklimatizacija ko-
na iska~uvawe. ga grad~eto [amoni e polno ka-
-Celiot potfat }e trae ko oko, koga uli~kite se pre-
od 26 juni do 16 juli koga polni so alpinisti, a na site
planirame da se vratime vo pogledite im se fokusirani kon
Skopje. ]e se smestime vo vrvot, sekoj so svoite misli.
Belata Dolina. Do priodot Neodminliv dekor na gradot
na nasokata }e odime po naj se i brojnite mauntbajkeri koi
ednostavniot pat za da ne so najmoderna oprema izgledaat
se tro{i energija zaludno. kako robokap na velosiped.
Tamu }e ni trebaat edno 4- Ama, ajde bidete trpelivi, za
5 dena za aklimatizacija i vpe~atocite od ovoj potfat se-
za razgleduvawe na naso- kako }e ~itate vo slednoto iz-
kata i nejzina analiza. danie na ITN.
Spored opisite, nasokata se
iska~uva za okolu 14 do 15 ~a-
sovi, {to e dolg period, pa
tempoto i taktikata se krojat
individualno. Nie }e iska~u-
vame 8 ~asa, so bivak
na karpata, pa potoa do
celta.
Bojan mene mi objas-
ni, a jas }e vi prenesam
za toj bivak. Toa e pre-
no}uvawe na karpata
bez nikakva oprema,
samo vo vre}i za spie-
we koi sekako se pri-
lagodeni za takvi us-
lovi. Te`inata e {to
ne mo`e da nosat {ator, pa }e
ostanat na otvoreno nebo, tamu
kade {to ni orlite ne pomislu-
vaat da odat.
-Tie dva dena }e gi pomine-
me i so minimum hrana,
koja mora da bide les-
na, no i da dava ener-
gija. Toa pretpostavuva
samo supa, ~okoladi i
jaglenohidrati. So
mnogu oprema i hrana
ne se ka~uva - dopolni
Bojan.
Toa e predizvikot
101
MOTORI

Veter ili veter~e vo kosata

ovie so “prva krevaat” do 100 km
na ~as i toa samo za 4,5 sekundi.
Zna~i, tuka e obavezno da se sta-
vi cvikera, kaciga, jakna i pojas.
Navistina, da ne se la`eme, na
vakov monstrum da se vozi{ ti
trebaat site za{titni elementi,
a i ubavo stojat. Na skuterite ova
tabli~ki . E, dragi moi, avantu-
risti~kiot duh kaj nekoi lu|e ne
umira, pa da se dojde do Ohrid e
golem predizvik. Patuvaweto e
ne{to podolgo, od 5 ~asa so site
popatni zastanuvawa, kako osve-
`uvawe,kafe i sendvi~ na “Stra-
`a”. Ne e ova ni{to za skuter~e-

S
ezonata
na duvkawe topol vetar,
insekti vo o~i, pra{ina
i {to u{te ne,od koi ne-
ma spas,posebno ako vozime mo-
tor, odamna po~na.
Pod motor se podrazbira-to-
mos avtomatik, APN 6, bT50, sku-
ter i onie slatki trotineti {to
ne ja zagaduvaat prirodata. Zna-
~i, 50 cm3 se site motor~iwa koi
edvaj zabrzuvaat 50km na ~as, no
bez razlika, treba da se nosi “ka-
ciga” kako bi gi izbegnale mu{i~-
kite da ne vlezat tamu kaj {to ne
treba i da se izbegne eventualno
solzewe i vozewe so zami`ano
oko. Isto taka, mnogumina nepo-
~ituva~i na ovie mali motor~i-
wa, ne bi stavile ni pojas koj e
zadol`itelen za za{tita, ama
ete ja gre{kata.
Da gi spomeneme i “~udovi{ta-
ta” na dve trkala koi odat malku
pobrzo od 50cm kubni i koi do-
stignuvaat brzina na edna kola,
popularnite “iljadarki”, koi za
razlika od male~kite, dodeka
stojat vo mesto ima{ ~uvstvo de-
ka vozat 50km na ~as. E, koga }e se
zapali zelenata sijali~ka i u{te
ako e prava ulicata, mo`ete samo
zvukot da mu go slu{nete, bidej}i
sme{no }e izgleda. No, bez raz- to ako mislite deka }e go mal-
lika, za niv isto ima kacigi koi tretirate. Ostanuvaat u{te samo
ubavo bi izgledale, kako na pri- nekolku ~asa do Ohrid se “vrqa{
mer kaciga so vrzuvawe pod vi- so se pqa~ki v enyero”,se ladi{
lica i nekoja “{u{kava” jakna.Da i... ostanuva{ nekolku nedeli na
se navratime na goleminata na odmor.
motorite i nivnata namena. Zna-
~i, ovie naj malite mo`ete da gi
nabavite od 650 do 1500 evra, ne
se isplati na staro za{to dobi-
vate 1 godina garancija, novo mo-
tor~e, gratis kaciga i koj znae
u{te {to,koj kako nudi od glav-
nite uvoznici. Mo`ete u{te da gi
dobiete so povolen kredit, za
edna godina da si gi isplatite i
da bidete {ema niz gradov.
Od koga }e go kupite, dodeka ne
se razraboti, ne smeete da go “ga-
zite”,pa negde tamu so pominati
400 km, da mu se napravi servis.
E, koga e se podgotveno mo`e da
se gazi kolku saka{, no i }e po-
tro{i nekoe litro pove}e. Sku-
terite obi~no tro{at od 4 do 5,6
litri, zavisi kako i kogo go vozi-
te. So niv, hrabri de~ki se re{a-
vaat da zaminat i do nekoe turi-
sti~ko mesto vo na{ava dr`ava,
pa na primer mo`e da se ~udime
{to bara skuter vo Ohrid so SK

103
 ZAPROV VOJDAN ZA SUZUKI GSHR 1100SS,143KS
P
red da go kupam “yve-
rot” na dve trkala vo-
zev honda 400ss, 33ks.
So `elba za super
sportski motor, dadov oglas za
motor od 750ss da 1000ss.za br-
zo vreme dobiv ponuda za suzu-
ki 1100ss od 89g. Mojata zamis-
la be{e grd,star motor,no da se
vidi, nema {teta. Koga otidov
da go vidam, lu|eto me ~ekaa.
Mi go predstavija motorot koj
na prv pogled mi izgleda{e na
BIK. Celata ma{ina se gleda-
{e, napred nema{e plastiki.
Izgleda{e zastra{uva~ki i
pomisliv deka nikoga{ nema da
mo`am da go vozam. ^ovekot re-
~e da go zapalime
i da go proba-
m e .
104
Jas se ka~iv na zadnoto sedi-
{te i go zamoliv da ne go vozi
brzo, za{to dovolno e samo da
slu{ne{ kako raboti ma{ina-
ta. Se nasmevna i mi re~e do-
bro, dr`i se. Toa {to se slu~i
be{e zabrzuvawe od 180 milji
na ~as i edno iskustvo koe na-
laga adrenalin MAH. Zabraneto
di{ewe,solzi na site stra-
ni,se vrativme. Go KUPUVAM.
Drugiot den jas i mojot ubavec,
na avtopat. Na motorot ni{to
ne mu be{e provereno, ne znaev
dali ko~nicite se isprav-
ni, nema{e predna plasti-
ka koja {titi od direkten
veter za golemi brzini i
ITN. Vozev i nabrzo zasta-
nav zo-
{ t o
ka-
cigata ima{e namera da mi novo vreme na sportski motori.
letne od glava. Ja stegnav, se Sportskite modeli bea pozna-
zgr~iv i trgnav. Dadov “poln ti. Tehnikata i performansite
gas” i toga{ se slu~i nevero- na GSHR tolku bea napredni vo
jatnata brojka od 187 milji. toa vreme {to be{e neprikos-
Na grbot na
Mo`ebi be{e i pove}e, mo`ebi noven za drugite modeli. Taka
pomalku, ne mo`am da da, istorijata na sportskite
ka`am zo{to od modeli mo`e da se deli na
golemata brzi- pred i posle pojavata na ovoj
na i veterot se revolucioneren model. Mode-
se trese{e. lot GSHR 1100 ss, proizveden
Slikata pred godina 89, raspolaga so snaga
o~i mi be{e od 143ks, spored fabri~ki
distorzi- standard. Ovoj model e razvien
rana,be{e za endurance trki koi {to tr-
prekrasno. pat golema izdr`livost na mo-
Od 1985 torot, visoki performansi, vo
godina prvi- pogled na manevrirawe i odr-
ot GSHR `uvawe golemi brzina podolgo
pred- vreme. Modelot revolucioner-
stavu- no go ima SACH sistemot za
v a ladewe ili SUZUKI ADVEN-
CED COOLING sistem. Motorot
e laden vozdu{no i so pomo{
na maslo koe kru`i i niz menu-
va~ot i niz cilindrite.Ovoj
model e prv koj nosi zadna guma
180-ka ili soodvetna so ve}e
standardi za visoko brzinski
motori,profil na gumi soodve-
ten na dene{nite. Modelot ima

ram od aluminium koj mu dava
neverojatna elasti~nost, cvr-
stina i e ultra lesen. Fabri~-
kiot model ima 4 karburatori
(vakumski) so pre~nik od 36mm.
“yverot”
Mojot motor ima mehani~ki
karburatori so “leptirasto”
krilo,pre~nik 38mm i pro{i-
reni dizni za ehtra vbrizguva-
we na gorivo. Nosi 4sportski
filtri za podobro
v{mukuvawe na vozduhot. Fa-
bri~ki ima izduv 4-1-2 (od se-
koj cilindar po edna grana,ko-
ja se spojuva vo edna,od koja pak
se razdvojuva na 2 auspuha).
Specijaliziranata fabrika za
izduvi VANCE –
HINES razviva
sistem-izduv za
ovoj model 4-1-1,
bez nikakvi pri-
gu{uva~i na aus-
puhniot lonec.
Ova mu dava mo`-
nost na mojot mo-
tor za podobar izduv i zgole-
muvawe na snagata okolu 10ks.
Snagata e zastra{uva~ka i so
standardna oprema, a kamoli
so site ovie dodatoci.Koristi
benzin od 96 oktani (super),
sinteti~ko maslo.
Motorot ima 5 stepen menu-
va~ i razviva 11.000rpm vrte-
`i vo minuta. Maksimalnata
brzina se neverojatni 190mph
ili 305 km na ~as. Vo prva br-
zina postignuva duri
120km/~as, vtora do 190, tre-
ta,4,5... Ova se dol`i na sil-
nata kompresija koja proizle-
guva od golema kubika`a, ko-
wa`a i napredna tehnologija.
Ovoj motor e podgotven za
drugstar trki koi se odvivaat
na 400metri, koj razviva 240km
na ~as, a koga bi merele od 0 do
100-ka, toa e za pomalku od 2
sekundi.
Ovoj motor mo`e da vozi i 60
na saat, mo`e da bide miren
kako bebe, ako si ne`en }e bi-
de tvoja qubovnica, zna~i vo
tvojata glava le`i yverot.
Estetikata ne mu e glavna oso-
bina na ovoj motor i site karti
se frleni na funkcionalnost
(aerodinamika, lesna monta-
`a-demonta`a na site delo-
vi).
Gshr 1100 e pove}e pati
svetski {ampion vo trki od 80
do 90 godini, dodeka istorija-
ta na ma{inata trae do den-
denes i momentealno negoviot
pomlad brat gshr 1000 e osum
kraten svetski {ampion vo
AMA i {ampion vo 2005 vo SBK
(super bike) trkite.
Sportskite motori imaat
najdobro ko~ewe, najdobro za-
brzuvawe,naj naj dobri per-
formansi i gre{ka e na gole-
mata populacija {to gi osudu-
vaat sportskite motorcikli.
105
 MA[KA STRANA

Toples- zabava: "Otkrijte" gi `eni

V
oobi~aeno scenario na
pla`a. So drugarite go
piete omilenoto pivo i
zaneseni ste vo nekoja
dru{tvena igra. I toa trae sa-
mo dodeka vnimanieto ne vi go
privle~e nekoja toples devojka
koja potskoknuva na `e{kiot
pesok. I namesto samo da si
plaknete o~i i va{eto mozo~e
da go natrupuvate so valkani
fajlovi, nie vi prepora~uvame
ne{to poinventivno. Sigmun
Frojd ne bil edinstveniot za-
interesiran za vlijanieto na
seksot vrz ~ovekovata psiha.
Bidete vie samo nekoi od nego-
vite kolegi. Eve vi retka mo`-
nost da gi „pro~itate” seksual-
nite naviki na edna devojka i vreme na intimniot ~in, naj- borot. Obratete vnimanie ka-
da procenite dali e vistinska- va`ni im se ~uvstvoto za ne`- kva literatura odbrala devoj-
ta za vas. Se {to treba da na- nost i ~uvstvoto za bliskost. kata koja }e ve zaintrigira i
pravite e dobro da gi pogled- taka lesno }e mo`ete da go
nete nejzinite gradi. Golemina na limon „provalite” nejziniot karakter.
Sekoja devojka koja }e vi go
Polni se so `ivot i ~esto- privle~e pogledot, normalno
Golemina na diwa pati umeat da se nasmeat na so fizi~kiot izgled, vrz osno-
svoja smetka. Iako, generalno va na naslovot na knigata koja
@enite so golemi i okrugli ne sakaat mnogu iznenaduvawa, ja ponela na pla`a, mo`ete da
gradi me~taat za vozbudlivi vo krevetot se podgotveni da gi otkrite nejzinite `ivotni
avanturi. Sekoga{ nastojuvaat eksperimentiraat. stavovi.
da dominiraat vo okolinata, no
retko u`ivaat vo seksot.
Golemina na cre{i Erotska literatura
Golemina na Sekoja `ena koja se odlu~ila
grejpfrut Devojkite so mali gradi se za „`e{ka” literatura, ima do-
mnogu zabavni i inteligentni. saden seksualen `ivot i me~tae
Ovie devojki mo`ebi delu- Stanuva zbor za odli~ni part- po vozbudlivost. Stanuva zbor za
vaat eroti~no, ama vsu{nost se neri, kako vo krevetot, taka i `eni koi ~esto se nervozni i koi
mnogu smireni i se posveteni vo rabotata, vo zaedni~kite voop{to ne se preokupirani so
na domot i na semejstvoto. Za patuvawa i letuvawa... stavovite na nivnite najbliski.

Knigata {to taa ja

~ita na pla`a,
otkriva mnogu!

V
o potraga ste po nova
vozbudliva avantura
pokraj more ili ezero.
Naletuvate na nekoja
tivka pla`a kade re~isi sekoja
devojka ili se razladuva vo
dlabo~inite ili e pod ~adorot
za sonce i ja ~ita nejzinata
omilena kniga. Psiholozite se
potrudile da vi olesnat vo iz-

106
ite po nivnite gradi
Avanturisti~ki poka`ale deka se raboti za P.S. Ako

roman
ne`ni individui koi sepak mo- slu~ajno na-
`at mnogu da vi pru`at vo najb- letate na
liskiot apartman do pla`ata. zgodna devoj-
Ako na~ekate nekoja devojka ka koja vo race-
koja go ~ita Hari Poter vero-
"Lesna" te dr`i ITN son-

jatno }e si pomislite deka sta-
nuva zbor za nezrela li~nost,
osobeno koga e vo pra{awe nej-
ziniot emotiven `ivot. Istra-
`uvawata
literatura
ce, more, pla`a,
toga{ pred vas
definitivno le-
Naj~esto se raboti za povr{- `i sovremena i
na devojka koja za sekoja situa- prakti~na `ena
cija ja nema neophodnata seri- koja saka da bide
oznost. Taa e sekoga{ podgotve- informirana i toa
na za avantura i se pla{i od se- da go iskoristi za
riozna vrska. Sepak, vo ovaa poubav i pokvali-
grupa spa|aat naj{armantnite. teten `ivot.

Dieta
Krimi- roman @enite ne se edinstvenite koi pred da zaminat na godi{en
odmor se preokupirani so atraktivnosta na nivnoto telo.
Mnogu ma`i neposredno pred letuvaweto se zagri`eni za
Tip na devojka za koja emo- nivniot pivski stomak i raska{avenite bicepsi. Vo prodol-
ciite se mislovna imenka. Ta- `enie eve edna interesna ma{ka dieta.
kvite obi~no se dr`at do tra- Soblekuvawe na nejzinata obleka
dicionalnosta koga e vo pra-
{awe seksot i ne nudat prem- - so nejzina dozvola- 5 kalorii
nogu zabava vo krevetot. - bez nejzina dozvola- 4.205 kalorii
Soblekuvawe na gradnikot
Klasi~na - so dvete race- 12 kalorii

literatura
- so edna raka- 28 kalorii
- so zabi- 485 kalorii

Pogolemiot del od `enite Stavawe kondom

koi preferiraat vakva lite- - vo erekcija- 7 kalorii
ratura, intelektualno i emo- - bez erekcija- 1.838 kalorii
tivno se mnogu jaki i pred se se
samostalni li~nosti. Vakvite Poza
`eni, sepak mnogu te{ko mo`e - misionerska- 11 kalorii
da se zadovolat, pred se na - 69 le`e~ka- 70 kalorii
intelektualno nivo. Ako ste - 69 stoe~ka- 934 kalorii
za seriozna vrska, od niv - ku~e{ka- 329 kalorii
mo`e mnogu da nau~ite. - italijanski luster- 3.912 kalorii

Orgazam
- vistinski- 126 kalorii
- la`en- 1.418 kalorii

Po orgazmot
- peewe vo krevet- 14 kalorii
- naglo stanuvawe od krevet- 34 kalorii
- objasnuvawe za toa zo{to vedna{ ste stanale od kreve-
tot- 849 kalorii

Oblekuvawe po seksot
- poleka- 31 kalorija
- na brzina- 99 kalorii
- nejziniot tatko ~uka na vratata- 2.520 kalorii
- va{ata `ena ~uka na vratata- 28.521 kalorija

107
 METROSEKSUALCI

I ma`ite na kozmet
De se izgleda najdobro {to mo`e, ne e glavna preokupacija i moto samo na
koi ako se “vdomat” po~nuvaat da
{irat neprijatna mirizba.
`enite. Naprotiv, denes e vreme ne metroseksualcite koi so zadovols- Otkako ubavo }e gi istriete no-
zete so piling kremata, treba da
tvo }e sedat na pedikir ili manikir do `ena. Toa e O.K i normalno za ne- gi isplaknete i da gi isprskate
kogo, a nekoj }e re~e: Toj e peder-narodski ka`ano. Sepak nie nema da im so antibakteriski sprej koj i
preventivno }e spre~i sozdava-
ostaneme dol`ni na ma`ite vo odnos na sovetite za nega, nitu pak }e we na bilo kakva bakteriska at-
dozvolime da ~itaat od `enskite strani. Za site vas, koi sakate da ste mosfera. Sostavot na tie spre-
jovi naj~esto ima i pudra koja go
sredeni, podgotvivme nekolku blic soveti za ova leto. onevozmo`uva poteweto i go
odr`uva stapaloto suvo.

MANIKIR
PEDIKIR
Kako {to pove}emina od
ma`ite vedna{ koga }e zapoz-
naat devojka ja “zjapaat” vo pr-
stite na nozete, dali i se sre-
deni, kako i se nalakirani, da-
li i se neguvani itn. . . veruvaj-
te i nie `enite sme isti, pa pr-
vite vpe~atoci me|u drugoto gi
nosime i od negata na va{ite
noze. Ne o~ekuvame da se nala-
kirani so lak, no nikako ne
dozvoluvajte na petite da imate
zadabelena ko`a, koja li~i na Isto taka racete se onoj del
kora od drvo. Za taa cel, treba od teloto koe na `enite im go-
da posetite kozmeti~ki salon, vori za vas kako
kade }e gi napravat potrebnite li~nost i za
tretmani. toa dali ste
Za oni koi ne im ja doveruva- pedanten.
at li~nata nega na nikogo, eve Za taa
kako sami da napravite pedikir. cel po-
Najprvo }e gi potopite nozete trebno e
vo lavor so mlaka voda vo koj }e edna{ ne-
isturite antibakteriska sol
koja }e gi spre~i eventualnite
bakterii da se {irat i da miri-
saat. Nozete }e gi kisnete vo
voda okolu 20 minuti. Otkako }e
zavr{ite so toa, nozete }e vi
bidat meki i }e mo`ete da gi
istriete so kamen, specijalno
kupen za taa cel. Ili, u{te pou-
bavo, ako kupite turpija za peti.
Isto taka }e gi sredite i nokti-
te po va{a `elba. Otkako }e za-
vr{i otstranuvawe na krupnite
sloevi na mrtvo tkivo, }e nane-
sete na stapalata piling krema
za stapala, koja mo`ete da ja
kupite vo site marketi. Celta
na piling kremata e da go
otstrani do maksimum mr-
tvoto tkivo i bakteriite

108
i~ar!
delno sami da napravite nekol-
ku potezi do ubava ma{ka raka.
Najva`no e racete da bidat ne-
guvani i ~isti. Zatoa, potrebno e
sekoe utro po tu{iraweto, otka-
ko }e omekne ko`ata na racete,
da go istriete delot okolu i pod
noktite so {to }e ja is~istite
eventualnata ne~istotija. Nema
ni{to poodbivno od crnilo pod
noktite.
Ako smetate deka vi treba
nega i na kutikulite t.e. ko`i~-
kite okolu noktite, toga{ }e
treba da otidete na kozmeti~ar
kade }e vi napravat profesio-
nalen manikir.
Bez gri`a okoli doma{nata
nega na va{ite race i nokti, bi-
dejki manikir setovi ima vo si-
te marketi, pa duri i vo trafi-
ki. Pritoa, va`no e da znaete
deka metalnata turpija e prem-
nogu kruta i tvrda, pa podobro
bi bilo da kupite kartonska, so
4 vida turpija. Taka }e mo`ete
na krajot i da gi ispolirate no-
ktite.
A, povremeno, po`elno e da gi
tretirate slabite i kr{livi
nokti so limon.
I sekako: -zabraneto gric-
kawe!!!
DEPILACIJA ILI
@ILET
Pomina vremeto koga vistin-
ski ma` zna~i vlaknest ma`!!!
Zaboravete ja devizava. Napro-
tiv, denes va`i mototo, srede-
niot ma` e mazen i izdepili-
ran. Mnogumina od vas verojatno
imaat strav od depilacijata
bidejki se znae deka toj tretman
na otstranuvawe na vlakna e po
malku bolen. No, veruvajte, mo-
`ete da izdr`ite, a efektot }e
go po~ustvuvate po nekolku me-
se~na depilacija. ]e vidite
deka vlaknata i ko`ata vidno
}e vi omeknat i }e se izret~at.
Dokolku kategori~no odbi-
vate da se podlegnete na depi-
lacijata, toga{ vi preostanuva
samo `iletot. Toj pak e prakti-
~en od druga strana. Ne prediz-
vikuva bolka, pokratko trae i
mo`ete sami da go pravite toa,
{to ne e slu~aj so depilacijata.
Nesakan efekt e {to mnogu po-
brzo }e porasnat novite vlakna
i }e bidat pogusti, pocrni i
mnogu povidlivi.
Odlu~ete sami, no nikako ne
dozvoluvajte da vi se slu~i
tretata varijanta-da ne gi ot-
stranite vlaknata voop{to.
Stanuva zbor za vlaknata na
nozete, a gradi, race i preponi,
ve}e se va{a li~na odluka, du-
ri i ne morate da gi otstranu-
vate.
FRIZER
Logi~no bi bilo
pred odmor da oti-
dete kaj va{iot
frizer ili ber-
ber da se pot-
stri`ite. Toa }e go namali po-
teweto, a vie }e deluvate sre- LICE
deno. Pritoa, ne e po`elno tok-
mu pred od- Ako imate do 30 godini to-
mor da go ga{ ko`ata na liceto se u{te
smenite fri- vi e elasti~na, br~kite se re-
zerot koj kogo tka pojava. No, po 30-tata go-
odite so go- dina od `ivotot ve}e ne e se-
dini, bidejki edno kako }e se gri`ite za
toj znae {to svoeto lice. Najva`en i vi-
sakate i ni- stinskiot izbor na krema za
koga{ nema da lice. Treba da se konsultirate
zgre{i. Zatoa so dermatolog ili kozmeti~er
ostanete mu koj }e vi go odredi tipot na ko-
verni na sop- `ata, a spored toa }e vi pre-
stevniot pora~a krema za toj tip na ko-
frizer, za da `a.
ne vi se slu~i Vnimavajte vo izborot na
da odite na kozmeti~ar, ne e seedno vo ka-
odmor so kvi race go doveruvate liceto.
frizura ne Toa e prviot vpe~atok koj go
svojstvena za emitirate za sebe kako li~-
vas. nost.
109
 SO [MINKA DO SOVR[ENSTVO

Ovalna forma
za sovr{enstv nijata na kosata, a na ostana-
tite delovi na liceto nanese-
te posvetla nijansa.
- Ako imate nisko ~elo, }e
uspeete da go “podignete” samo
dokolku stavite svetla nijansa
okolu po~etnite crti na lice-
to, kade kosata po~nuva da
raste.
- Ako ste bledi, bez `ivost
na tenot, mo`ete slobodno da
upotrebite pudra vo nekoja po-
sve`a nijansa i da se prema~-
kate preku celoto lice.
Pokraj ova, postojat u{te
mnogu varijanti so koi }e mo`e
privremeno da se koregira izg-
ledot na va{eto lice. [min-
kata pravi se, samo treba da
znaete kako da ja upotrebite.
Pokraj toa, {minkata mu dava
zdrav, mazen i bleskav ten i
sjaj na liceto.
KAKO DA SE
[MINKATE!!!
Va{ite o~i go pretstavuvaat
va{iot karakter, raspolo`e-
nieto i sekako celokupniot
va{ vnatre{en svet...Na niv
mo`ete slobodno da crtate i

S
ite posakuvame da bi-
deme sovr{eni, pa se
stremime kon toa.
Idealno ~isto, nor-
malno, mazno i bleskavo lice
posakuva sekoja `ena. Zna~i,
bez ogled na toa kakov e nejzi-
niot oblik, sepak, so pomo{ na
mala {minka mo`e da se izvr-
{i korekcija i toa da izgleda
sovr{eno dobro. Mnogumina
velat deka najprivle~na `ena
e onaa koja ima ovalna forma
na liceto.
Vi prepora~uvame nekolku
metodi na {minkawe za da us-
peete da go dobiete oblikot
{to go posakuvate.
- Ako imate debelki obrazi,
stavete temna pudra od aglite
na ustata pa se do obrazite i
u{ite. Jabolknicite }e gi
istaknete ako stavite posvet-
la nijansa.
- Ako imate golema vilica,
}e mo`ete da ja “pokriete” so
toa {to }e stavite temna pudra
na strani~nite delovi na li-
ceto i na ~eloto.
- Dokolku imate dolg nos, }e
stavite temna pudra na vrvot
na nosot, a dokolku e {irok,
sredinata na nosot treba da e
temna, a stranite da mu bidat
svetli.
- Onie so ovalno i dolgo
lice, potrebno e so posvetla
nijansa da gi akcentiraat ja-
bolknicite.
- [irokoto lice }e izgleda
tesno samo dokolku od strani-
te nanesete temna pudra do li-

110
 da boite za da uspeete na kra-
tko da go razubavite va{iot
pogled. So pomo{ na {minkata
}e uspeete da go izvle~ete ma-
ksimumot i da gi istaknete naj-
se opcrtuva so tu{, no sepak,
spored nas, efektot najdobro
}e go postignete dokolku upo-
trebite moliv~e za o~i, bidej-
}i dokolku upotrebite tu{,

vo
ubavite crti od liceto.
Vi prepora~uvame nekolku
soveti kako dobro da se na{-
minkate. Najva`no pravilo e
deka nikoga{ ne treba da bi-
dete prenatrupani so razli~ni
nijansi i boi. Nemojte sekoga{
da upotrebuvate ve{ta~ki ne-
{ta (trepavici, crtawe ve|i...).
Bidete svoi i obidete se na
svoj na~in da gi istaknete va-
{ite crti.
treba da imate premnogu sta-
bilna raka, da vnimavate da ne
se razma~kate dodeka se su{i i
morate da vnimavate kakva e
~etki~kata na tu{ot. Potoa
sledi maskarata koja se upo-
trebuva za da se obojat trepki-
te, da se prodol`at ili da se
zdebelat. Seto toa zavisi od
maskarata {to ja koristite.
Postojat najrazli~ni tipovi na
maskari, no najprakti~ni se

1
Moliv~eto za ve|i, vo
nieden slu~aj ne smee da
bide crno. Duri i ve|ite
da vi se izrazeno crni,
nikoga{ nemojte da upotrebu-
vate crno moliv~e. Koristete
nekoja sme|o - sivkasta nijan-
sa. Crnata boja }e gi ogrubi va-
{ite ve|i i }e izgledate ne-
prirodno. Povle~ete mala li-
nija od po~etokot na ve|ata, pa
se do krajot kade {to zavrsu-
vaat. Potoa is~e{lajte ja ve|a-
ta, za bojata da se rasprostra-
ni nasekade i taka }e izgleda-
te poprirodno. No, nikoga{ ne-
mojte da gi crtate ve|ite vo
linija, bez razlika kolku toa
e, ili ne e vo moda.

2
Za edno {minkawe,
mo`ete da upotrebite
nekolku nijansi na senki
za o~i. Kakva boja }e od-
berete, vo najgolema merka za-
visi od oblekata {to planira-
te da ja nosite. Vo porane{no
vreme, kako dobri {minkeri se
smetale onie koi bojata na
{mikata ja opredeluvale spo-
red bojata na o~ite, no denes
imate slobodno pravo na izbor.
Prvo go pominuvate celiot ka-
pak so edna nijansa (naj svet-
lata), za potoa da gi nanesete i
drugite boi. Sleduva sen~awe
na boite. So pomo{ na sen~a-
weto, doa|a do uramnote-
`uvawe na boite, a
istovremeno, so ova
mo`e i da go oformime
okoto vo posakuvaniot
maskarite vo tuba so spiralna
~etki~ka. Za da dobiete po
dolgi i po gusti trepki, treba
da upotrebite maskara so sitni
vlaknenca. A, isto taka, za da
izgledaat po dolgi i po gusti,
pred da ja nanesete maskarata,
stavete malku pudra na trepa-
vicite. I na krajot doa|a ru`ot
ili perlite (gi ima vo nekolku
nijansi) koi naj~esto se nane-
suvaat na jabolknicite, no do-
kolku imate nekoi kriti~ni
delovi, mo`e da se zatemnat so
nego.

oblik .
Otcrtuvaweto na okoto,
porano se vr{e{e so po-
mo{ na moliv~e, pa edno
vreme, moderno be{e okoto da

111
 ZA ILI PROTIV

Solarium, krema ili direk

Pretpostavka e deka se gri`ite za sebe, za svo-
jata kosa, nokti, telo, pa i ko`a. Ako e taka, to-
ga{ verojatno ovie denovi se pra{uvate dali e
pravilno da otidete nekolku pati na solarium
ili mo`ebi e podobro da se nama~kate so kre-
ma za samopotemnuvawe ili pak e najdobro da
gi izbegnete tie ve{ta~ki metodi na dobivawe
potemnet ten i podobro e koga }e otidete na od-
mor da potemnite na pla`a, pokraj more? Eve
nekolku soveti!

Neosporliv fakt e deka
sonceto e po{tetno od bilo ko-
ga. Ozonski dupki, UVB zraci,
izgorenici, se pojavuvaat bem-
ki, potencijalen rizik za rak
na ko`a itn.. .No, solarioumot
e isto taka {teten. Nekoi ve-
lat pove}e od sonceto, nekoi
velat deka e poinaku. Kremata
za samopotemnuvawe, defini-
tivno ne e! Ednostavno }e se
nama~kate so nea, }e “mediti-
rate” dodeka da se isu{i i
imate ten kako da ste se vrati-
le od Kuba. No, dragi moi, ne e
se taka ednostavno i ednostra-
no. Ko`ata e eden od onie fa-
ktori na va{iot nadvore{en
izgled koi }e gi sokrijat ili
izdadat godinite. A, nie `eni-
te osobeno ne sakame da gi ka-
`uvame godinite, pa zatoa ajde
da razmislime malku pokomp-
leksno i da gi razgledame site
aspekti
od va-
kvoto
ili ona-
kvo sa-
mopo-
temnu-
vawe.
Vedna{
se ogra-
duvam od
toa deka
sovetive
se `en-
ski t.e. deka se odnesuvaat sa-
mo na damite, vpro~em, neli i
ma`ite se gri`at za toa dali
im se poznavaat godinite?! Ma-
{koto ego duri ne mo`e ni da se
sporedi so `enskata gri`a za
br~kite. Zatoa ajde postepeno
da dojdeme do zalu~okot.
Definitivno ne O.K. bez ni-
kakva prethodna podgotovka da
se izlo`ite na sonce.
Poslednive nekolku godini se-
koj maj i juni po~nuvaat pani~ni
propagandi po mediumite deka
ozonot e “povreden”, deka na-
vodno propu{tal UV zraci, koi
pak se {tetni za ko`ata, pre-
dizvikuvaat karcinom itn. A,
od druga strana, ne ste oti{le
na odmor da spiete do 1 ~asot
popladne, da jadete sladoledi
po celi denovi i da gi potro-
{ite site pari na kokteli po
diskoteki. Pove}eto lu|e prvo
{to pravat po pristignuvaweto
na izbranata destinacija e ed-
no blic bawawe vo more.. .Nor-
malno! Cela godina go ~ekate
toj odmor! Na krajot na krai-
{tata zatoa se vika i ODMOR,
za da se
odmori-
te. A,
toa ve}e
upatuva
na ce-
lodnev-
no izle-
`uvawe,
dreme-
we na
pla`a,
~itawe
kniga na
le`alka itn. . Se e toa normal-
no i logi~no, no eve edno pra-
{awe? Kako }e se po~ustvuvate
ako vo sred son nekoj dojde i vi
isturi mraz ladna voda. Ne,
ne, ova ne be{e dovolno
stra{no! Ajde otpo~etok!
Kako }e vi bide ako
mom~eto ili devoj-
kata so koj(a) se
zabavuvate
ve}e ne-
kolku
godini,
mesec dena pred odmor vi ras-
kine, a vie imavte ve}e se isp-
lanirano so nego/nea? Stresno
neli? Istoto }e i go napravite
na ko`ata ako naedna{ dojde-
te na odmor i po~nete
da se son~ate na tempe-
ratura od 40 stepeni! A, od dru-
ga strana, sakate za nekoja go-
dina da vi ja krie vozrasta?
Nema da mo`e!!! Zatoa treba da
napravite plan.
Dve nedeli pred da zaminete
na odmor poleka i postepeno
po~nete da ja pripremate ko`a-
ta taka {to nagloto izlo`uva-
we na sonce da ne bide stresno.
Najdobro bi bilo ako `iveete
vo ku}a, da izvadite edna le-
`alka ili ako sakate stol~e i
sekoj den da se son~ate po po-
lovina ~as vo period ne podoc-
na od 11~asot izutrina i ne po-
rano od 17 ~asot popladne. Vo
periodot izme|u, zracite na
sonceto se isklu~itelno silni
i }e predizvikate stres na ko-
` a t a
u{te
pred
da otide-
te na odmor.
No, bidejki ne
`iveat site vo ku}a,
a ako `iveete vo
stan nemate uslovi
da se son~ate na te-
rasa, se {to preo-
stanuva e da pose-
tite nekoj kozme-
ti~ki salon i ne-
kolku pati da se iz-
lo`ite na zracite
na solariumot. Bez
panika, toj i ne e
tolku opasen.
Normalno,
se {to e
preterano

112
ktno na sonce?
ne e dobro, no zatoa vie nema
da preterate nitu so minuta-
`ata, nitu pak so brojot na
son~awa vo solarium. Dovolno
bi bilo da odite na solarium
dve nedeli pred odmor, od 5
do 7 pati. Pritoa za da nemate
nesakani efekti od solariu-
mot, vnimavajte i na minuta-
`ata. Ima solariumi vo koi 3
do 5 minuti e potrebnata mi-
nuta`a. No, ima i malku posta-
ri modeli na solariumi, osbe-
no onie le`e~kite, kade po-
trebno e da se son~ate od 5 do
10 minuti. No, nema da zgre{i-
te bidejki vo salonot kade }e
se odlu~ite da odite na sola-
rioum }e vi objasnata koja mi-
nuta`a vi e potrebna i spored
tipot na ko`ata, no i spored
solariumot koj e na raspolaga-
we. Zatoa vnimavajte pri iz-
borot na kozmeti~kiot salon
kade }e se odlu~ite da odite
na solarium. Najdobro bi bilo
ako nekoja prijatelka vi go
prepora~a. Ne eksperimenti-
rajte, bidejki lo{ite raboti
edna{ se slu~uvaat. Znaete,
solariumot ima potreba od
vreme na vreme da mu bidat
smeneti lambite koi vsu{nost
go “davaat” tenot. Dokolku ne
se menuvaat redovno, tie ve}e
imaat nesakan efekt i mo`e
da predizvikat nesakani dejs-
tva na ko`ata. Kako i da e, vie
i onaka ne odite na solarium
za da dobiete boja kako od mo-
re, tuku samo za da i dadete na
ko`ata eden tenok, prelimi-
naren ten koj }e bide podgo-
tven da go prifati nagloto
podlo`uawe na sonce koga }e
otidete na odmor.
Da ne ispu{time da se
navratime i na kremata za
samopotemnuvawe. Ja ima da
se kupi vo re~isi site kozme-
ti~ki linii, no ne sum sigurna
deka e prakti~na. Preku cela
godina mo`ete da se ma~kate
so kremata za samopotemnuva-
we, no ne i pred odmor. Zo{to?
Bidejki kremata za samopo-
temnuvawe ne ja potemnuva va-
{ata ko`a dlabinski, kako
koga se son~ate, tuku samo i
dava eden sloj boja odozgora.
Toa e isto kako koga gi laki- da ve zaobikolat.
rate noktite. Toa ne zna~i de- I da rezimirame: kremata
ka noktot dlabinski e oboen, za samopotemnuvawe mo`ete
tuku mo`ete so aceton ved- da ja koristite preku cela go-
na{ da go otstranite. dina, no nikako i pred odmor
Istoto e i so kre- kako podloga koja }e ve “spasi”
mata za samo- od silnite zraci na sonceto.
potemnu- Za taa cel potrebano e da
vawe. otidete nekolku pati na
solarium, ~isto, onaka,
da ne bidete sneg beli.
No, ne mu pristapuvaj-
te na se ova premno-
gu ambiciozno. Sta-
nuva zbor za nekolku
prakti~ni soveti koi }e
ovozmo`at da ne se iznenadi-
Ako, te kako nekoj da vi isturil so
dodeka se mraz ladna voda ili u{te po-
tu{irate se lo{o kako de~koto da ve napu-
triete so sun|erot {til nenadejno pred odmor. Se
malku posilno od voo- {eguvam. . . Sepak letoto e za
bi~aenoto, za den-dva bojata {ega, zabava, dobar provod i
}e padne, {to ne e slu~aj so ne zaboravni se}avawa. U`i-
solariumot i prirodnoto son- vajte vo letoto!!!
ce. Bojata sekako }e padne, no
ne za kratko vreme. No, dile-
mata tuka ne e samo za inten-
zitetot i kvlitetot na bojata,
tuku za la`nata podloga. Zna-
~i ako mislite deka so krema
za samopotemnuvawe vie ste
spremni da legnete na pla`a i
da se son~ate kolku sakate,
definitivno ste vo zabluda.
Toa e isto kako da legnete na
le`alka a tenot vi e bel kako
“sirence”. Bojata {to ja imate
ne e navlezena vo slojot ko`a,
toa e samo povr{inska boja. De
fakto, odozdola vie ste beli
i ako taka naedna{ otidete na
odmor i vedna{ na sonce, vo
more itn. . . izgorenicite nema
113
 DAVOR DIOR SOVETUVA
Vnimatelno so kosata vo l
D
avor dior: “Sekojdnev-
noto prepotuvawe, hlo-
rot od bazenite ili
morskata sol ja o{tetu-
vaat kosata, a ne retko,
vo letiot leriod se pojavuva i
perut.
Kako da go spre~ime gubeweto
na sjajot i da go izbegneme osvet-
luvaweto na kosata? Pred da
114
pojdete na pla`a, po`elno e da ja
nama~kate kosata so regenerator
za dlabinsko deluvawe, a kosata
da ja soberete vo rep ili vo ple-
tenka. Na glavata nosete marama,
{e{ir ili kapa vo nekoja svetla
boja, bidej}i gi odbiva son~evite
zraci.
Hlorot od bazenite mo`e da
napravi va{ata kosa da dobie
zelen sjaj i da izgleda bledo -
`olta. Zatoa se prepora~uva da
se koristi sprej za za{tita na
kosata so vitamin E. Toj se nane-
suva pred da ja navla`nite kosa-
ta i potoa ja {titi od site hemi-
kalii.
Solenata voda mo`e seriozno
da ja isu{i kosata, da ja iskadra-
vi i da napravi haos me|u vlak-
Se podgotvuvate da
odite na more, ezero
ili planina. ..mo`ebi
ve}e ste se vratile od
letuvawe?! Kako i da e,
dodeka vie se borite so
`e{tinite, {tetno-
to vlijanie na sonceto
predizvikuva problemi
so kosata. Za da se za-
{titite na najdobar
mo`en na~in, ITN spe-
cijalno za vas pobara
sovet od eden od naj-
poznatite stilisti
kaj nas, Davor, od fri-
zerskiot salon "Di-
or#, koj e edinstveni-
ot na{ stilist koj
rabotel i ja prezenti-
ral svojata tehnika za
nadgraduvawe na kosa
na internacionalen sa-
em za kosa vo Bolowa.
Inaku, Davor e edins-
tveniot ovlasten
uvoznik na #Xemberto-
ne# vo Makedonija, a
nadgradbite na kosa
{to toj gi izrabotu-
va se prekrasni. Samo
toj ja znae tajnata na
nivanata nega. Zatoa
eve {to pora~uva toj!
nata. Zatoa potrebno e da se tu-
{irate po sekoe izleguvawe od
voda. Istoto va`i i za bazenot.
Site letni aktivnosti, kako
bawawe, son~awe itn. mo`at da
ja isu{at i da ja o{tetat kosata,
zatoa vie vnimatelno treba da ja
tretirate, a taa u{te na esen }e
ve nagradi so svojot sjaj i priro-
den izgled.

letni denovi
Denes barem ima proizvodi od
renomirani brendovi za nega na
kosa koi se nameneti edinstveno
za letniot period. Jas prepora-
~uvam nekolku proizvodi, kako
{to se sprej za pred son~awe,
sprej koj se nanesuva neposredno
pred vleguvawe vo more ili ba-
zen i sprej za ~ista, no vla`na
kosa (po tu{irawe) i sekako
{ampon i regenerator. No, so og-
led na nepobitniot fakt deka
pred odmori buxetot ni e zna~i-
telno namalen, sepak generalno
}e prepora~ama da se koristi
nekoj blag {ampon so koj }e ja mi-
eme kosata sekoja ve~er. Takvite
{amponi lesno se plaknat i ne ja
nadraznuvaat ko`ata na glavata.
Obavezno i regenerator da se ko-
risti sekoja ve~er, bidejki kera-
tinot i melaninot ja {titat
strukturata na vlaknoto od UV
zracite. No, posle podolgo vreme
na sonce, melaninot po~nuva da
oksidira i kosata bledee, bez
ogled dali ja farbame ili ne. Od
silnoto sonce kosata se su{i, pa
go snemuva i ona malo koli~estvo
na voda koe go imame vo kosata i
lipidite koi go davaat sjajot.
Ako ve}e ne koristite se {to
se prepora~uva, toga{ barem re-
generetorot obavezno da go pra-
ktitkuvate, bidej}i gi sodr`i
site hranlivi i hidratantni so-
stojki za obnovuvawe na kosata.
Za se {to ve interesira od gore
navedenoto, a i ne{to pove}e,
slobodno dojdete, posetete ne i
konsultirajte se so nas!”
ITN: Bidejki polovina
Skopje “{eta” so nadgradena
kosa od kaj vas, koja bez dvou-
mewe e edinstvena vo kvalite-
tot i izrabotkata, nie bi ve
pra{ale edno logi~ko pra{a-
we. Dali so nadgradenata kosa
mo`e da se odi na odmor i kako
da se tretira za besprekorno
da se so~uva?
Davor Dior: Seto ona {to go
ka`avme za obi~nata kosa mo`e
da se primeni i kaj nadgradenata,
bidejki taa e 100% prirodna, do-
kolku e napravena vo studio “Di-
or”. Edinstvena razlika koja
pritoa postoi e {to ne e prepo-
ra~livo da se bawate so naved-
nata glava, zna~i, kosata ja mie-
te so ispravena glava, vo pravec
na rastewe na kosata. Ova go
prepora~uvam za da ne dojde do
zapletkuvawe vo onoj del kade
kosata e spojuvana.
Isto taka, najdobro bi bilo
koga vleguvate vo voda kosata da
vi bide vo pletenka.
Toa e se {to {to se odnesuva
do nega na nadgradenata kosa, a
voop{to ne postoi dilema dali
da odite so nea na odmor. Slo-
bodno storete go toa, a ako vi se
javi nekoj problem ili sakate
dopolnitelna konsultacija, doj-
dete i nie }e vi pomogneme za se
{to vi e potrebno.
ITN: Me|u lu|eto vladee ed-
no nepi{ano pravilo, po odmo-
ri, vedna{ na {i{awe. [to ve-
lite za toa?
Davor Dior: Da, potrebno e
malo pot{i{uvawe po odmorite,
za da se osve`at vrvovite, no
prepora~livo e i pred odmor. Za
site dami koi i posvetuvaat go-
lemo vnimanie na kosata, studio
“Dior” raspolaga so specijalni
t.n. topli no`ici za termi~ko
pot{i{uvawe, koi ne dozvoluva-
at kosata da cveta, a raspukani-
te vrvovi gi otstranuva na najdo-
bar mo`en na~in. Vo svetot samo
najrenomiranite frizerski sa-
loni imaat vakov alat. A, blago-
darenie na studio “Dior” i Make-
donkite mo`at da dobijat soveti
i da se pot{i{aat so toplite no-
`ici i da gi posovetuvame za
dlabinsko regenerirawe na
vlaknoto. No, bidejki pobaruva-
wata za ovoj tretman se pregole-
mi, potrebno e navremeno zaka-
`uvawe.
ITN: [to }e ima prepora~ate
na ~itatelite na ITN.?
Davor Dior: I jas i celata
ekipa od studo “Dior” vi posakuva
da si pominete ubavo na letniot
odmor, da se odmorite i sekako
vnimavajte na kosata, bidejki
ubava `ena zna~i neguvana kosa.
115
 NOV FRIZERSKI SALON
Vivien Li kako inspiracija
Z
a site onie koi bezre-
zervno go tro{at svoeto
slobodno vreme na razu-
vabuvawe, eve edna no-
vost. Imeno, pred nekoe vreme
vo skopskata naselba Kisela
Voda se otvori u{te edna ku}a
na ubavina. Stanuva zbor za
kozmeti~ko frizerskiot salon
“Vivien”, ~ie ime ima interes-
na inspirativna prikazna.
Sopstveni~kata na salonot,
Agnesa Ordanoska, inaku pora-
ne{na manekenka, e impresio-
nirana od ubavinata na akter-
kata Vivien Li, a istovremeno
i vo filmot kade taa go glumi
glavniot lik: “Gone with the
wind” t.e. “Odneseno od viorot”
snimen 1939, koj pretstavuva
eden od najdobrite amerikan-
ski klasici. Vivien Li e ins-
116
vo slobodna proda`ba, pa mo-
`ete da gi nabavite i za sebe.
Inaku, Agnesa dobila ideja
da otvori eden vakov salon za
ubavina trgnuvaj}I od sopstve-
nite potrebi, kako {to veli za
sebe, taa e tip na `ena koja ce-
loto slobodno vreme go po-
svetuva na nega na svoeto te-
lo, ko`a, kosa, nokti. Isto
taka, slabost i e {minkata, pa
veli deka ni do prodavnica ne
mo`ete da ja vidite nesrede-
na. Zatoa, do{la na ideja da
otvori salon kade prvo }e se
sreduva taa, a istovremeno i na
drugite istomisleni~ki d aim
ponudi ne{to ubavo i poinakvo.
Sekoja ~est na vakvite `eni,
vpro~em `enata e ubava kolku
piracija i za nejzinata 2 go- {to e neguvana. Zatoa, posetete
di{na }erki~ka. go studioto za razubavuvawe
Inaku, na noviot salon za “Vivien”, kade }e bidete pri-
razubavuvawe, glavna dejnost jatno pre~ekani i iznenadeni
mu e frizerajot, no nudat i ne- od se {to tie }e vi ponudat.
koi kozmeti~ki uslugi, kako
nadgradba na trepki, nokti itn.
. . [minkata, isto taka im e
specijalnost. Glaven {minker
}e bide na{iot renomiran vi-
za`ist Aleksandar Biqanov-
ski-Dadar, a Agnesa }e mu po-
maga, bidej}i i taa e dobro upa-
tena vo {minkaweto.
Vo salonot, site frizerski
tretmani }e se izvr{uvaat so
sredstva od kolekcijata
L’Oreal, za koja Agnesa smeta
deka e najdobra i najkvalitet-
na firma na proizvodi za te-
melna nega na kosa. Tie proiz-
vodi, vo “Vivien” se ponudeni i
 LAMBE NIZ MAKEDONIJA

LAMBE EKSTREMEN AVANTUR mi e dru{tvoto so koe }e bidam.

Jas sum avanturisti~ki tip, taka
{to mo`no e od Grcija da prodol-
`am vo [panija. Pa, neli nikoga{
ne se znae na {to }e naleta{.
ITN: Veli{ si avanturisti~-
ki tip, dali ve}e zapo~naa tvo-
ite avanturi?
- Avanturite mi zapo~naa od
Strumica. Vo diskotekata „Ekces”
imav promocija na albumot, peev-
me zaedno so Elena Ristevska
i....(se smee), avanturite da, mi
po~naa.
ITN: [to se slu~uva{e tolku
interesno, {to si tainstven i
celo vreme se sme{ka{?
Lambe: Pa.... Zapoznaev edna
mnogu ubava, zgodna devojka. Ja
ima na slikite, no ne ja otkrivam
koja e. ]e ostavam na ~itatelite
da go odredat mojot vkus!!! Dali
}e uspeat da ja otkrijat potenci-
jalnata!?
ITN: Ima{e nekakva avantu-

Pa.... Zapoznaev edna mnogu ubava, zgodna devojka. Toj, kako {to veli, turnejata
Ja ima na slikite no ne ja otkrivam koja e. ]e }e ja prodol`i niz cela Makedo-
ostavam na ~itatelite da go odredat mojot nija, a kade }e ja zavr{i, zavisi
od raspolo`enieto...mo`e toa da
vkus!!! Dali }e uspeat da ja otkrijat potenci- bide i vo Grcija na nekoja peso~-
jalnata!? na pla`a.
ITN: Kade }e go pomine{ le-
Luda zabava, devojki na kilo, pominav fenomenalno dobro. toto?
razgoleni tan~erki, goli stoma- Vo prepolnata diskoteka „Ek- - Momentalno letoto po~na, no
~iwa, kratki sukwi~ki... e da, toa ces”, Lambe Alabakovski na nekoj jas se u{te sum vo Makedonija (se
e letoto. No, kade se slu~uva{e na~in go promovira{e noviot al- smee), otkako }e zavr{am so tur-
seto toa!? bum. Negovite fanovi bea vo pre- nejata koja ve}e ja zapo~nav vo
Iako mnogumina velat deka golem broj, no preovladuvaa de- Strumica, a }e prodol`am vo Ka-
Skopje e edinstvenoto mesto ka- voj~iwa koi odvaj ~ekaa da zavr- vadarci, Negotino, Radovi{...
de{to mo`eme ubavo da si pomi- {i so peewe za da go gu{nat, da se planiram da otidam vo Grcija na
neme, sepak jas bev prisutna na slikaat so nego i na nekoja od niv eden od “kracite”. Ne znam to~no
edna `urka vo Strumica, kade da i podari bakne`. kade, no vo sekoj slu~aj najva`no

118
RISTA SO NOVA DEVOJKA!!!
ra so tainstvenata?
- Normalno, kako inaku bi ka-
`al bilo {to.
ITN: Koja e tvojata letna
avantura {to ne mo`e{ da ja za-
boravi{?
- Edno leto, koga bev so dru{-
tvo na odmor vo Ohrid. Bevme
smesteni vo eden apartman vo
sopstvenost na edna starica pre-
ku 80 godini. Nie, znae{ mladi,
palavi, ludi...sekoj den saka{ sa
izleze{, da se napie{, pa i po
ne{to da donese{ doma (se
smee)...ama babata ne pu{ta{e
nikoj da vleze vo apartmanot
osven nie {to si bevme. Pa, zna-
e{, }e fati{ nekoe devoj~e ve-
~erta, pa nema{ kade da go odne-
se{, pa mora{ da ja upotrebi{
svojata avanturisti~ka mo} i da
otide{ na nekoja diva pla`a...:)
Vo sekoj slu~aj ubavo si pominav-
me, zaglavivme nekojsi eden me-
sec, mora da gi napolnime bate-
riite.
ITN: [to te privlekuva od
letnite sportovi?
- Najmnogu od se sakam ek-
stremni sportovi. Obo`avam da
skijam na voda, iako ne sum nekoj
profesionalec, no blisku sum do
toa. ^esto se slu~uva da otidam
na eden vikend do Ohrid, isklu-
~ivo samo za da skijam na voda
ili, isto taka, mnogu sakam da me
vle~at so guma. E, toa e u`ivan-
cija. Mislam deka toga{ mi se
razviva i najmaloto muskul~e na
telovo, pove}e od {to se dr`am
cvrsto, otkolku od bilo {to dru-
go.
ITN: Kakvi “kupa~i” nosi{?
- Sekoga{ toa {to go nosam,
sakam da mi bide komotno i les-
no za nosewe. Bez razlika dali
stanuva zbor za kupa~i ili far-
merki na primer. Naj~esto nosam
{iroki kupa~i, no moram da priz-
nam, mnogu mi se seksi so cvet~i-
wa(se smee)
ITN: Koe e tvoe idealno me-
sto za odmor?
- Bidej}i sum ekstremno avan-
turisti~ki de~ko, idealen odmor
za mene pretstavuva Ibica. Do
sega se u{te ne sum bil na Ibica,
no znae{ kako vikaat, mlad sum,
u{te imam vreme. Mnogu sakam
celodnevna zabava, se pronao|am
samiot sebesi vo toa. A, edins-
tveno mesto za dobar provod, do-
bri devojki, dobra muzika, tehno
- haos `urki, dobri di-xej, top-
les i tanga...na site stra-
ni...uf,uf,uf (se smee) ludilo...
ITN: Nekoja preporaka do ~i-
tatelite na ITN?
- U`ivajte vo letoto, iskori-
stete go maksimalno dobro i na
svoj na~in, ne zaboravajte da si
kupite ITN !!!
119
 [EMI I [EMAXII
“Gradi{te” e glavna skop
V e}e nekolku godini na-
nazad, skopskata “{ema”
vo sredinata na juli se
seli vo Ohrid. Toa vi e
isto kako da ste oti{le na skop-
ski kej ili sega ve}e aktuelnata
ulica “Makedonija”. Duri i
ne vi se veruva, istite fa-
ci sino}a gi vidovte na ka-
fe na kej, a denes ete gi i vo
Ohrid. No, da ne se razbere-
me pogre{no, Ohrid e prem-
nogu {irok poim za muabetov.
Da bidam pokonkretna, site se
vo Ohrid, no na pla`ata “Gra-
di{te”. Prva i vtora pla`a,
bidej}i tretata ve}e nekolku
godini ne funkcionira.
Toa mu doa|a kako cela “skop-
ska {ema” da se dogovorila kade
i koga da odi na odmor. Vo slu~aj
nekoj so nekogo da se smuva, neko-
ja “riba” da se napie pove}e, pa da
120
se ka~i na {ank da igra, nekoja
pak da izleze bez {minka - zna-
ete toa ne smee da ostane neza-
bele`ano. Zatoa, najdobro e site
zaedno da si odime na odmor.
Nor-
malno,tamu }e
dojde nekoja od gradskite radio
stanici da izvestuva vo `ivo,
dali “Antena” ili “Siti”, seedno.
.. Va`no nekoj da ne zabavuva, no
“skopjani{~a” da bidat i tie.
Arno ama, nie “skopjani{~ata”
si sakame i skopski gazdi, {to }e
ni praat ubavo skopsko {ema-
xisko kafe. Vo slu~aj ohri|ani
da sakaat da ne izbrkaat -
znaete “sikter kafe”, a saka-
at, pa zatoa nie si nosime i
skopski gazdi. Pa, taka i
ovaa godina, celosno pla`a-
ta „Gradi{te# e okupirana
od skopski gazdi koi uspe{-
no i so mnogu podobra uslu-
ga od ohri|ani si ja vr{at
rabotata.
Zamislete!!! Ne izosta-
nuva redovnata sekojd-
nevna `urka so preku 5000 lu|e
dnevno i sekako tradicionalna-
ta celodnevna `urka koja }e se
odr`i na 28 i 29 juli na dvete
pla`i na „Gradi{te#!!! Ne mo`e-
 te ni da zamislite kako }e bi-
de!? Edinstveno ako prisustvu-
vate, }e ja doziveete atmosfera-
ta.
I, zamislete ja celava orga-
nizacija i pra{ajte se zo{to?
Eeee.. .du{i nepro{emani, ne
znaete, a? Eve da vi objasnam:
Prvo, se stanuva vo 4 ~asot
popladne. Em zatoa {to se zagla-
vilo do izgrejsonce, em zatoa {to
sonceto do 5 e {tetno, znaete -

pska {ema
podobro da se prespie. Okolu 18

~asot vreme e da se frcneme vo

marama za kapewe, pardon vo ko-
stim. Maramata okolu zadnikot e
moden hit za sezonava, hm!
Normalno tuka ide se komp-
let, {tikli, nakit,
~antata, do du{a
istata od sino}a, ama
ako. . . ne znae{ kogo
}e sretne{!!!
Normalno, malku
face lifting so pu-
dra. E, sega, toplo bi-
lo, porite otvoreni. .
. koj ti gleda vo po-
rite, bitno e da sum
“staklo” vo faca. Da
ne se upla{i onoj od
sino}a, da ne re~e: -
“vidi ja ovaa na {to
li~i preku den”.
Taka, stokmeni rip~iwa...
eden ton. Za da ima sparing, tamu
ve}e rasposlani ~’maat golemi-
te fraeri. Firmirana cvikera,
obavezno, cigara vo usta, {or-
cevi, karti, pivce i ogovarawe-
to mo`e da po~ne: - “Onaa debe-
la bila be brat. Vidi brat onaa
kakva cicka dr`i”, itn. . pret-
postavuvate ponatamu neli?
Dodeka tie se ventiliraat i
pro~istuvaat od sino}e{nite
koli~ini alkohol, menaxer~i-
wata ve}e rabotat za pretstoj-
nata dolga ve~er. Delat flae-
ri, lepat plakati, v~era pee{e
Vlado, ve~er e Preslava itn. . .
Doma se vra}a{ posle 8 dena
bidej}i parite ne stignale za
10 dena, a majka ti na vrata ti
vika: -”Sine (ako si }erka, ne-
li), pa i~ ne si pocrnelo, lele-
ee, sonce ne te videlo”. I, ti
tuka po~nuva{ da i objasnuva{
kako si sedel pod senka bidejki
sonceto godinava e epten {tet-
no, ha ha ha. . .
Eeee, majki, vie va{ite si-
novi i }erki gi pu{tivte na vi-
stinski rajski umor, ne, ne, ne,
ne... odmor.

121
 POZAJMENO INTERVJU SO LINDZI LOHAN
Karl Lagerfild mi podaruv
Karl Lagerfild mi podaru
V o Los Anxeles kru`at
mnogu ozboruvawa za
Lindzi Lohan. Se zbo-
ruva deka e zavisnik
od droga i deka ima problemi
so ishranata. Taa izjavi deka
ima probano droga, no toa ne go
smeta za ne{to stra{no i ne ja
isfrlilo od kolosek. Isto ta-
ka, va`i za {oping zavisni~ka
so {to si go olesnuva xebot za
“samo” edno milion~e godi{no.
Edinstvenata svetla to~ka vo
nejziniot `ivot vo posledniot
period e ulogata vo nejziniot
prv nezavisen film “A Prairie
Home Companion,” vo koj glumi
zaedno so izvonrednata Meril
Strip. Devetnaesetgodi{nata
akterka so ulogata vo ovoj
film uspea i pokraj se da gi
zaraboti po~ituvawata na ne-
zamenlivite Meril Strip i
Robert Altman.
Nekoi imaat vpe~atok deka
u`iva{ da bide{ vo centarot
na vnimanieto na javnosta i
deka ne ti pre~i da bide{
progonuvana od paparaci?
- Pa, ne mi pre~i.
A, dali saka{ da bide{ vo
mala grupa na prijateli i da
ima{ privatnost?
- [to e toa privat-
nost????Haha
[to pravi{ vo retkite mo-
menti koga si sama?
- Kako {to pominuva vreme-
to vo ovoj biznis zabele`av
kolku mo`e{ da bide{ osamen
koga pominuva{ tri meseci so
edna ista grupa na lu|e. Rabo-
ti{ so ovie lu|e po 24 ~asa i
posle odedna{ prestanuva{. A,
koga sum sama, se frustriram
zatoa {to ne znam {to da pra-
vam so sebe. Pa, ba{ i ne sakam
da bidam sama. Porasnav vo go-
lemo semejstvo. Gi gledam niv
koga imam slobodno vreme. So
sestra mi i so prijatelite sum
sekoga{ koga imam slobodno
vreme. Sakam samo da vozam.
Koga sum sama, sakam da pi{u-
vam, a vo posledno vreme po~na
da me interesira i fotografi-
jata.
122
Ti si postojano progonuva-
na od paparaci?
- Mora da se sfati deka mo-
ra da se prifati toa. Toa e del
od baga`ot ako navistina sa-
ka{ da ja raboti{ ovaa rabota.
Ne mo`am da se po`alam zatoa
{to imam dovolno publika i
lu|e {to bi gi ~itale ovie spi-
sanija, bez razlika dali se
prikaznite vistiniti ili la`-
ni. Devedeset i sedum procenti
od prikaznite se la`ni. Jas
sum sekoga{ iskrena, pa seko-
ga{ }e vi ka`am dali ne{to e
vistinito ili ne. No, mislam
deka treba da ima granici toa
progonuvawe i skri{no pri-
kraduvawe. Doa|a do moment
koga seto toa e sme{no, ama i
neprijatno.
Dali si gi ~uvstvuva{ go-
dinite?
-Ne se ~ustvuvam kako 19-
godi{na. Ne go ka`uvam toa vo
negativna smisla. ^uvstvuvam
deka sum porasnala. Imav mno-
gu odgovornost vo moeto semejs-
tvo. Imam silni maj~inski in-
stikti za{to imam pomali bra-
}a i sestri, a i sum mnogu bli-
ska so majka mi.
Go nosi{ simbolot na Ka-
balata. Koj te vovede vo Kaba-
lata i {to dobiva{ od nea?
-Me vovedoaa edni moi dru-
gari u{te odamna. Be{e pove}e
trend otkolku veruvawe na lu-
|eto. Ne si prepi{uvam nitu
edna konkretna religija. Otvo-
rena sum za site religii, no
razgovarav so lu|eto od Kabala
Centarot vo Wujork. Majka mi
gi ima ~itano nivnite knigi i i
se dopa|aat. Mi se dopa|a fa-
ktot {to koga odam vo Kabala
Centarot, najmnogu razgovarame
za egoto i otfrlaweto na nega-
tivnata energija.
Kolkav e tvojot plakar?
-Imam mnogu plakari (ha,ha)
i navistina, navistina sakam
obleka. Mojot stil se menuva
postojano, mnogu sum neodlu~na.
Tamu kaj {to prestojuvam vo mo-
mentov, ja pretvoriv trpezari-
jata vo plakar( haha). Ne se {e-

va “[anel”
uva “[anel”
guvam, seriozna sum. Imam od-
li~ni par~iwa obleka. Navi-
stina sakam da se doteruvam.
Dali dizajnerite ti ispra-
}aat obleka?
-Ne davaat ba{ mnogu oble-
ka(haha). Sekoga{ vleguvam vo
nevolja za{to tro{am mnogu
pari za obleka, no Karl Lager-
fild e mnogu fin i dare`liv.
Toj mi dava nekoi stvarno do-
bri [anel par~iwa.
Dali go smeta{ tvojot stil
za trendi?
-Jas go sledam trendot, se
razbira. Imam 12 godi{na se-
stra- moram da go sledam. Taa
mora koga }e me pogledne da
pomisli deka toa {to go nosam
e kul. Sega taa znae {to e do-
bra obleka. No, ne sakam da go
sledam trendot, sakam jas da go
zapo~nam.
Koga ima{ lo{i denovi,
kako se spravuva{ so niv?
-Pa, }e si stavam crven kar-
min, dobri ~evli~ki, odli~en
fustan i odam na {oping.
Dali e vistina deka eden
den docne{e na snimaweto na
“A Prairie Home Companion” ...
-Oooo, nekoj mora da docni
eden den haha. Vsu{nost, site
bevme tamu na vre-
me. Sekoj
be{e sekoga{
na snimawe
sekoj den.
Meril i jas
sme mnogu
bliski. Taa
ne otka`uva-
{e nikoga{
za ni{to. Si
pominavme prekrasno. Se be{e
super. Ima{e pozitivna ener-
gija i site bevme sre}ni i bla-
godarni {to sme tamu. Bevme
sobrani grupa na akteri nadvor
od L.A. i Wujork kade {to ne-
ma{e paparaci i mo`evme slo-
bodno da se koncentrirame na
snimaweto.
Kako be{e da raboti{ so
Robert Altman?
-Be{e super. Ova e mojot prv
nezavisen film i samoto toa
be{e ogromno iskustvo, osobeno
{to rabotev zaedno so ~ovek
kako Robert Altman. Toj se gri-
`i da ti bide udobno i sekoga{
e otvoren za ne{to novo. Mis-
lam deka ne mo`ev da posakam
ne{to pove}e. Toj navistina
znae kako da napravi edna sce-
na da izgleda realno.
Ti si i peja~ka, pa sigurno be. Mnogu raboti improvizi- brezletna koja se nadevam deka
u`iva{e da pee{ vo ovoj ravme i be{e mnogu zabavno. ja nosi, inaku }e e vo golema
film. Imavme mnogu dijalozi, a jas nevolja, haha. I jas nosam sli~-
- Navistina u`ivav vo fa- bev edinstvenata {to gi pam- na takva, za sre}a. Taa, nejzi-
ktot deka peevme vo `ivo. No, te{e. Haha. Jas vo nekoi sceni nite }erki i jas bevme zaedno
imav i trema za{to pokraj sce- imav tetratka, pa gi zapi{uvav na {oping. Navistina super se
nata stoeja lu|e kako Kevin dijalozite vo nea. Jas vsu{nost dru`evme.
Klajn, Meril Strip, Vudi Ha- mamev. Interesno e {to dva od
relson, Robert Altman i site Koga ja intervjuiravme Me- tvoite filmovi se za atenta-
ostanati. ril Strip neodamana za “Mar- ti, eden e za atentatot na Xon
Be{e li svesna deka Meril vin’s Room,” nejziniot film so Lenon, a drugiot za atentatot
znae da pee tolku dobro? Leonardo Di Kaprio, taa re~e na Robert Kenedi. Ka`i mi
- Daaa, Meril mo`e da na- deka go gledala Leonardo deka ne{to za filmot za atentato-
pravi se samo ako go namisli pu{i mnogu cigari na den i se- rot na Xon Lenon, Mark Dej-
toa. Taa e prekrasna. Taa me koga{ jadel pukanki, pa go so- vid ^epman?
nau~i na mnogu raboti. Dali da vetuvala namesto toa da jade -Jas sum mnogu bliska so
se ~uvstvuvam udobno pred site zalen~uk i deka zdravjeto e [on Lenon. Go pravev negoviot
na snimaweto ili da se ~uv- najva`no. Dali tebe Meril ne- video spot. Toj e eden od moite
stvuvam neudobno vo mojata {to te sovetuva{e? dobri prijateli. Ja poznavav
ko`a. Taa be{e stra{en - Taa mi bara{e modni sove- dobro i Joko Ono. Se ~uvstvu-
nabquduva~ na snimawe- ti (haha) za{to treba{e da glu- vam privelegirana {to ja poz-
to. Gi posmatra{e site mi vo The Devil Wears Prada. Ako navam za{to taa e izvonredna
kako rabotat i kako imav privatni pra{awa, }e ja `ena. Razgovarav so niv pred
se slo`uvaat me- pra{av, a razgovarav- da go pravam filmot. Jas sum
|u se- me prete`no za ge- golem fan na Bitlsi. Omilena
neralni raboti. nivna pesna mi e “The Ballad
Ne mi vika{e of John and Yoko”. Filmot go
za premnogu pravev zatoa {to mislev deka
pu{ewe scenarioto e interesno. Mojot
cigari, lik e li~nost {to vsu{nost bi-
za{to jas la tamu koga toa se slu~uvalo.
i voop- Taa ima pozitivno vlijanie vo
{to ne filmot. Sakam lu|eto da znaat
pu{am. I deka ne se obiduvam da go po-
dadov dr`am Mark Dejvid ^epman na
e d n a nikoj na~in.
123
REVIJA I FOTOSESIJA NA NAKIT
Sjajot na “Altinba{“
N
a modnite revii za
promocija na kolekcii-
te na garderoba, po-
malku ili pove}e, na-
viknavme, no revijata na nakit
e ne{to {to ne se slu~uva taka
~esto. Mo`ebi zatoa be{e in-
teresna i promocijata na najno-
vata kolekcija na nakit na naj-
poznatata zlatarska ku}a “Al-
tinba{“ od Turcija. Revijata se
odr`a po povod godi{ninata od
otvoraweto na trgovskiot cen-
tar “Ramstor” i voedno od “ro-
dendenot” na butikot za nakit
na ovaa lokacija. Bogatata, no-
va kolekcija na nakit go otkri
noviot stil i modeli koi se
izraboteni od belo i `olto
zlato, no i so dijamanti, safi-
ri i drug drag kamen.
Tokmu zatoa revijata na mo-
delite na “Altinba{“ be{e in-
teresna, ni prezentira{e mo-
deli za razli~ni vkusovi i na-
meni, od sekojdneven nakit do
modeli za glamur. Spored toa
sekako se formirani i cenite,
pa spored kvalitetot i “kame-
wata” se definira i toa za ka-
kva klientela se nameneti. Vo
kolekcijata, vpe~atlivi se
“pletkite” i stilot na izrabo-
tka, a ne samo kombinacijata na
“bojata” i dragite kamewa.
Revijata i fotosesijata se
povtorija i vo kafuleto “Trend”
vo ramkite na modnite `urki
{to ovde se praktikuvaat vo
~etvrtocite i nastanot odli~no
se vklopi vo ambientot.
125
 Estradata i imixot
KOMENTARI NA STILISTITE
BOJANA NETKOVA I MAJA DIMOVSKA - modni kreatorki, so ogro-
men broj na revii, BUBE “IN” - frizer so dolgogodi{no iskustvo i
DEJAN PANOVSKI - fotograf
DANI DANI
BOJANA: Kolku {to jas ja
imam sledeno, Dani e celo
vreme ista. Nema nikakvi pro-
meni nitu vo stilot, nitu fri-
zurata, nitu ni{to. Sepak taa e
javna li~nost, i treba malku da
se pogri`i za nejziniot imix.
Ne velam stilot, bidej}i toa e
vrodeno i nikoj ne mo`e da go
promeni. Treba da ne se pla{i
od promeni, ne mora toa da se
nekoi drasti~ni, no sepak pro-
fesijata toa i go nalo`uva.
Estradata od cel svet pravi
promeni, Madona, Xenifer Lo-
126
pez, Ceca da ja spomnam, To{e
od kaj nas...site tie na scena
izgledaat postojano razli~no.
Sekoj na svoj na~in.
BUBE “IN”: Imixot na nej-
zinata kosa e vo red, vo pogled
na toa {to ima nekoj efekti so
prameni, kombinirana e, me|u-
toa nekoga{ treba da napravi
promena, zatoa {to sepak taa e
javna li~nost i treba da ja vi-
dime vo malku po razli~ni iz-
danija. Dobro e toa {to si go
neguva toj stil, no promenata e
neophodna. Jas bi i prepora~al
i nekoja po radikalna promena,
a dokolku ne e spremna na toa,
toga{ neka napravi nekoja po
smirena promena pri {to, vo
odredeni momenti da ja ispeg-
la kosata, da ja skrati malku,
nekoja sredna dol`ina, mo`e
da kombinira so razli~ni boi
bidej}i podlogata i e odli~na
za naj razli~ni nijansi.
DEJAN PANOVSKI: So Dani
imam raboteno samo edna{ na
nejziniot posleden spot „Srca
dve”, no toga{ seu{te bev vo
studioto „Akson”. Vremeto {to
go imav za slikawe, bea pauzi-
te koi se pravea za snimawe na
spotot. Moram da priznam deka
be{e dosta te{ko bidej}i sni-
maweto trae{e predolgo od smetam deka po kratka varijanta
19:00 do 06:00. Vo ovie 11 ~a- mnogu po dobro mu stoi na negovi-
sovi aktivna rabota imav 6 ~a- ot oblik.
sa. Dani kako li~nost e dosta DEJAN PANOVSKI: So Mi-
fotogeni~na. Te{ko e da bi- tevski imam dva pati raboteno, na
de{ uspe{en ako ne si fotoge- spotot „Skopje” i bev asistent na
ni~en. No, povtorno }e ka`am fotografija za albumot „Kaldr-
deka imav pote{kotii bidej}i ma”. Imav samo pet minuti vreme
nemav svoe svetlo i go kori- za negovo fotografirawe, no
stev ve}e postoe~koto. Pri sre}en i zadovolen sum bidej}i
sreduvaweto na fotografiite ALEKSANDAR MITEVSKI nekoj od moite fotografii se po-
nemav stra{no mnogu rabota, javija na koricata na negoviot al-
ednostavno u`ivav dodeka ja bum. Za vreme na snimaweto inte-
fotografirav, okolu 4-5 saa- BOJANA: Celo vreme e ist. resno be{e toa {to cel orkestar
ti, izgubiv 90% sila, a ostana- Klasi~en e. Ednostavno toj e mo- be{e ka~en na krov. Toj e fotoge-
tite saati se izma~uvav bidej- noton. ni~en, no bidej}i go fotografi-
}i stvarno trae{e predolgo (se BUBE “IN”: Po kratka kosa rav samo pet minuti nemav dovol-
smee). mnogu podobro mu stoi. Ne velam no vreme da go izvle~am maksimu-
deka ovoj stil ne mu e dobar, no mot od nego.
 ELENA RISTEVSKA
BOJANA: Kaj Elena ima gole-
ma transformacija, bidej}i koga
se pojavi be{e dete, a sega ve}e
e sozreana i porasnata. Dali
prebrzo porasna ili ne toa ne
sakam da go komentiram. Ne sum
imala mo`nost, osven na nasta-
pi, da ja vidam i toa ne mi se do-
pa|a kaj nea. Ne{to po profesi-
onalno za Elena ne bi mo`ela
da komentiram, bidej}i ja nemam
sledeno, no imixot {to go ima
sega dobro i prilega i neka pro-
dol`i taka vo taa nasoka.
BUBE “IN”: Taa e odli~na i
mnogu pozitivna devojka. Vo red
e nejziniot stil, mi se dopa|a.
No, mo`e da napravi ne{to po
trendi. Vo red e dolgata kosa,
super, `enstvena e, no za nejzini
godini smetam deka podobro }e i
prilega nekoja po tipska i po
fraerska frizura. Bojata na ko-
sata dobro i stoi, a za promena
mo`e malku da ja iznijansira.
DEJAN PANOVSKI: So Elena
imam raboteno mnogu pove}e. Gi
rabotevme site reklamni i pro-
motivni reklami za Atina. Fo-
tografiraweto na Elena za spo-
tot trae{e podolgo i se odr`a
vo dve sesii. Ednata be{e vo
studio, a drugata vo diskotekata
“B2”. Vo studio imavme razli~ni
stajlinzi koi dosega ne bile vi-
deni kaj nas, kako {to be{e fo-
tografijata so zvu~nikot vo ra-
ka. A, vo “B2”, sesijata be{e na-
vistina slo`ena. Imavme pet
razli~ni scenografii niz di-
skoto i gi iskoristivme site
mo`ni agli od diskotekata za da
ne se dobie v{e~atok deka e
snimano na edno mesto. Celosno,
sesijata be{e slo`ena bidej}i
Elena be{e mnogu umorna od se-
kojdnevnite podgotovki, no vo
sekoj slu~aj, prezadovolen sum
od krajniot rezultat. Elena e
mnogu slatka i fotogeni~na, sa-
ka da raboti, iako na po~etokot
se srami, poleka, poleka se opu-
{ta taka {to poslednite foto-
grafii ilzegoa najdobri i naj-
prirodni. Sreduvaweto na fo-
tografiite be{e svrteno isklu-
~ivo okolu pozadinite i boite,
bidej}i Elena ima ~isto lice i
ne i se potrebni nekoi posebni
korekcii. Fotosesijata so Elena
mi be{e predizvik bidej}i fo-
tografiite bea pu{teni niz cel
svet.
KAROLINA li~no bez nekoi posebni ko-
rekcii, osven na pozadinata
BOJANA: Karolina, od toa okolu nea. U`ivav dodeka ra-
{to be{e, do toa {to e sega ima botev so nea, i se nadevam deka
kompletna transformacija na vo idnina }e napravime edna
podobro sekako. Porano spored dobra fotosesija.
mene be{e kompletno “ayt”. Ne-
ka prodol`i taka. Koga pozna-
tite sorabotuvaat so nekoj sti-
list, bez razlika koj e toj, ved-
na{ na niv se primetuva razli-
kata.
BUBE “IN”: Nemam zborovi
za nejze, navistina super izg-
leda. Super e {to posle dolgo
vreme napravi edna promena
koja odli~no i prilega, bes-
prekorna e. Bi i prepora~al
sekoga{ da menuva i da vnesuva
ne{to novo.
DEJAN PANOVSKI: Prvapat
so Karolina fotografirav ko-
ga rabotev vo „Akson” za nejzi-
niot spot „Se la`am sebe”. Po-
edine~na fotosesija so Karo-
lina seu{te sum nemal. Taa e
interesna li~nost za fotogra-
firawe. Edna{ ja fotografi-
rav za vreme na tv {outo na To-
mato, i na nejziniot posleden
spot. Taa e mnogu ubava, so pra-
vilni crti na liceto, zgodna i
fotografiite izleguvaat od-
127
 SAWA NIKOLI] DEJAN PANOVSKI:
Ako nekogo najmno-
gu sum fotografiral,
BOJANA: Sawa ja znam mnogu toa e Sawa. So nea
odamna, u{te kako dete. Najmnogu mi imam 100 postprodu-
se dopa|a toa {to taa e edna od re- cirani fotografii.
tkite devojki koi se zanimavaat so Sekoja slobodna mo`-
javna rabota, a sekoga{ se sredeni. nost ja koristam za
Sawa ne mo`e{ da ja sretne{ vo grad nejzino fotografi-
ne sredena. Ima svoj, pozitivno do- rawe. Lani bevme za-
bar stil, ubavo se oblekuva i retkost edno vo Ohrid, pa na-
pravivme odli~ni
fotografii na pla-
`a, vo voda... Gi rabo-
tev fotografiite na
spotot na Robert
Bilbilov. Sega na-
pravivme naj nova
kratka fotosesija,
just for fun, bidej}i ku-
piv novi svetla i sa-
kav da gi isprobam.
Fotografiite izle-
goa fenomenalno do-
bro, ne{to {to dosega
ne e napraveno. Sawa,
od site {to me pra-
{avte do sega, e naj
fotogeni~na. Vo se-
koja poza taa izleguva
dobro. Najmnogu u`i-
vam dodeka nejze ja
fotografiram, bidej-
}i sme drugari, taa e
opu{tena i ve}e si ja
nau~i rabotata.

e da napravi propust koj jas seu{te

ne sum go videla.
BUBE “IN”: Nejziniot ke`ual
izgled mi se dopa|a. Jas ja sreduvam
i se gri`am za nejziniot imix, me-
|utoa sega ja ubeduvam da se i{i{a
ne{to po kratko i po radikalno.

128

KALIOPI
BOJANA: Ne komentiram.
MAJA: Bravo za hrabrosta
{to Kaliopi ja ima{e za izborot
na pesna za Evrovizija. Taa na-
pravi golema promena, {to e
mnogu pozitivno za edna javna
li~nost.
BUBE “IN”: Prvo, za pozdrav
e {to posle tolku godini se od-
lu~i da napravi edna radikal-
na promena. Od crna otide na
ekstra svetlo rusa i da bide
kratka. Sepak toa e hrabar ~e-
kor. Bravo, super, mene mi se
dopa|a.
DEJAN PANOVSKI: So Kali-
opi sum rabotel samo edna{ na
KATARINA IVANOVSKA
MAJA: Ne ja gledam premno-
gu ~esto. Edna{, dva pati, ja
imam videno i toa vo mnogu la-
bava varijanta. Mi se dopa|a
toa {to e prirodna. Ponekoga{
imixot i stilot se karakteri-
ziraat so toa kako ~ovekot se
odnesuva. Imixot i nalikuva
na vozrasta. Ednostavno mi se
dopa|a.
BUBE “IN” : Sudej}i spored
nejzinata profesija deka e
manekenka i deka i e potrebna
dol`inata na kosata za raz-
spotot „1000 cvetovi”. Od celo
snimawe bev samo na eden set.
Rabotevme samo eden ~as, no kaj
nea mi se dopadna toa {to taa e
umetni~ka du{a i imavme sli~-
ni vkusovi. Taa znae {to saka i
kako da izgleda fotografijata.
Kaliopi e mnogu fotogeni~na
`ena, premnogu interesen lik
za fotografirawe, a posebno
mi be{e predizvik bidej}i jas
bev me|u prvite koi go vidoa nej-
ziniot nov stajling. U`ivav vo
fotografiraweto bidej}i Kali-
opi ja znam mnogu odamna i od se-
koga{ sakav da rabotam so nea.
li~en izgled, edinstveno {to
mo`e da napravi promena e vo
nijansata na kosata, malku da
se izreflektira, no seto toa
da bide ne`no, suptilno, da
prilega ba{ na toa {to e taa.
A, }e ka`am deka postojat “mi-
lijarda” stilovi {to mo`e taa
da gi primeni, bidej}i taa ima
idealen oblik na liceto koj
dozvoluva radikalni promeni
i koi dobro bi i stoele.
DEJAN PANOVSKI
Koga ja fotografirav Kiki,
ednostavno bev voodu{even od
toa kolku devojkata e profe-
sionalna. Taa do sega rabotela
isklu~ivo so svetski fotogra-
fi, se zbuniv kolku taa dobro
si ja znae rabotata. Kaj nejze ne
trebaa nikakvi korekcii,
taa ne znae da zgre{i.
Dokolku fotografijata
ne izleze kako {to treba,
toga{ definitivno gre-
{kata e moja, a ne na Ki-
ki. Taa znae kako da se
postavi vo sekoj pogled,
za sekakov izgled. Prem-
nogu e fotogeni~na, ne
mo`e nikoga{ lo{o da izleze.
Privilegija mi be{e {to sli-
kav so nea.
129
 LETNA DILEMA

Romantika ili ludu

lud Pred voop{to da
po~nete da razmisluvate
za destinacijata za ovo-
godine{niot odmor, mora
prvo da odlu~ite so kogo
}e odite. Vpro~em, dru{-
tvoto ja diktira desti-
nacijata, ne e Ibica za so
mom~e, nitu pak e Veneci-
ja za so drugarki. A priz-
najte, ne e seedno dali }e
go pominete odmorot so
va{eto mom~e {to go
gledate po cela godina
ili so otka~enata dru- ZA odmor so drugarka:
garka so koja znaete deka
-kafe-mafe, tra~, ogovarawe po celi denovi!
}e "odlepite do daska#.
Dilemava ja postavuvame -dolgo “{mizlarsko” podgotvuvawe za ve~ernoto izleguvawe.
pod pretpostavka deka -kokteli, tekili i {to u{te ne...garantiraat super `urka!
imate dolga i stabilna
-svetite, nama~kani so maslo za son~awe, a cela pla`a ma`i
vrska, taka {to va{eto sobira hrabrost da vi prijde, ajde da vidime koj }e bide najhra-
mom~e ima potpolna do- bar?!
verba vo vas i nema MNO- -tajnite ne se vra}aat doma so nas, ostanuvaat na odmor!
GU da se naluti ako oti-
dete so drugarkite na od- -go nema mom~eto da se {treknuva ako pogledne{ vo grupa
zgodni momci {to igraat odbojka na pla`a!
mor. Normalno, zemete
predvid deka i toj }e -toplesot i tangata ne se zabraneti.
otide na odmor so druga- -i najkratkoto zdolni{te i najdekoltiranta mai~ka se super
rite, a toa mo`e da bide leten detal, bez ograni~uvawa.
po malku rizi~no. Znaete -koketirawe so slatkiot {anker od diskotekata }e vi ja zgo-
kako e, 4 mom~iwa sami, lemi samodoverbata, a sepak ne e prequba
nema da se vratat bez da -se `urkate do ranite utrinski ~asovi, a nekolku pati vo te-
se "omrsat# narodski ka- kot na ve~erta drugarka vi ve simnuva od {ank.
`ano. Vredi li eden leten -i ednostavno, ima li ne{to poubavo od
odmor so otka~eno `ensko dve, tri ili ~etiri drugarki SAMI na od-
dru{tvo da se zameni za mor!?

va{ata golema qubov???

Eve gi faktite ZA od-
mor so drugarka, no i ZA
odmor so mom~e. . .

130
uvawe ZA odmor so mom~eto:
-nezaboravni romanti~ni zajdisonca

-budewe so doru~ek vo krevet

-}e vi posvetuva vnimanie i }e vi gi ispolnuva i

naj~udesnite `elbi

-vie izbirate kade na ve~era, a toj bezuslovno se

soglasuva

-vi kupuva se {to }e iskomentirate deka vi se do-

pa|a

-kone~no, mobilniot ne yvoni, pa toj e so vas

-ve {titi od napadnite pogledi na sekoe vtoro

mom~e

-vi nosi koktel da ve razladi dodeka le`ite na

pla`a

-dodeka ve ma~ka so mleko za za{tita, so zado-

volstvo i }e ve izmasira

-dolgite romanti~ni pro{etki za raka pokraj bregot se nasporedlivi so niedna `enska `urka

-ednostavno, odmorot so mom~e e romantika bez kraj

131
C U B E - F E E L T H E U R B A N PA N I C

Esenta vo Wu Jork
za sekoj den
Toa {to na Skopje mu nedostasuva{e do sega ,
vo poslednava godina go dobi. Toa e noviot ma-
kedonski brend "Cube#. Brendot "Cube# za prv
pat se promovira{e na 26.04.2006 vo nacionalna-
ta galerija Mala Stanica vo Skopje. "Cube“
ima{e za cel da ja prezentira svojata prva ko-
lekcija, vo sostav od 30 modeli koi bukvalno
"vri{tea# vo o~ite na publikata. Temata {to
se protkajuva{e niz celata kolekcija be{e kau-
boj stilot, dodeka inspiracijata be{e "Devojka
koja e smela, sposobna, znae {to saka, ne se pla-
{i da eksperimentira, devojka koja zra~i so se-
ksapil, `enstvenost i mladala~ki duh#. Bea
koristeni prete`no prirodni materijali kako
{to se : svila, pamuk, ko`a, `or`eti, pamu~ni
trikoa i teksas.
Boite bea raznovidni, iako rozevata malku pre-
ovladuva{e, {to zna~i deka, spored ovoj brend,
nema nekoja vode~ka boja za ovaa sezona, poto~no
deka site boi se trendi i in. Kolekcijata be{e
propratena so modni dodatoci kako remeni,
{apki, ra~no izraboten nakit , ta{ni i ~evli..
Ve}e renomiranite dizajnerski imiwa, Bojana
Netkova i Maja Dimovska, se glavnite vinovni-
ci za postoeweto na ovoj misti~en brend.
ITN: Kako i zo{to dojdovte
do ideja da go formirate ovoj
brend.
Maja Dimovska: Po moeto
vra}awe od Italija dobiv {an-
sa podetalno da se zapoznaam
so makedonskata modna scena i
na{ite dizajneri. Tuka normal-
no be{e i ~lenstvoto vo MMF
(Makedonska Modna Formacija).
Za `al, se soo~iv so golemite
dupki vo modnata industrija kaj
nas, iskustvata na modnite di-
zajneri i nezadovolstrvoto od
toa kako ovoj sistem funkcio-
nira. Veruvaj}i vo svoite kapa-
citeti i `elbata da go ostva-
ram toa {to ve}e go imav nau~e-
no, me donese vo situacija da
razmisluvam prakti~no za ra- ovaa profesija i go vospostaviv
botite, a istovremeno da ne za- spojot so Bojana Netkova. Taa e
boravam na dinami~nosta na li~nost koja pokraj svoite di-

133
 zajnerski sposobnosti , iskusno podobro. Zo{to go ka`u-
plove{e i na modnata scena. vam ova !? Bidej}i seto
Bojana Netkova: Kako mi toa {to ne e vidli-
dojde idejata? Idejata mi dojde vo za o~ite na
kako `elba da se napravi ne- publikata, vid-
{to porazli~no od dosega{no- livo e za moite,
to. Ne{to {to go nemalo do se- a toa se site ne-
ga vo Makedonija. Na{ brend, dostatoci, dali
dve dizajnerki zaedno, malku vo kolekcijata, ili
te{ko zamislivo, dve sueti vo samiot event (na-
rabotat zaedno ha,ha,ha (se stan). Seto toa be{e
smee). Se soglasuvam so Maja, uspe{no prikrieno,
mnogu e te{ko kaj nas da se no mene mi pre~i i
prosperira, vo se , ne samo vo bi sakala sled-
modniot dizajn. Taka da, so te- niot pat da go
kot na vremeto sva}a{ deka ne elimini-
mo`e ve}e vaka, deka treba da ram, ia-
se prevzeme ne{to, za da se ko sum
promeni ne{to, neli? Taka i
dojdovme so Maja do sorabotka.
ITN: Do sega imavte edna
va{a samostojna revija so ko-
ja i voedno go promoviravte svesna
brendot. Ka`ete mi gi va{ite deka seko-
vpe~atoci posle revijata, da- ga{ ima gre-
li va{ite o~ekuvawa se is- {ki i mani , i
polnija, dali vo tekot na deka e nevozmo`no
podgotovkite na kolekcijata da bide perfektno. A,
se po~uvstvuvavte deka toa {to se odnesuva do
{to go pravite e zaludno ili stravot dali e
ne ste stvoreni za toa i deka dobro toa {to go
sakate da se otka`ete? pravam ili ne, i
Bojana Netkova: Vpe~atoci- dali sakam da
te!!!! Hm , pa mo`am da ka`am se otka`am,
deka sum zadovolna i toa mno- samo }e ka-
gu, no normalno mo`e i mnogu `am deka
sum li~nost
koja e sigur-
na vo sebe,
duri i prem-
nogu , znae
{to saka i se stre-
mi da go postigne
toa. No, excepti-
ons.
Maja Dimov-
ska: Mo`am da
ka`am deka vo
`ivotot
sum bla-
goslovena
duri i na na sue-
najnepo-
tencijal-
nite ra-
boti da gi
pretvoram
vo ne{to
ubavo. Mo-
}ta na kre-
ativnoto
razmis-
luvawe,
neli ha-
haha (se
smee). Zatoa, ne se pla-
{am od neuspeh. [to se odne-
134
suva do vpe~atocite, samo }e
ka`am deka za se vo `ivo-
tot e potreben
trud i rabota i
deka se }e si dojde
na svoe mesto, so vreme.
ITN: Istata ovaa ko-
lekcija ja prezentiravte
i nadvor od Makedonija,
taka !? Napravivte edna
mala turneja, pa ajde mal-
ku i za toa da ni ka`ete?
Maja Dimovska: Dobiv-
me pokana za u~estvo na
modnata nedela vo Pri-
{tina kako i za modni-
ot vikend vo Budva. Vo
Kosovo bevme odli~no
pre~ekani i dobivme
mnogu pozitivni kri-
tiki. Eden od najinte-
resnite vpe~atoci na
ovie gostuvawa bea
profesionalnite
kontakti koi gi os-
tvarivme. Eve, Bojana
neka vi ka`e za Budva.
Bojana Netkova: Vo
Budva, mo`am da ka`am
deka kako za vtor pat
organizirawe na moden
nastan od ovie razme-
ri, be{e maksimalno
profi. Kako nivni
gosti, site tro{oci
ni bea pokrieni,
{to kaj nas na
primer, takov mo-
ment ne postoi. Na
nas be{e ostaveno
samo da se prezen-
tirame najdobro
{to mo`eme i da
se zabavuvame,
normalno.
ITN: Koga sta-
nuva zbor za sue-
ta, dali vo ovaa
sorabotka,
na momen- strana, ne bi ne klasificiral
ti ima voj- duri ni vo ~ove~kata rasa, ama
ako, samo taka, se dodeka na
tite? krajot ishodot e pozitiven. Na
M a j a kraj zavr{uvame smeej}i se za
Dimov- glupostite {to sme gi napra-
ska: Ako vile.
bi ne- Bojana Netkova: No com-
malo ka- ment. Se {to }e ka`am, posle
vgi, od- }e bide iskoristeno protiv
nosno su- mene, ha,ha,ha ( se smee). Ne da
dir na su- ima vristewa i pi{tewa, nego
eti, zna~i {to!!! Samo {to, navistina ko-
deka ne- ga se }e zavr{i i koga }e ni se
ma za smirat v`e{tenite glavi,
{to da toga{ sva}ame kolku e ne-
se bori potrebno seto toa. Ama, {to
~ovek. Da ne gleda nekoj od da se pravi, normalen proces
na rabota.
ITN: Va{iot slogan e “Feel
the urban panic” . Dali e slo-
gan za ne{to {to treba da
sledi, ne{to novo, dali vo-
op{to e slogan na va{iot
brend , koe e zna~eweto i so
koja cel vo su{tina se kori-
stat sloganite?
Maja Dimovska: “Feel the ur-
ban panic”, ili “po~ustvuvaj ja
urbanata panika” e sloganot na
novata kolekcija esen - zima
2006 na koja se raboti vo mo-
mentov, predvidena za doma-
{en pazar. Zna~i, doa|ame do
toa deka ne e konstanten slo-
gan na brendot, odnosno mo-
mentalna indikacija na tren-
dot koj {to }e imate mo`nost
da go prosledite na esen.
Bojana Netkova: Za zna~en-
jeto vi go ka`a Maja, dodeka za
nivnoto postoewe, mo`am da
ka`am deka naj~esto se kori-
stat kako svoevidno objasnu-
vawe na kolekcijata vo edna
re~enica.
ITN: Spomenavte kolekci-
ja esen-zima , mo`e li da ni
ka`ete ne{to pove}e za toa?
Bojana Netkova: Stanuva
zbor za `enska kolekcija, koja
kako {to napomena Maja, na-
meneta e za doma{en pazar.
Par~iwata od kolekcijata se
prakti~ni, noslivi, interes-
ni, {to zna~i, rabotime
“Pronto moda” (sekojdnevna
moda). Stanuva zbor za kolek-
cija od 30-tina modeli, name-
neti za klienti na vozrast od
15 pa nagore, bez limit. Toa ni
be{e primarnata cel, da ne se
ograni~ime vo target grupata,
ba{ naprotiv, da napravime
ne{to {to sekoj mo`e da go
nosi.
Maja Dimovska: Ako vo mi-
natata kolekcija se fokusi-
ravme na seksipilnosta i
`enstvenosta, no i re{itel-
nosta na `enata, vo ovaa ko-
lekcija se protega suptilnata
i nesigurna strana na `enata,
protkaena so romanti~ni ni-
{ki. Kolekcijata e sostavena
od dve grupi, kade {to za se-
koja e razli~na tema. Prvata
grupa e naslovena “Wall in New
York” ( Esenta vo Wu Jork) {to
vo su{tina ja reflektira i
samata tema, a vtorata grupa e
nare~ena “Under the urban sky”
(Pod urbanoto nebo). Dodeka
pak materijalite koi gi kori-
stime za ovaa kolekcija se :
pamu~ni {tofovi, svila,
`or`eti, pamu~ni trikoa,
xins, ~oja, keper, trikota`a,
svileno-pamu~ni {tofovi
itn. Me|utoa, sepak da gi osta-
vime objasnuvawata na strana
i da im dozvolime na kupuva-
~ite od septemvri pa natamu
da ja po~uvstvuvaat i ovaa
kolekcija.
ITN: Dali za doma-
{en pazar zna~i deka
nemate nikakvi am-
bicii da se prezen-
tirate nadvor, ili
samo deka ovaa
kolekcija nema
da ja plasirate
nadvor od ram-
kite na Make-
donija i dali
voop{to }e ja
prezentirate
ovaa kolekcija
na nekoja od
modnite nedeli
kaj nas , ako vo-
op{to gi ima?
Maja Dimovska:
Prioritetno si ra-
botime na make-
donskiot pazar ,no
sekako deka imame
ambicija da se {i-
rime i nadvor od
Makedonija. [to
se odnesuva do
prezentaciite
nadvor od Makedo-
nija, se vo svoe
vreme, bi trebalo ,
no za toa potoa.
Eve, kako informa-
cija mo`am da vi
ka`am deka na
29.07.2006 vo Du-
brovnik }e se odr`i
modna ve~er , kade
{to sme pokaneti
kako gosti.
Bojana Netkova:
Planot ni e da se ka`ano
pretstavime na mod- “Cube”, vo
nata nedela, dokol- idnina najavuva
ku ja ima, neli, no konstantno pri-
ako ja nema, toga{ bi sustvo na modniot
sakale povtorno da pazar i scena, sle-
napravime samostojno dejki gi modnite
pretstavuvawe. Cel- trendovi , no i seka-
ta e da se prika`e ko voveduvaj}i novi,
kolekcijata, taka da sopstveni. Kako {to
definitivno }e po- tie dve velat : “ Iako
stoi prezentacija, kaj nas se smeta deka
samo seu{te ne se modata ne se diktira od
znae kakva. tuka “, tie se nadevaat
Bojana i Maja deka eden den }e go po-
ili ednostavno stignat toa.
135
 MA[KI I @ENSKI PRAVILA

BONTON
BONTON
SITNICI KOI MNOGU ZNA^AT
Sekoga{ koga sakate da izg-
ledate `enstveno, elegantno i
seksapilno, potrebno e da go
upotrebite svojot vkus i svoja-
ta imaginacija.
Eve nekolku soveti:
vulgarna obleka.
- Dokolku sakate {tikli,
treba da imate predvid dve
raboti: Treba graciozno da
odite i ne treba da vnesuvate
ni najmal napor. Dokolku ste
- Dokolku nosite rakavici i nespretni i se pla{ite deka
treba da se rakuvate so nekogo, na sledniot ~ekor }e padnete,
zadol`itelno morate da ja toga{ ne rizikuvajte!!! Taka,
simnete desnata rakavica. Ni- samo }e ja izgubite elegancija-
kako nemojte da se pozdravu- ta.
vate so rakavicata ili pak po - Banalno, no korisno e da
gre{ka da ja simnete levata se znae: Kusa sukwa ne mu e
rakavica. dozvolena na sekogo. Samite
- Izbegnuvajte napadliv i treba da procenite dali vas
voo~liv nakit, bez razlika vi e dozvolena ili ne.
dali e ve~erno ili dnevno iz- - Nemojte da nosite torba
leguvawe. koja {to ima ma{ki detali ili
pak nekoja tor-
bi~ka koja ne
izgleda vkusno,
privle~no i
elegantno. I
sekoga{ vnima-
vajte, torbata
mora da bide vo
sklad so ~ev-
lite!!!
- Mnogu
v a ` n o
pravi-
lo!!!! Ne-
mojte
niko-
ga{ da
g i

STIL I MODA

N
aj~esto se veli deka oblekata {to ja no-
sime sekoga{ treba da bide skladna so
sredinata vo koja {to se nao|ame. Dali
taa }e bide elegantna, sportska ili po
ke`ual varijanta, zavisi od mestoto kade {to }e
odite. Ovoj kriterium od sekoga{ moral da se po-
~ituva, a vo dene{no vreme posebno e mnogu va`en.
Prepora~uvame da posvetite posebno vnimanie!!!
I ovde e mnogu va`no, kako i vo drugite situa-
cii, da znaete sebe si da se procenite, da se poz-
navate samite sebe i svojot imix, da si odredite
eden kriterium na oblekuvawe, stil, boja i drugi
detali vo koi ednostavno, prijatno }e se ~uvstvuvate. Treba da - I posle ~etiriesettata
odredite kakva obleka odgovara na va{iot fizi~ki izgled. I godina, elegantnata dama se-
na kraj, da bidete svoj i da si odredite stil koj }e bide prepoz- koga{ treba da nosi {e{ir.
natliv za vas i }e ve prepoznavaat po nego. - Na dama i e dozvoleno da
Za da bidete elegantni ne mora da kupite novo odelo ili pak nosi {e{ir na bilo koe mesto,
toa da bide svileno, satensko ili svetkavo. Treba da imate svoj duri i vo crkva
stil, na izgradena li~nost, koj }e bide postojan i }e ja dava - Izbegnuvajte ili niko-
slikata za vas. ga{ ne nosete bunda. Bunda-
ta, golem del ja smetaat za

136
 MA[KI DETALI
- Mom~iwata sekoga{ tre-
ba da izbegnuvaat kratki ~o-
rapi. ^orapite sekoga{ mo-
raat da bidat vo ton so kra-
vatata {to ja nosat.
- Nikoga{ ne se kombi-
nira ko{ula so linii so
karirana jakna ili obratno.
- Xebnoto maram~e ni-
koga{ ne treba da bide vo
ista boja kako i kravatata
- Nikoga{!!! Ko{uli so
imitirate pozna- amblem, marka ili firma
tite li~nosti i niv- na niv!!! Toa pove}e ne
niot stil na oblekuvawe. se nosi. Dokolku istite
Bidete sekoga{ svoi. ovie detali se nao-
- Izbegnuvajte go va{i- |aat na kravatata,
ot identitet!!! Porano toga{ i taa ne do-
~esto pati inicijalite a|a predvid.
od va{eto ime i prezi- - ^vorot na
me bile ispi{ani na ko- kravatata ne
{uli, kravati, istetovi- treba da go vr-
rani.... Nikako svoite zuvate pre{i-
inicijali ne gi stavaj- roko kako na
te na bilo koj del od amerikanski
oblekata. Edinstveno gangster, no
mesto kade {to mo- ne treba ni
`ete da gi izre`ete da bide mal
e na zlaten, plo~ka kako kaj lokal-
privezok. Tuka e nite kriminalci.
prifatlivo. Srednata golemina e
- Prsteni pove- najprifatliva.
}e ne se nosat, so - Nikako pre{iroki kra-
isklu~ok na burmi. vati!!!
- Slamenite - Nikako, kravati od ko-
{e{iri povtorno `a koi se so lo{ kvalitet
se vo upotreba, no i deluvaat kako plasti~ni.
tie ne ja pravat
elegancijata.
Prepora~livi se
za na pla`a.

137
 SANTORINI, GRCIJA
Grcija ~ie oficijalno ime e Elin-
ska Republika e zemja vo jugoisto~na
Evropa na ju`niot kraj na Balkan-
skiot poluostrov. Ima kopneni gra-
nici so Bugarija, Makedonija, Alba-
nija na sever i Turska na istok. So
vodite na Egejsko more, Grcija grani-
~i na istok, a so Jonsko more i Sred-
ozemno more na zapad i jug.
Mnogumina ja smetaat za lulka od
koja se rodila celokupnata Zapadna
civilizacija. Grcija ima dolga i bo-
gata istorija i nejzinata kultura
osobeno vlijaela na Evropa, Azija i
Afrika. Glaven grad na Grcija e Ati-
na. Oficijalen jazik vo Grcija e gr~-
kiot jazik. Grcija e zemja ~lenka na
Evropskata unija od 1981 god.
Santorini e eden od najmonden-
skite i najatraktivnite ostrovi vo
Grcija. Tamu mo`ete da u`ivate vo
site etno obele`ja i da se odmarate
vo tradicionalniot ambient.

138
BORA BORA

Ostrovot Bora Bora pret-

stavuva biser na Polinezija,
mesto za koe sonuvaat site lu|e
vo svetot. Se smeta za edno od
najpopularnite svetski tur-
isti~ki destinacii, iako za
{armot i ubavinite na ostrovot
se znaelo mnogu odamna, mnogu
pred modernoto vreme. Na ovoj
ostrov prestojuvale mnogu umet-
nici, pisateli, slikari i filo-
zofi koi crpele energija i
inspiracija na prekrasniot
ostrov. Bora Bora e eden od 118
ostrovi na arhipelagot
Francuska Polinezija koi se
podeleni vo nekolku grupi, a
ovaa vo koja najpoznati se Bora
Bora, Morea i Tahiti e popular-
na kako "angelski ostrovi".
Klimata e neverojatno prijat-
na so temperatura od 25 do 30'C,
a periodot od juni do oktomvri e
so ne{to ponizok procent na
vla`nost.

139
 SEJ[ELI
Toa e najgolemiot koralen
greben na svetot, se nao|a
severoisto~no od Madagaskar vo
Indijskiot okean. Se sostoi od
115 ostrovi, od koi Mahe na sever
e najgolem. Dolg e 32 km., a {irok
8 km. i na nego le`i glavniot
grad Viktorija, vo koj `ivee 90%
od naselenieto na Sej{elite. Na
Mahe ima preku 75 prekrasni
pla`i so bel pesok, prekrien e
so bujna vegetacija, a nad nego
kako da visi planinata Morne
Sej{eli. Najpoznata pla`a na
Mahe e Beau Valon.
Ostrovot Praslin, eden od
pogolemite, e dolg 13 km. i {irok
samo 4 km. i gi ima najubavite i
najpoznati pla`i Anze Lazi i Cote
d'Or. Praslin vo prevod zna~i
"Ostrov na palmite“ i toa go
dobil zatoa {to na toa tlo gi ima
retkite Coco de-mer palmi.
Sej{elite imaat egzoti~na
flora i fauna i se vistinski,
mo`ebi posleden raj na nedopre-
nata priroda.

140
HAVAI

Havaite se sojuzna dr`ava od

SAD. Toa se grupa na ostrovi koi se
nao|aat vo Tihiot okean. Glaven
grad na Havaite e Honolulu.
Na Havai, u{te na aerodromot }e
ve pre~ekaat so cve}iwa i muzika.
Toa e slika {to }e ve sledi vo
tekot na celiot prestoj, lesno
oble~eni devojki so temen ten i
egzoti~en tanc na sekoj ~ekor.
Havai go so~inuvaat osum glavni
ostrovi i pove}e pomali i se ras-
poslani kako izoliran arhipelag
na sredi{teto na Tihiot okean. Se
nao|aat na 4.100 km jugozapadno od
Los Anxeles i 6.300 km jugoisto~no
od Tokio. Najgolem ostrov e Havai
so 5 masivni vulkani i impresiven
nacionalen park kade }e slu{ate
prikazni za madam Pele, bo`icata
na vulkanskiot ogan. Nezibe`na e
tradicionalnata zabava so luau
muzika i hula tanc, no i so moderna
muzika, diskoteki i klubovi,
posebno na ostrovite Oahu i Maui.
Na Oahu se nao|aat i najdobrite
pla`i, posebno za surferi, a na
Maui za{titen znak e atraktivniot
vulkan Haleakala ili vo prevod
"ku}ata na sonceto#.

141
 MAURICIUS
Mauricius e ostrov vo
Indiskiot okean, vo blizina
na jugozapadniot breg na
Afrika i e vistinski trops-
ki raj. Visoki palmi, dplgi
peso~ni pla`i i beskrajno
sinilo }e vi ja ma|epsaat
du{ata. Glaven grad e Port
Luis, a pokraj slu`beniot
angliski, se koristat i
francuski i hindi jazikot.
Hranata e kombinacija od
evropska, kineska i indiska
kujna, no bez trevoga, niz
brojnite restorani i hoteli
se slu`i internacionalna
hrana za site vkusovi.
Vremenskata razlika vo
odnos na Makedonija e plus 3
~asa. Na mauricius ve o~eku-
vaat ludi `urki, no i roman-
ti~ni momenti na zalezot na
sonceto i romanti~ni
ve~eri vo brojnite
restorani so takva atmos-
fera.

142
FIXIFixi e arhipelag na raskrsni-
cata na ju`niot pacifik. Fixi e
tamu kade {to brzaweto e
nepristojno, kade imeto na pri-
jatelot ne se zaborava, a lu|eto
nosat cve}iwa ne poradi
posetitelite, tuku zatoa {to go
sakaat. Ostrovite na Fixi, gi
ima okolu 300, mo`at da gorat od
vozbuda, no i da potonat vo
mirot na iskonskata priroda.
Mo`ete da u`ivate vo loveweto
riba nautro od grebenot,
popladne na piknik pokraj
vodopad vo xunglata, a nave~er
da se topite vo doma{nata hrana
podgotvena vo zemjena furna.
Vo vremeto na edrewacite
Fixi go narekuvale zemja na
~ovekojadcite, a denes e
egzoti~en raj so magi~na priro-
da. Najgolem e ostrovot Vitu
Levu, a za kuso vreme mo`e da
bidete kade sakate na Fixi.
Nezaboravni se brzite reki,
vodopadite, porojnite do`dovi
od koi nikoj ne se krie i zaminu-
vaat nenadejno kako i {to do{le
i pla`ite
uivi~eni so
rasko{ni
palmi kade
{to misli{
deka vremeto
zastanalo.
A, Suvu,
glavniot
grad - raj za
{oping.

143
 Bahamskite ostrovi ili
Bahami se ostrovska dr`ava
vo Atlanskiot okean. Se nao-
|aat jugoisto~no od Florida,
Sad. Najgolem ostrov e An-
dros, dodeka glaven grad na
dr`avata e Nasau, koj se nao-
|a na ostrovot Wu Povidens.

BAHAMI

144
SARDINIJA
Sardinija e vtor po golemina ostrov vo
Mediteranot, avtonomna italijanska regija.
Smesten e vo zapadniot del na Sredozemnoto more,
me|u Italija, Francija i Tunis, a glaven grad e
Kaqari.
Nekoi od sardiniskite obali se poznati vo sve-
tot na turizmot i se poim za dramatska prirodna
ubavina. Najpoznati obali se Costa Smeralola, Costa
Rei, Costa Verde, Costa Paradizo i Costa del Sud.
Klimata e mediteranska, so topli proletni i
esenski meseci i `e{ki leta. Ostrovot va`i za
priroden rezervat so retki primeroci na flora i
fauna od koi najgolemiot del se pod za{tita na
dr`avata.
Na Sardinija vredi da se otpatuva, da se pomi-
nat nezaboravni denovi, no zadol`itelno da se
proba ov~oto sirewe pecorino, poga~ata so masli-
novo maslo Pane Gutiau i prekrasnoto crno vino
so jak vkus Cannonau.
Na Sardinija vredi da se letuva.

145
 KORZIKA,
Francuskata Republika ili
Francija (na francuski: Repub-
lique francaise ili France) e
FRANCIJA
zemja ~ija teritorija se nao|a vo
Zapadna Evropa i koja ponatamu
e so~ineta od zbir prekumorski
ostrovi i teritorii locirani
na drugi kontinenti.
Francija e demokratija orga-
nizirana kako unitarna polu-
pretsedatelska republika. Taa
e razviena nacija ~ija moderna
ekonomija e petta po golemina
vo svetot (2003). Nejzinite glav-
ni vrednosti se izrazeni vo
Deklaracijata za Pravata na ^o-
vekot i Gra|aninot.
Francija e eden od osnova~i-
te na Evropskata Unija, kako i
najgolema zemja ~lenka vo odnos
na povr{ina. Francija isto ta-
ka e i eden od osnova~ite na NA-
TO i ON i e postojana ~lenka na
Sovetot za bezbednost pri ON.
Taa e edna od samo sedumte zem-
ji koi oficijalno poseduvaat
atomsko vooru`uvawe.

146
 Dokolku ste avanturisti~ki tipovi i sakate letoto da go minete neza-
boravno i ludo, a istovremeno da do`iveete vistinski odmor, kako hit
destinacija ovaa godina vi gi prepora~uvame Karibite i toa Bermuda.
Karibite se grupa na ostrovi koi se nao|aat na Karibskoto more. Ovie
ostrovi se prostiraat od Florida na sever do Venecuela ju`na Amerika
na jug. Karibite se sostojat od 7000 ostrovi, a podeleni se na 25 terito-
rii koi pretstavuvaat nezavisni dr`avi, kolonii i protektorati.

KARIBI 147
 TAJLAND
Tajland, ili Krals-
tvo Tajland e dr`ava vo
jugoisto~na Azija. Na jug
izleguva na Tajlandski
zaliv i del na Ju`noto
kinesko more. Grani~i
na zapad so Mijanmar,
na sever i istok so Lao-
som, na istok so Kambo-
xa i na jug so Malezija.

148
 [panija e zemja locira-
na vo jugozapadna Evropa.
Go deli Pirinejskiot Po-
luostrov so Portugalija,
Gibraltar i Andora. Na
severoistok, po Pirinej-
skiot planinski masiv,
se grani~i so Francija i
Andora. [panija gi vklu-
~uva Balearskite ostrovi
vo Sredozemno more, Ka-
narskite ostrovi vo At-
lantski okean, gradovite
Seuta i Melila na sever
od Afrika i nekolku po-
mali nenaseleni ostrovi
na sredozemnomorskata
strana na Gibraltar, kako
Hafirinskite Ostrovi,
„karpite” (na {panski:
penones) na Velez i Al-
humkemaz i maliot Pars-

IBICA
li ostrov.
Glaven grad na [panija
e Madrid. Povr{ina na
zemjata e 504,782 km, a broj
na naselenie 43,197,684
`iteli.

149
ZAVESATA SE SPU[TI

Nova magija na
"dr`avata" EXIT
[ estoto izdanie na fe-
stivalot Egzit, koj
poslednava godina ja
pretstavuva{e Srbija
vo pozitiven kontekst i stana nej-
zin vistinski brend, zavr{i na 9
juli. Zavesata e spu{tena, spekta-
kularnata programa i golemite
yvezdi ni gi napolnija srcata, no
ostanuva `elbata Egzit da trae
u{te nekoj den podolgo.
Najgolemi yvezdi bea Pet [op
Bojs, na glavnata bina, odnosno
Derik Mej i Xef Majls na dens
arenata. U{te prvata ve~er na
Petrovaradinskata tvrdina se
najdoa okolu 35 000 posetiteli, a
festivalot be{e oficijalno
otvoren vo ve~ernite ~asovi so
nastapot na grupata Kardigans, na
glavnata bina i spektakularen og-
nomet koj go osvetluva{e neboto
nad Novi Sad. Na dvaeset bini
nastapija preku 600 stranski i do-
ma{ni izveduva~i, a prvata fe-
stivalska ve~er ja obele`aa kon-
certi koi sigurno }e se pametat-
eden od momentalno najpopular-
nite evropski bendovi, Franc
Ferdinand i kultniot sostav

151
 Bojs. Zabavata prodol`i i posle dru{tvo so dalmantinskiot kan-
polno}, so odli~na svirka na wu- conier Neno Belano i Rambo Ama-
jor{kiot-disko-kabare-pop bend deus.
“Sizor Sisters”, a potoa i so na- Egzit ja razdrma Srbija. Gole-
{iot majstor na etno-elektronika mata `urka e zavr{ena. Okolu 140
Kiril Xajkovski so specijalnite 000 posetiteli od celiot svet ja
gosti, Vlado Divqan i kralicata posetija Petrovaradinskata tvr-
na romskata muzika Esma Rexepo- dina tie pet dena.
va. Kade e kralicata, tuka nekade Spored procenkite na izvestu-
mora da bide i kralot, pa pozna- va~ite, ovaa godina Egzit go pose-
tiot [aban Bajramovi~ nastapi tile najmnogu stranci od Zapadna
samo dva bedema podolu, na “Reno Evropa od koga postoi festiva-
Vorld Mjuzik” stejxot. lot. Od niv, najmnogubrojni bea
Ni{to pomalku zabavno ne be- Britanci, koi doa|aa vo organizi-
{e nitu na “Fju`n” stejxot, vo rani turi. Pogolemiot del od
Kult. Vtorata ve~er na “tvrdina-
ta”, po gruba procenka, se sobrale
pome|u 25 000 i 30 000 posetiteli,
koi imaa mo`nost da prisustvuva-
at na odli~niot nastap na Mori-
sej. Vo sabotata (tretata festi-
valska ve~er), se sobraa, kako {to
i se o~ekuva{e, najmnogu poseti-
teli( okolu 45000 iljadi), a najm-
nogu gi privle~e koncertot na pr-
vata yvezda na Egzit, Bili Ajdol,
voedno i najmasoven so preku 20
000 posetiteli. Poslednata ve~er
ja obele`a specifi~nata situa-
cija, odigruvaweto na finalniot
natprevar na Svetskoto prvenstvo
vo fudbal, ~ij {to zavr{etok, ete
se poklopi so kulminacijata na
ovoj muzi~ki praznik. Brojnite
qubiteli na najva`nata sporedna
rabota na svetot, a takvi, pome|u
posetitelite , no i u~esnicite na
festivalot, gi ima{e golem broj,
ja iskoristija mo`nosta na pove}e
punktovi niz “tvrdinata”, na video
bimovi ili plazma televizori na
VIP terasite, da go gledaat due-
lot me|u Itelijanite i Francuzi-
te.
Prenosot, poradi op{tata za-
interesiranost na “Egzita{ite”
do nekade ja promeni satnicata na
slu~uvawata na pomalite stejxo-
vi, no ne i na glavnata bina, kade
i poslednata no} nastapija gigan-
tic. Vo vistinska golemina gi vi-
dovme i kralevite na lesnite no-
ti na popularnata muzika, legen-
darnoto anglisko duo Pet [op

152
strancite bea smesteni vo kampot pokraj Fi-
lozofskiot fakultet. Organizatorite ovaa
godina imaa sre}a so vremenskata prilika, ta-
ka da, do`d re~isi i da ne zavrna.
Site ~etiri ve~eri vladee{e odli~na at-
mosfera, i spored izborot na britanski Gar-
dijan, {estiot po red Egzit festival ovaa go-
dina e najdobriot festival vo svetot.
HIROVITE NA U^ESNICITE
Eve {to se pobaraa u~esnicite na Egzit od
organizatorite na festivalot. Ideite i hiro-
vite na svetskite muzi~ari se interesna rabo-
ta, a toa se poka`a i ovoj pat.
Koj bi rekol...`estokite rokeri ne sakaat
vo svoja blizina bilo kakov alkohol, na legen-
dite od osumdesettite ne im pa|a na pamet da
se vozat so bela ili, ne daj bo`e kola so sre-
brena boja, a novite yvezdi na svetskata mu-
zi~ka scena, insistiraa site raboti da im bi-
dat neotpakuvani- toa se barawata na Kalt,
Morisej, Franc Ferdinand i drugite yvezdi na
Egzit.
Momcite od Franc Ferdinand barale se
{to e navedeno na listata za `elbi da bide
neiskoristeno i neotpakuvano, a Aleks Kapra-
nos i negovata ekipa, barale razglednici od
Novi Sad so markici i vesnici od nivnata
zemja: Gardijan i San.
Blesavite Finci od grupata HIM gi intere-
siralo dali vo Srbija e zabraneto pu{ewe,
{to i ne e ~udo, zatoa {to vo listata za `el-
bi napi{ale deka site ~lenovi na bendot pu-
{at kako da ne postoi utre.
Legendarniot Morisej insistiral avtomo-
bilot koj }e go pre~eka, nikako da bide so be-
la ili srebrena boja. Isto taka, so ogled na
faktot deka Morisej i negovite muzi~ri se ve-
getarijanci, tie napomenale deka im smeta i
mirisot na meso vo bekstejxot.
Ijan Estberi i ostanatite ~lenovi na gru-
pata Kalt se deklarirale kako zakolnati an-
tialkoholi~ari, pa barale vo bekstejxot da
nema alkohol.
^lenovite na grupata Kardigans se intere-
sirale kakva e hranata vo Novi Sad, a nivnata
poraka do organizatorite na Egzit glasi: - Po-
trudete se da ne ne iznenadite neprijatno na
do~ekot i }e bideme krajno fleksibilni i ne-
ma nitu nie vas da ve iznenadime.
EU NA MALI GOLOVI
Politi~kata prikazna na ovogodine{niot
Egzit festival, bez konkurencija e gostuvawe-
to vo Egzit kampot na Oli Ren, komesarot za
pro{iruvawe na
Evropskata Unija. Na sekoj }o{ od tvrdina-
ta se igra{e fudbal na mali golovi, vo koj
finskiot politi~r, koj voedno be{e i kapiten
na svojata ekipa, zaedno so Goran Svilanovi}
u~estvuvaa na ovoj turnir. Ova slu~uvawe go
sledea i davaa nesebi~na poddr{ka, mini-
strite Dra{kovi} i Kojadinovi}, zaedno so
Mladen Ivani}, ministerot za nadvore{ni
raboti na Bosna i Hercegovina.
Ekipata na Egzit so rezultat 3:0 ja pobedi
Evropskata Unija, iako Finecot poka`a deka
dobro barata so fudbalskata topka.
HEROJ MAMA
Na prostorot rezerviran za nevladinite
organizacii, aktivistite nosea pano na koe
“egzitovcite” go pi{uvaa odgovorot na pra{a-
weto: Koj e va{iot heroj?
Izborot na posetitelite sepak padna na
Nikola Tesla, Milev Mari}- Ajn{tajn. Mnogu-
mina se odlu~ija i za Bart Simpson i Du{ko
Dolgou{ko. Nepoznata devojka ednostavno od-
govorila: “Moeto mom~e”.
Vo najubavite odgovori spa|a i natpisot na
eden egzitovec: “Najgolem heroj e mojata majka,
Nada Radmanovi}”.
IN-AUT
IN
“Egzitovci”
I dodeka pogolemiot del od onie koi ne bea
na festivalot, a gledaa kako da zarabotat od
posetitelite, me|u sebe odli~no se slo`uvaa.
Primer za atmosferata od “tvrdinata” mo`e
da bide i slu~ajot so mobilniot telefon. Ime-
no, eden od doma{nite posetiteli na “tvrdi-
nata”, prona{ol mobilen telefon za koj se is-
postavilo deka mu pripa|a na Angli~anec. Se-
dum ~asa po pronao|aweto na telefonot, gi
prona{le i pronao|a~ot i sopstvenikot i te-
lefonot bil vraten. Stranecot sakal da go na-
gradi pronao|a~ot, no ponudata bila odbiena,
pod uslov, ako se sretnat na “tvrdinata”, Ang-
li~anecot da plati pija~ka.
AUT
“Divite Taksisti”
Prevozot so taksi, od `elezni~kata stani-
ca do kampot kaj Filozofskiot fakultet se
napla}al i po 30 dolari. Strancite svatile
deka se ograbeni, no docna, a kakvi sliki za
gradot {irat gospodata “divjaci”, ne e potreb-
no da se komentira. Preku Varadinskiot most
skoro i da ne pominuvalo taksi so tabla od
zdru`enijata, tuku samo onie so svoera~no
izraboteni ili gradski `olti tabli, koi ina-
ku ve}e i ne va`at.
VLADATA GO POMOGNA EGZIT
Po inicijativa na Ministerstvoto za fi-
nansii, vladata na Srbija od buxetskite re-
zervi izdvoi 12 milioni dinari za ovoj festi-
val. Vladata na Srbija odlu~ila da u~estvuva
vo finansiraweto, zatoa {to festivalot po-
153
 maga vo ostvaruvaweto na poziti-
ven imix za Srbija vo Evropa i
pretstavuva simbol na slobodnite,
mladi lu|e, koi se nositeli na po-
zitivnite promeni vo zaednicata.
UGOSTITELITE TRIJAT RACE
Deka vo Novi Sad pristignale
mnogu lu|e za vreme na Egzit po~uv-
stvuva i novosadskite ugostiteli
koi ovie denovi zadovolno gi tri-
jat racete (minatata godina za vre-
me na Egzit se sleaa 3,5 milioni
evra vo ekonomijata na gradot).
Restoranite i kafi~ite bea
polni vo tekot na celiot den, do
predve~ernite ~asovi, koga publi-
kata se upatuva{e kon Petrovara-
dinskata tvrdina.
^ISTOTA
Deka festivalot e zavr{en,
najslikovito govorat mnogubrojni-
te ekipi na “^istota”, koi Novi
Sad go vratija vo prvobitnata so-
stojba.
Vo tekot na ~etirite dena e ot-
straneto 1000 kubika |ubre od tvr-
dinata, od kampot na Egzit i od
pla`ata.
DROGA
Pripadnicite na novosadskata
policija za vreme na Egzit od 277 stazi.
lica odzele 1.15 grama heroin, 3.5 Odzemeni se i 2.3 grama spid,
grama kokain, 14 grama ha{i{, 514 25 grama amfetamin i 145 razni
grama marihuana, 376 tableti ek- tableti.

154
 PROGRESIV MUZIKA NA DIXEJ ICKO
Miksot na Karolina i Babura, mislam deka e ka-
tastrofa. Toa e ne{to {to Novogradska i Ka-
rolina ne smeat da si go dozvolat
Vo stilot na svetskite
j Icko ili Melovski
D Risto, toa mu e od ku-
mot, keariera ja zapo~-
na u{te pred 15 godini
pu{taj}i muzika vo
skopskite kafuliwa i disko-
teki. Prvite radio iskustva go
vra}aat u{te vo po~etocite na
“Noma” radio za podocna, kus
period da raboti i vo “Mega
radio” dodeka be{e smesteno vo
prostoriite na diskotekata
„Hard Rok”. Ne{to podocna, toj e
del od „Antena 5” timot kade
{to e ve}e 10 godini.
ITN: Koga i kade bea tvoite
po~etoci i kolku vreme se za-
nimava{ so pu{tewe muzika?
156
- So muzika se zanimavam
ve}e podolgo vreme, a moite
dixejski po~etoci datiraat od
pred 15 godini vo, svoevremeno,
dosta aktuelniot Skopski klub
„Subway” kade bev resident Dj.
ITN: Osven vo radio, ima{
li pu{tano muzika vo klubo-
vi?
- Da, muzika sum pu{tal niz
celata na{a dr`ava. Sum bil, i
prisuten sum bukvalno vo site
aktuelni klubovi, a imam na-
stapuvano i na nekolku festi-
vali.
ITN: [to e za tebe pogolem
predizvik, diskoteka ili ra-
dio?
- Ova pra{awe postojano i
sam si go postavuvam. Toa {to
od sekoga{ sum go sakal e da
vlijaam na lu|eto so muzikata,
da im zboruvam preku muzikata.
Vo momentite koga go ima{ onoj
najneposreden „Vibe” so publi-
kata vo klubovite e navistina
neverojaten, od druga strana
pak, toa {to mo`e{ da im go ka-
`e{ na lu|eto preku radioto,
osobeno preku „Antena 5” e ne-
procenlivo, a i mnogu povlija-
telno, zatoa {to se obra}a{ na
mnogu pogolema publika i na
poinakov na~in. Sepak, predno-
sta }e bide radioto, mislam
deka kako predizvik, opciite
se mnogu pogolemi.
ITN: Kakov stil na muzika
pu{ta{?
- [to se odnesuva do klubo-
vite, progresiv zvukot mi e os-
nova, me|utoa dosta eksperi-
mentiram, a vo zavisnost od
publikata, zastapena e elektro,
minimal, breakbeat muzikata,
pa duri i poagresivnite stilo-
vi. A, {to se odnesuva do radi-
oto, Mainstream muzikata e
najzastapena, iako imam nekol-
ku specijalizirani termini ka-
de {to se pu{ta isklu~ivo mu-
zika od klupskata scena vo Ma-
kedonija.
ITN: Dali toa i privatno
go slu{a{?
- Privatno, najmnogu slu{am
progresiv, iako i trans scenata
ne mi e nepoznata
ITN: Kakvo e tvoeto misle-
we za drugite pravci na muzi-
ka?
- [to se odnesuva do ele-
ktronskata scena, sakam da po-
setuvam zabavi i nastapi od
site pravci, ne sakam iskomer-
cijalizirani raboti od bilo
kakov tip i sepak }e dodadam
deka muzikata e li~na rabota i
vkusovite se ne{to so koe ne
mo`e da imate isto mislewe so
drugite.
ITN: [to misli{ za turbo
folk grupite {to nastapuvaat
i imaat koncerti po diskote-
ki?
dixei
- Za turbo folkot nemam ni-
kakvo mislewe, ni dobro, ni
lo{o. Jas ne go konzumiram vo
niedna forma. Se nadevam deka
e toa samo rabota {to brgu }e
pomine. Mislam deka kaj nas,
duri pove}e go slu{aat i od
zemjite od kade {to doa|a. A,
dali treba da go ima vo disko-
tekite? Mislam da, me|utoa tie
diskoteki bi bilo najdobro da
si go odredat na~inot na rabo-
ta, da se specijaliziraat za toj
vid zabava i mislam deka taka
pove}e }e prosperiraat. Kakov
e toj klub koj ima standardna
turbo folk publika, a drug den,
klupska publika !? Toa ne go
razbiram.
ITN: Ima li dovolno lu|e
{to ja slu{aat taa muzika?
- Mislam deka vo Makedo-
nija ima i pove}e od dovolno
lu|e {to ja sledat klupskata
scena. Mo`ebi treba malku po-
ve}e propaganda koga se raboti
za doma{nite dixei, a ne samo
koga doa|a nekoj od nadvor. So
takva cel e i emisijata Dj s
Korner so Icko i Lefonque na
„Antenna 5” radio.
ITN: Ima{ li pu{tano mu-
zika nadvor od Makedonija?
- Ne , me|utoa sum prisus-
tvuval na bezbroj nastapi i
`urki {to se slu~uvale nase-
kade vo svetot. Tuka gi vklu~u-
vam i nastapite na najdobrite
svetski dixei vo Amerika,
Anglija i drug delovi na Evro-
pa.
ITN: Mo`e{ li da napra-
vi{ sporedba so na{ite klu-
bovi i `urki?
- Sporedbata e {to ova kaj
nas e samo minijatura vo sekoj
pogled vo odnos na toa {to se
slu~uva vo Miami, Los Angeles,
New York, London....Tuka zboru-
vam bukvalno za se. Zna~i za
zvukot, osvetluvaweto, masiv-
nosta i klupskata kultura na
tie nastani.
ITN: [to misli{ za stari-
te makedonski pesni prerab-
noteni vo haus verzija?
- Ni{to, za `al. Toa e tolku
mal segment {to ne e vreden
nitu da se spomene. Bi im pre-
pora~al na na{ite avtori i
yvezdi da ne prevzemaat takvi
~ekori, osven ako ne se raboti
za vrven producent, kako {to e
na primer eden Kiril Xajkov-
ski, koj znae kako toa treba da
zvu~i.
ITN: Ima{ li razmisluva-
no ti da napravi{ remiks na
nekoja makedonska pesna?
- Ne, me|utoa imam dosta
idei za koi mislam deka imam
realni {ansi da gi realiziram
za nastap so remiksi koi }e
vklu~uvaat makedonski etno
elementi od zapadniot, Mia~-
kiot kraj, odsvireni na tapan
zurla i kaval.
ITN: Kako ti se dopa|a re-
miksot na Karolina i dixej
Babura?
-Katastrofa. Toa e ne{to
{to Novogradska i Karolina ne
smeat da si go dozvolat.
ITN: Ima{ li nekakva so-
rabotka so drugite dixei?
- Apsolutno, da. Vo pogled
na nastapi, imame napraveno
nekolku izvonredni setovi so
Nikifor. ]e go spomenam tuka
i Lefonque , a ima i dosta dixei
od cela Makedonija.
ITN: Dali si imal nekakva
sorabotka so nekoi svetski
dixej?
Vo pogled na produkcija i
nastapi ne, me|utoa se dopi{u-
vam redovno so nekoi od dixe-
ite od prviot e{alon.
ITN: [to misli{ za muzi-
kata na Tiesto?
- Za muzikata na Tiesto ne
mislam ni{to posebno bidej}i
nema napraveno ni{to svoe ve-
}e podolgo vreme. Pofalni
zborovi imam za posledniot
negov proekt koj go rabote{e
zaedno so Brajan(BT) In The Se-
arch Of Sunrise 5, me|utoa toa e
samo izbor na muzika, a toa pak
ne e negova muzika. Tiesto go
imam gledano ve}e 5 pati i mi
se dopadna samo negoviot dolg
set vo Majami vo Mansion klu-
bot, se drugo e pod prosek.
ITN: Kaj e tvoj omilen
svetski dixej?
- Gi ima pove}e, ama bi gi
izdvoil Hernan Cataneo ,Paul
Van Dyk, Sander Klinenberg, Ro-
ger Sanchez, sekoj od niv e naj-
dobar vo svojot segment.
Toa e dixej Icko, pa sega sa-
mi znaete zo{to vredi da se
sl{a na “Antena 5” i zo{to se
interesni negovite `urki.
157
 ISPOVED NA NO]NITE DAMI
„^I^E, SAKA[ LI
@ E N S K A“ ?
Podgotvil:
Slobodan
Don~evski
ez odredena cel izle-
gov od doma, ne znaej}i
B kade da odam. Taa ve~er
bev sloboden i ne znaev
{to da pravam. Koga stignav
pred „Mavrovka“ naedna{ si re-
kov: „^ekaj i ovaa ve~er mo`e da
bide interesna“. Na semaforot
svrtev levo i zastanav na par-
kirali{teto na koe nave~er ne-
ma avtomobili i slu`i za „biz-
nis“ na damite {to nudat qu-
bovni zadovolstva. Samo {to
zastanav, edna devojka mi ja
otvori vratata od avtomobilot
i mi se obrati so zborovite:
„^i~e, saka{ li `enska?“
Bev zbunet i pred da odgovo-
ram nejziniot za{titnik (ma-
kro), potpren na vratata smeej}i
se re~e: „Koj ne saka `enski, ta-
ka li e ~i~e?“
Da, taka e, koj ne saka `enski,
rekov.
Toga{ dogovorete se, re~e za-
{titnikot i se oddale~i.
Devojkata bez pokana vedna{
se smesti na sedi{teto do mene.
Ja poglednav, kapka. Gradite se
u{te neoformeni, vo faza na
razvivawe, dali ima{e odvaj 17
158
pobuniv objasnuvaj}i i deka se
u{te sum nevina. Tokmu za toa,
prodol`i taa, toj ~ovek mnogu mi
e va`en i mnogu raboti mi zavi-
sat od nego. Ti eden den }e go
stori{ toa, mo`ebi bescelno i
bez pari. Vaka, mene }e mi sto-
ri{ golema usluga, a jas }e ti
Po patot na temninata mnogu trgnale samo- dadam pedeset marki. Toj mi ve-
volno ili pritisnati od golemata siroma- ti deka }e bide ne`en, }e se
{tija. Nina, vo ovoj zanaet ja vovela sosetkata
u{te koga nemala nitu 15 godini. Lekomisleno
~uvstvuva{ prekrasno.
Pedeset marki, si govorev
samata na sebe, nikoga{ ne sum
videla tolku pari. Ne znam, pa-
za dobra pari~ka go prodala sopstvenoto telo rite mi go pomatija umot, se sog-
ne sva}aj}i deka istovremeno si ja prodala i du- lasiv. Navistina ~ovekot be{e
ne`en, ~uvstvuvav ne{to neo-
{ata. Koga svatila deka se nao|a vo jatoto na dredeno, no mi be{e ubavo. Sla-
prostitutkite ve}e ne mo`ela nazad, tuku da tko si gi potro{iv parite. Toa
se bori i da se izbori za svoeto mesto me|u toj bea moite prvi zaslu`eni pari.
Podocna razbrav deka taa me
xgan. Uspeala vo toa i sega pretstavuva vi- prodala za dvesta germanski
stinska konkurencija na postarite, a taa nema marki, {to zna~i deka zarabo-
tila na mene. Bev luta, sakav da
nitu 17 godini. ja ubijam, no se premisliv i si
stomakot i toa {to se nao|a me|u nozete. Toa rekov: „Koga mo`ev prvpat za
pari, }e mo`am i ponatamu, a na
go tvrdi mojata sogovorni~ka Suzi, na koja ve}e sosetkata najdobro }e i se od-
seedno i e so kogo i kade go pravi toa. Samo da mazdam ako i vlezam vo biznisot
i i stanam konkurencija“.
ima seks i nekoja pari~ka. Sega znam, te interesira kako
dojdov na ovoj asfalt i kako ja
godini. Dete, si rekov, {to da osnovnata rabota {to me odr`u- minav prvata ve~er. Znaev deka
pravam. va i mi go prodol`uva `ivotot, toa mesto e ovde, oblekov kra-
Ajde ~i~e, saka{ li, me pre- bez niv poarno da te nema. Imam tko zdolni{te i dojdov. Posta-
kina vo mislite damata. dve pomali sestri i majka. Tatko rite vedna{ po~naa so provoka-
Kolku }e me ~ini zadovols- mi „skubnal“ vedna{ po moeto cii, {to baram tuka, u{te sum
tvoto, mlada damo? - pra{av. ra|awe. Na sestrite koj im e ta- dete, vedna{ da si odam i da
Iljada denari ~i~e, za edna tko, ne znam. A, i ne e va`no. prodol`am da pijam mleko. To~-
seski tura od polovina ~as. Mo`ebi majka mi znae, a mo`ebi no, bev ispla{ena, no si rekov:
Dobro, no kade? - povtorno i ne. Toa si e nejzina rabota. „Nina, dr`i se, mora{ da im po-
pra{av. Sega ti e jasno zo{to po~nav, ka`e{ na ovie guski“. Po~naa da
Vo avtomobilot, tamu vo tem- pove}e ne treba da se objasnuva. me turkaat, da me skubat za ko-
nicata. Vo „rabotata“ pred dve godini sata, a edna „ovca“ so cigara me
Se odvezovme vo temnicata i me vovede edna postara sosetka, izgore na kolenoto. Vrisnav i i
samo {to zastanav, taa po~na da na koja sega sum i vistinska kon- zalepiv edna {lakanica, no taa
se soblekuva. kurencija. No, {to da pravam, silno me mavna taka {to vedna{
Ne, rekov, zastani. Ne mi e do koga sekoj saka pomlado, „sve`o se najdov na asfaltot. Ni{to,
seks. ]e platam, samo da pozbo- mevce“ ( ha, ha, ha...) taa ve~er me natepaa, no si re-
ruvame. Letoto {totuku po~nuva{e, a kov deka }e izdr`am, a potoa jas
Mene mi e seedno, ti stojam na jas rascutuvav. Sosetkata od po- }e im poka`am.
raspolagawe, ako saka{ }e ti odamna me merka{e kupuvaj}i mi Xgan e ova ovde ~i~e, xgan. I
„me{am“, ako saka{ }e ti raska- po ne{to, osobeno od dolna ob- za ovaa profesija mora{ da se
`uvam, va`no e da si gi dobijam leka. Se raduvav ne pomisluvaj- izbori{. Tretata ve~er, koga
parite. }i {to mi podgotvuva. Poneko- po~naa da me maltretiraat,
]e gi dobie{, samo raska`i ga{ me izveduva{e vo dru{tvo prijde Nexo i vikna: „Ostavete
mi zo{to i od koga si po~nala da so drugi mom~iwa i devoj~iwa. ja, dovolno i be{e“. Me fati za
go prodava{ sopstvenoto telo? Edna ve~er mi re~e: „Nina, ovoj raka i me odvede na edna klupa.
Zo{to? Kakvo glupavo pra{a- ~ovek saka da spie so tebe. Te Slu{aj male~ka, po~na da mi
we. Se znae, za pari. Parite se molam stori go toa za mene“. Se zboruva, ve}e nema da te mal-
 tretiraat. Ti go polo`i prviot
ispit.
[to zna~i toa, pra{av, zo{to
vedna{ ne dojde da me odbra-
ni{?
Sakav da vidam kolku }e iz-
dr`i{, toa ti e prviot priemen
ispit. [to misli{, sekoj li mo-
`e da raboti ovde? Ne male~ka
moja, ovde mora{ da se poka`e{.
Otsega jas }e te za{tituvam, no
moram prvo jas da te probam, da
vidam {to znae{ i kolku si
stru~na. Ako go polo`i{ i ovoj
ispit, toga{ si „pe~ena“. So tvo-
jata mladost ~udo kapital }e
nayida{. [to mo`ev, re{iv da
odam do kraj i go polo`iv i vto-
riot ispit.
Sega male~ka, jas }e ti ja
odreduvam tarifata, a 20 % od
toa mi pripa|a mene, zadovolen
tot. Vo sprotivno, pravite noxi-
wa }e ti se iskrivat, a liceto
sama nema da mo`e{ da si go
prepoznae{.
Pove}e komentari nema{e,
vedna{ se zafativ so rabota i
kako {to gleda{, tuka sum.
Do koga vaka? - pra{av.
Samo u{te nekoja godina, a
posle }e ja „letnam“ za Evropa,
no dosta zboruvawe, vremeto
iste~e, vrati me nazad. Glupo e
da ti naplatam cela tarifa, ti
ni{to ne stori, samo daj go pro-
centot za Nexo, toa mora{.
I dadov 300 denari, se zab-
lagodariv i zaminav ostavaj}i ja
na asfaltot da go ~eka sledni-
ot.

SUZI
mi ja soop{ti ocenkata od ispi-

SUZI
toa vo glavata, a ne nekoi pe-
der~iwa. Sentimentalnosti,
umilkuvawa i ne`no galewe ne
me interesira, toa e pubertet-
ska rabota. Sakam grub seks, me-
{awe do gola voda. Koga }e se
zapalam ne znam koga mi e dosta,
kako nikoga{ da ne videl `ena,
pa kako da ne se smee{.
Edna{ mi se ~ine{e deka }e
umram. Me ~ere~ea na site stra-
ni. Ne, ne, od nivnite stapovi ne
se pla{ev, trista da bea }a gi
skrotev, no drugi gluposti mi
vam ha, ha ha... Slatko se iznas-
mea Suzi i zapali nova cigara.
So Suzi mo`e dolgo da se
razgovara, no i toa {to go slu{-
nav za ova kuso vreme dodeka
sedevme e navistina mnogu.

Z
a mene mo`e mnogu da se
pi{uva, no ne znam dali
ti }e umee{ seto toa da
go napi{e{ i dali voop-
{to ne{to }e pi{uva{. Sepak,
seedno mi e, i taka e docna, ve-
~eva }e ostanam suva, mu{terii
nema, pa {to mi ostanuva drugo
osven da izgubam u{te nekoj ~as
so tebe. Belki }e se seti{ da me
po~esti{ ako za seks ne te bidu-
va.
Od kade sum i kako dojdov na
ova derexe, voop{to ne e va`no.
Ve}e i samata zaboraviv od ka-
de sum. Tamu ne sum bila kojznae
od koga i zo{to da odam, kogo da
vidam i {to }e vidat vo mene?
Mi se ~ini kako celata da sum
izlepena so sperma i samata na
sebe si smrdam. ^udno, taa smr-
dea mi vleze vo du{ata i se ~uv-
stvuvam prazna i voznemirena
ako ja nema. Toa kaj mene mu doa-
|a kako droga.
Mu{teriite ne gi biram, nitu
pak se pla{am od niv. Koga }e me
udrat vra}am so ista merka, se
tepam kako ma{ko. Ako, pak, so
mene nekoj e ne`en, jas pobesnu-
vam, go raskinuvam, go teram po
dva-tri pati da svr{uva, toga{
parite ne mi se va`ni. Sakam
grubi ma`i, nedodelkani, koga
}e me zgrabat da go po~uvstvuvam
sigurno zaradi toa mene najmno-
gu me baraat. Gleda{ ne sum uba-
va, cickite ne mi se golemi, ama
postojano me baraat.
@iveam za da zadovolam samo
dve raboti, stomakot i ona {to
go imam me|u nozete. Drugo ni{to
ne me interesira. Politika, {to
e toa? Ima li pogolema glupost
od toa? Ako saka{ da znae{ i
toa e seks.
Zarem e va`no kolku i kako
}e `ivee{ i {to e tolku va`no
dali }e ti napravat takov ili
vakov spomenik ili, pak, voop-
{to nema da ti napravat koga }e
te nema. Mene mi e va`no da me
ima, da jadam i da vodam qubov,
da si igram so tie `ivotni koi
doa|aat kaj mene. Za polovina
~as zadovolstvo jas dvojno gi ce-
dam. Prvo gi cedam niv, a potoa
im gi cedam xebovite. Si odat
doma so nasmevka. Kakva ironi-
ja.
Jas nemam avtomobil, luksu-
zen stan, nemam kojznae kakva
garderoba, no `ivotot mi e in-
teresen i ubav. Mnogu interesni
raboti do`ivuvam, ponekoga{
slatko se smeam, a ponekoga{
bogami i gorko pla~am. Samo da
ima{ mo`nost da vidi{ koga }e
dojde nekoj podoteran i se pravi
fin, no koga }e po~neme izlegu-
va golema mizerija, se zbunuva
pravea. Upotrebuvaa razni
predmeti. Zapalija cigara i {to
ne mi pravea so nea, se obiduvaa
dvajca naedna{. Dva ~asa me
maltretiraa. Ne znam dali po-
ve}e sperma ima{e vo mene ili
na mene. Koga se smirivme le-
`ev, a od mene od site strani
te~e{e. No, kako {to veli naro-
dot, ~ovekot e `iv |avol i se iz-
dr`uva, pa taka i jas koga ne
umrev toga{, mi se ~ini nikoga{
nema da umram. Kojznae, vo pos-
ledno vreme po~nav da potka{-
luvam, mnogu pu{am i pijam, no
{to da se pravi kaj mene e taka.
Sekoga{ posle polno} se vra}am
doma, polna so alkohol i sper-
ma, se tu{iram i vedna{ si leg-
nuvam. Spijam do pladne, potoa
se oblekuvam i vo grad, pak od
po~etok. Do koga vaka ne znam,
nitu pak sakam da mislam na toa.
Dodeka ide, neka ide, koga ne }e
mo`e, ako Gospod ne me zeme
vedna{, toga{ }e bide najte-
{koto. Se nadevam deka toj pu-
stiot nema da me zaboravi. Na
onoj svet mo`ebi }e imam pove}e
prijateli zatoa {to pred Gospod
nema la`ewe. Toj se kontrolira.
Ovde sekoj sekogo la`e, kontro-
la nikakva. E, tamu jas so svojot
kvalitet }e imam po~esno mesto.
Bogami, }e gi izredam site svet-
ci. Tie ako ne sakaat }e gi silu-

159
 ISPOVED NA NO]NITE DAMI

VERA
VERA
kori zaminuvaa. Se bli- mislite ne mi be{e `elbata da
`e{e edinaeset ~asot, a gi pomiluvam, tuku se pra{uvav
parkirali{teto re~isi kako ne i studi. Taa ja podigna
be{e prazno. Samo na glavata i so svojot mole`liv
edna klupa sede{e edna pogled me prinudi da gi svrtam
dama vo mini zdolni{te, moite o~i kon nejzinite, za da
so prekrsteni dolgi no- vidam dve dlaboki ezera vo koi
ze, zelena raskop~ana lesno se propa|a, a liceto i e
ko{ula i pu{e{e. belo kako
{totuku ras-
Brakot e sveta rabota so bo`ji pravila. Ako cutena bela
roza. Sepak,
edno od tie pravila se prekr{i, odnosno vo nego mojata pro-
vleze prequbata, toga{ raspadot e neminoven. fesional-
Tokmu prequbata na majka i na Vera ja naterala nost silno
me udri vo
da se zanimava so prostitucija. slepoo~ni-
mene. Mene pari mi trebaat za
da go pre`iveam utre{niot
den. [to znae{, ako me razne-
`i{, mo`ebi }e ti dadam i da
me pogali{, kone~no ubavo se
nasmea devojkata.
Se soglasuvam, se nasmeav i
jas. Se smestivme vo avtomobi-
lot, zapalivme cigari i go ka-
`av moeto ime i ja pra{av
za nejzinoto.
B i -
dej}i mi se
pretstavi i
jas }e ti go
ka`am vi-
stinskoto,

P
cite potse- umetni~ki
tuvaj}i me imam pove}e i
o~na da zarosuva siten Kone~no e sama, a ne veruvam kade sum i ~esto gi menu-
proleten do`d. Sedev deka vo ova vreme nekoj }e doj- zo{to sum vam. Se vikam
vo avtomobilot parki- de i }e ja sobere, si rekov, }e i dojden. Vera, no bez
ran na krajot od parki- prijdam, pa mo`ebi }e se sogla- Prostete qubov i nade`.
rali{teto i gledav kako no}- si da pomuabetime, Ja pozdra- gospo|i- Ednostavno Ve-
nite dami edna po edna gi sne- viv so dobrove~er, no ne ja gle- ce, mo`e ra, koja se u{te
muva{e. Nekoi so mu{terijata, dav vo o~ite, tuku vo razgole- li da veruva deka eden
a nekoi nervozno }e ja frlea nite nabreknati gradi koi voz- sednam den }e bide podo-
dogorenata cigara i so brzi ~e- buduvaa. Gradite mamea, no vo do vas, bro.
pra{av. Dobro Vera,
Ako raska`i mi ja tvo-
s t e jata prikazna, od
dojdeni kade si, zo{to
samo da sedite do mene, si ovde i od
podobro e i koga?
da ne sednu- Od sekade
vate, razo- i nikade, no
~arano se og- toa ne e
lasi devojka- va`no. Komu
ta. mu e gajle
Da, ne sum koj od kade
mu{terija, sa- e, va`no e
kam da vi pra- da se vos-
vam dru{tvo da postavi
ne bidete sami kontakt i
ovaa no}, se da se za-
obiduvav da bi- raboti.
dam duhovit. Zo{to
Dru{tvo, mene sum tuka
ne mi treba, ako i od ko-
vie sakate toga{ ga? E,
mora da platite, toa e
jas ni{to ne pra- te{ko
vam bez pari. i bol-
Ne bidi tolku n o
komercijalna de- pra-
vojko, {to ako ve- {awe. Me vra}a{ vo
~erva i jas ne ti najcrnot del od mojot `ivot, mi
prijdev, pak }e ostane{e bez ja otvora{ ranata koja mnogu me
ni{to. Ajde da pojdeme vo neko- boli.
ja kafeana, da se napieme po Bev edinica i sre}no `iveev
ne{to i da si porazgovarame. so roditelite. Majka mi rabo-
Slu{aj gospodine, mi se te{e vo edna firma, a tatko mi
obrati delovni~ki, tamu sigur- profesor. Veli{ deka sum
no }e plati{ okolu petstotini mnogu ubava, no majka mi be{e
denari, a mene ne mi e do pie- u{te poubava. Sega da ja vidi{,
we. Mo`eme da razgovarame vo li~i na baba iako ima ~etirie-
avtomobilot, tie pari daj mi gi set i pet godini. Ubava, no glu-

160
pava kako guska i nejzina vina e
{to jas sega sum tuka.
Pred nekolku godini fatila
{valer, kako tatko mi da ne i
be{e dovolen. Toj, pak, naiven
profesor, do koska vquben vo
svojata `eni~ka-ikoni~ka,
dolgo vreme ne gleda{e {to
pravi taa. Majka mi zabrazdila
so {valerot i se podocna se
vra}e{e od rabota. Tatko mi
po~nal da se somneva, ja sledel
i ja ne~ekal vo nejzinata kan-
celarija vo qubovna pregratka
na {valerot. Edna stolica
iskr{il od nivnite glavi, no
pote{ko be{e toa {to {vale-
rot go tu`e{e za naneseni te- sat `ivotot. Gluposti, podobro ne mo`am da mu pomognam...
lesni povredi i toj mora{e da da me ostavele da umram. Tatko Toga{ Vera me ogledna i vi-
plati debela kazna. mi e vo Bardovci, sama `iveam de deka pla~am, pa re~e:
Vedna{ se razvedoa. Taa si vo dvosobniot stan koj re~isi e O, dragi moj, pa ti pla~e{,
zema stan pod naem i prodol`i prazen, bidej}i po- navistina si ~ovek od majka ro-
da si raboti. [valerot ja napu- golem del od poku}- den, aaa, ne
{til, go `alela nekolku mese- ninata prodadovme ti raska-
ci, a potoa po~nala da gi menu- za rakija. `uvam po-
va ma`ite kako xambaz kowite. A, kako se najdov ve}e. No,
Tatko mi se propi i stana te- ovde? - zamisleno bidej}i si
{ka pijanica. Se obiduvav da i isprekinato tolku ~uv-
mu pomognam, no poleka i jas se prodol`i Vera. stvitelen,
propiv. So denovi tatko mi i Znae{, vo ovoj pregrni me i
jas se te{evme so rakijata pred svet ima dobri, stopli se na
nas. Eden den tolku sum se na- no pove}e zlobni moite zovrie-
pila {to moraa da interveni- lu|e. Zlobnite ja ni gradi.
raat lekarite za da mi go spa- iskoristija mo- Ne, Vera,
jata sostojba, eve ti petsto-
najprvin nudej- tini denari i
}i mi pomo{ na da si zamineme.
fin na~in go Ne, ne, {tom
dobivaa moeto si tolku mek na
telo, a potoa srce, }e ti poka-
stanaa grubi `am deka i jas
i sakaa da imam srce, ne ti
zarabotuva- gi zemam parite,
at na mojata samo te molam imaj
ubavina. me za prijatel.
Koga svativ Gledam deka ti mo-
deka sum stanala kurva `e{ da mi bide{, a
mi pukna filmot, gi oterav vo jas vo ovoj moment
maj~inata i re{iv da zarabotu- nemam nitu eden...
vam za sebe. Pred edna godina Ne mo`ev ni{to pove}e da
dojdov ovde i eve me tuka sum. progovoram, ja baknav vo ~elo-
Za majka mi ne mi e `al, ne- to, i ja otvoriv vratata od
kolku pati se obiduva{e da se avtomobilot, go zapaliv moto-
zbli`ime, no za mene taa ne rot i so golema brzina odletav
postoi. Go `alam tatko mi, no od parkirali{teto.
161
 ISPOVED NA NO]NITE DAMI
LEJLA
LEJLA
Sekoj ~ovek e sozdaden
za nekoja rabota. nekoi
zavr{uvaat visoki
{koli, nekoi zanaeti,
no spored raska`uvawe-
to na Lejla, taa bila
sozdadena za prostitu-
tka, zatoa i so taa
profesija odlu~ila da
S
se zanimava
ekoj ne{to prodava za
da pre`ivee, po~itu-
van gospodine. Nekoj
prodava pamet i dobro
profitira, nekoj veter i magla,
pa pak `ivee. Eve, i ti se pro-
dava{ sebe si za da pre`ive-
e{. Smeej}i se po~na da raska-
`uva Lejla i pri toa postojano
tegne{e od cigarata kako da
saka{e {to pobrzo da ja izgori.
Ve~erva si ja ostavil sopru-
gata sama i si zaakal vo ovaa
temnica ne znaej}i kogo }e
stretne{ i {to }e proizleze od
taa sredba. Zo{to go pravi{
ova? Sigurno ne od zadovols-
tvo, tuku da sraboti{ ne{to i
da zaraboti{ nekoj denar. Za-
rem toa ne e prodavawe? I ti ja
prodava{ svojata du{a, a i na
tie {to se so tebe. E, moj drag
gospodine, vie {to si zamislu-
vate deka ste mnogu u~eni, mis-
lite deka se znaete. Ne, ne e
taka, vie ne mo`ete da svatite
deka se ima cena i za se vo `i-
votot se pla}a, pa se ~udite
zo{to nie go prodavame svoeto
telo. A, {to da mu pravam jas na
moeto telo, ako ne go upotrebam
za da zarabotam!? Pred se, nas
`enite gospod ne sozdal prvo
za seks, a potoa za drugi ne{ta.
Ne, - reagirav - i `enata e
~ovek kako i ma`ot, so site
prava za normalen `ivot.
Kolku si sme{en, u{te po-
silno po~na da se smee Lejla.
Da, i `enata e ~ovek, no od vtor
red, a se {to e od toj red ima
pomala vrednost i mora da se
pot~inuva na onie od prviot
162
red, toa se ma`ite. Jas vremeto se vra}av u~ili{teto i se mu
toa odamna go imam sva- doma raska`aa za mene.
teno i zatoa koga Koga dojde doma na
moram da se pot~i- mrtvo me pretepa.
nuvam, toga{ barem Nekolku dena ne
toa ubavo da go nap- izleguvav od doma,
latam. no predhodnite
Bogami, ti mora da sredbi so mom~i-
si zavr{ila nekoja visoka wata vo mene ne-
{kolija, {tom vaka mudro {to budea. Po~na
zboruva{, se nasmeav i jas. da mi gori me|u
Visoka {kolija, - i pona-
tamu se smee{e Lejla. A, be,
nozete, se pove-
}e stanuvav
naiven gospodine. Ti misli{ buntovna. Od
deka samo vo tie visoki {ko- porano imav
li se u~i ne{to. Navistina, slu{nato deka
tamu za nekoi raboti }e nau- no}nite dami
~ite ne{to, no za `ivotot si dobro zara-
ostanuvate prosti. Treba da botuvaat so
znae{ deka pogolem univerzi- qubov, pa si
tet od ulicata nema.Tuka ne sa- rekov zo{to
mo {to se diplomira, tuku mno- i jas da ne
gu brgu i se doktorira. go rabotam
Ajde, ostavi gi tie filozo- toa. Em }e
fii i ka`i mi ne{to za sebe, si imam
zo{to si tuka i od koga? zadovols-
Zo{to sum tuka? Kakvo glu- tva, em po ne-
pavo pra{awe, pa se razbira za koja pari~ka.
pari, a ne za slava. [to mis- kako da Pobegnav od doma i ve~erta
li{, so sekakva budala }e fa- se vra}am od u~ili{te. dojdov ovde, na ova par~e
}am rabota za xabe? Ne, ni{to Eden den tatko mi go viknaa vo asfalt kade se vrabotiv kako
nema xabe, mili~ok. Ovoj raz-
govor i tebe }e te ~ini, nemoj
da misli{ deka mi e zadovols-
tvo so tebe da ispravam krivi -
drini. Znam deka od ovoj razgo-
vor i ti }e zaraboti{ nekoj ho-
norar i zo{to jas xabe da ti
davam materijal. Ne, ne, nema
ni{to xabe.
Dobro, dobro, nema da te
ostavam bez ni{to, ajde raska-
`i ne{to za sebe, reagirav po-
ostro.
Se vikam Lejla, toa mi e vi-
stinskoto ime, a prezimeto ne e
va`no. Zavr{iv osmo oddele-
nie i toa odvaj, so golem priti-
sok na roditelite. Sakaa da
prodol`am vo nekoe sredno
u~ili{te i da stanam ~ovek,
kako {to tie velea. No, ne mi
se u~e{e, odnosno, ni{to ne mi
vleguva{e vo glavata od toa
{to go ~itav. Jas ne sum vinov-
na, tolku mi dal Gospod, toa e
negova volja. Me zapi{aa na za-
naet za frizerka, no i tamu
treba{e da se odi na ~asovi i
ne{to da se ~ita. Ama pustoto i
tamu ne mi se ode{e, ednostav-
no ne mi se ~ita{e. Roditelite
mislea deka odam na predava-
wa, a jas so edna drugarka {e-
tavme po ulicite vo Skopje, se
sretnuvavme so mom~iwa i se
zabavuvavme. Koga }e dojde{e
prostitutka. Bidej}i bev nova,
vedna{ mi prijde Nexo pra-
{uvaj}i me od kade sum i od
koga se zanimavam so ovaa
rabota. Mu rekov deka se
u{te sum nevina, a na nego
o~ite mu svetnaa kako da go
videl Sveti Petar. Mi objasni
nekolku raboti, deka prv pat
mo`ebi malku }e me boli, no po
izvesno vreme }e mi bide uba-
vo. Se ponudi toj da bide prvi-
ot i edna nedela da bidam so
nego za da me razraboti. Navi-
stina, prviot pat kako `ar~e
da me pecna, no sekoj sleden
pat mi be{e se poubavo.
Po edna nedela me pu{ti vo
promet. Mi re~e deka }e me za-
{tituva i dvaeset otsto od
prometot }e bidat negovi. Bez
dvoumewe se soglasiv. Ottoga{
minaa dve godini, iznajmiv ed-
no sobi~e kade
preku den prespivam, a no}e
rabotam. Se slu~uva vo nekoja
no} da imam i do deset mu{te-
rii. Toa samo procentot za Nexo, a mene
mi stana ako saka{ po~esti me so nekoj
rutinska denar, a ako ne, da bideme `i-
rabota, vi i zdravi.
a koga Se nasmeav i i plativ polo-
sakam vina od tarifata, na {to taa
zado- be{e pove}e od zadovolna.
vols- Opaa, bez rabota, kolku -
t v o tolku nekoja pari~ka. Ajde da
tuka mi bide{ `iv i zdrav, me bakna
mi e vo obrazot i si zamina.
Ne- I jas bev zadovolen, mo`ebi
xo, ne mi raska`a kojznae {to, ama
s o barem be{e prijatna sogovor-
ni~ka.
nego u`i-
vame i po tri ~asa.
Da, sum imala i neprijatni
situacii, sum dobivala {laka-
nici, sum stenkala pod nekoj
baba~ko koj ne znael za milost,
no se se izdr`uva i se e vo
ramkite na profesijata. Sega,
za sega, dobro zarabotuvam i od
zarabotuva~kata po ne{to
ostavam na strana. Nau~iv deka
ve~no nema da bidam mlada i
ubava. Velat deka `enata i taa
me|u nejzinite noze nemaat sta-
rost, no ne e taka. Zatoa jas
u{te sega mislam za nekoe da-
le~no i poinakvo utro. Sepak,
do toga{ ima vreme, }e vidime,
mo`ebi }e se najde nekoj buda-
la da se vqubi vo mene i da me
zeme za `ena, ha, ha, ha... Tuku
vremeto ti iste~e, daj go barem
163
QUBOVEN VODI^
ZAQUBENI AFORIZMI
Ako te izgori quboven `ar, }e
duva{ i vo kocka mraz
Mu rekoa „mar{!”, a toj po~na da mar{ira
po trotoarot
Jas nejze vrel bakne`, a taa mene vrela
{lakanica
U~ej}i ja nea da pliva toj }e se udave{e
Ubavo ti e se {to ima{, mila moja, a naj-
ubavo ne{to sum ti jas!
Go mislea silen, a toj bil - svilen
I so racete treba da se znae da se raku-
va.
Sakanata smee da se mava samo so cve}i-
wa!
Novogodi{na ~estitka: „Draga Ane! Vo
Novata godina imaj i ne{to novo: mene za
„de~ko!”.
Planiraa medeniot
mesec da go minat na mese~inata
Trnliv e patot na uspehot. A na neuspe-
hot?
Go pokanija na gosti, a go poslu`ija samo
od bonbonierata {to im ja odnese.
Pred da ja zemat ja vika{e „Srce, srce!” A
potoa negovoto „srce” mu donese infarkt!
I porazot
Qubenata - toa e slatko sozdanie koe ~e- mo`e da bide triumfalen!
sto pati ni go zagor~uva `ivotot.
Kolku i da e sloboden, ~ovekot ve~no }e
Za da im go ottrgne vnimanieto od gre- im robuva na svoite `elbi.
{kata napravi druga
Se sretnaa slu~ajno, a se razdelija nu`-
Se se mo`e koga se saka i se se saka koga no.
se mo`e.
Vnimanie! Vrelata qubov mo`e najsilno
Qubi me, qubi ili sakaj me, sakaj! da te popari!
I senkata drugaruva so ~ovekot samo do- Popusto ti se i sto drugi qubovi, ako ne-
deka go gree sonceto. ma{ vistinska prva qubov!
165
 QUBOVNA DILEMA
LETNA VRSKA ILI LETEN RASPUST
1. Letoto e pred vas, {to pove- vrska pred letoto da po~ne?
}e bi sakale?
a. Da go pominete so najbliskite
drugarki
b. Da se odmorite so roditelite
v. Vo quboven zanes so va{eto
mom~e/devojka?
2. Kade bi odbrale da letuva-
te?
a. Na planina
b. Na more
v. Na ezero ili reka
3. Dokolku va{eto mom~e/de-
vojka, ne saka da odite zaedno
{to }e pomislite?
a. Neka se izduva malku sam
b. Sigurna saka da brka drugi
devojki/momci
v. Ve}e i/mu zdosadilo od mene
4. Kako sakate da go pominete
letoto?
a. Ludo i nezaboravno, so 24 ~a-
sovna `urka
b. Prav odmor i relaksacija
v. Vo quboven zanes
5. Kako }e reagirate dokolku
va{eto mom~e/devojka, so sebe go
zeme najdobriot prijatel/ka?
a. Nema vrska, za{to da ne!
b. Nemam ve}e raat od negovi-
te/nejzinite prijateli
v. ]e mu se nalutam, sepak toa e
odmor kade {to treba da odime sa-
mo nie dvajca.
6. [to
o~ekuvate
od va{iot
odmor so
nego/nejze?
a. Deka
nema nitu
edna{ da
se skarame!
b. Non -
stop }e bideme vo raspravii
v. Najva`no e da se dru`ime i
zabavuvame
7. Dali bi po~nal/a vrska pred
leten odmor?
a. I da po~nam nemoram so ne-
go/nejze da odam na odmor!
b. Ne, nikako
v. Da, zo{to da ne!
8. Kolku si za raskinuvawe na
166
a. Zavisi od vremeto {to sme
zaedno!
b. Mo`ebi toa e najpameten poteg
za sam/a da odam na odmor!
v. Ne bi raskinal/a vrska za
eden odmor
9. [to e spored tebe poroman-
ti~no?
a. Prikolka
b. [ator
v. Dobar apartman
10. Kolku ti e va`no tvoeto
mom~e/devojka da bide letoto so
tebe?
a. Seedno mi e!
b. Ne mi e tolku va`no! Dokolku imate najmnogu odgovori pod „B” - Vie ste osoba
v. Premnogu mi zna~i toa! koja {to odmorot go gleda isklu~ivo kako odmor i relaksacija.
Sakate da otidete {to podaleku i toa zadol`itelno da bide na
more. ^esto ne ste sigurni vo svojot partner/ka, i nesakate da
Dokolku imate najm- eksperimentirate so niv bidej}i se pla{ite da ne gi izgubite.
nogu odgovori pod „A” - Premnogu labava li~nost ste i neznaete kako da go zadr`ite toa
Vie ste osoba koja saka {to go imate.
postojano da bide so svoe-
to dru{tvo, ja saka plani-
nata mnogu pove}e otkolku
letnite vodni avanturi.
Ne se opteretuvate so toa
dali mom~eto/devojkata
}e bide letoto so vas ili
}e ostanete sam/a. Sakate
ludi i nezaboravni `urki
i ne vi pretstavuva prob-
lem lokacijata kade {to
}e bidete smesteni.
Vie imate svoe li~no
jas i mnogu jaka samodo-
verba.
Dokolku imate najmno-
gu odgovori pod „V” - Vie
ste osoba koja saka partne-
rot/kata da si go/ja ima sa-
mo za sebe. Ne sakate da
go/ja delite so nikogo i vo
odredeni momenti i/mu
stavate liimti na negovo-
to/nejzinoto odnesuvawe.
Sakate postojano da bide-
te vo kontakt so nego i ke
zbesnete dokolku toj/taa
odlu~i sam/a da go pomine
letoto. Vie znete {to sa-
kata i koga }e go dobiete
toa go dr`ite cvrsto da ne
mo`e da mrdne.
KVIZ PRA[AWA

Proveri go svoeto
1.Koj glumi falsifika-
tor na ~ekovi vo filmot
"Catch me if you can"?
a.
b.
v.
Robert Redford
Leonardo Di Caprio
Michael Douglas
filmsko znaewe
2. Kako se vika posled-
niot del od amerikanska
pita?
a. Amerikanska pita 3
b. Amerikanska ludorija
v. Amerikanska ven~avka
3. Koj ja tolkuva glavna-
ta uloga vo "Kodot na Da
Vin~i#?
a. Tom Cruise
b. Meg Ryan
v. Tom Hanks

4. Koj film dobi

najmnogu oskari?
a. Planinata Broukbeg v. Sirijana filmot " Runaway b. Tri
b. Dobra no} i dobra Vacation"? v. ^etiri
sre}a 5. Vo kakov `anr spa|a a. Drama
8. Kako se vika animi-
raniot, dobar, zelen i
dobrodu{en Ogar?
a. [rek
b. Petar
v. Hogar
9. Za koj film [arlis
Teron ja dobi nagradata za
b. Komedija najdobra `enska uloga vo
v. Triler - akcija 2004 godina?
a. Prokletstvoto na
6. Kako se vika filmot {korpijata od `ad
vo koi Tom Hanks `ivee b. Monstrum
na aerodrom? v. Aeon Fluks
a. Lete~ki zatvor
b. Transporter 10. Koj e vo glavna
v. Terminal uloga na "[estoto seti-
lo#?
7. Vo kolku dela e fil- a. Kevin Costner
mot "Matriks#? b. Kurt Russell
a. Dva v. Bruce Willice
167
 VICOTEKA
NASMEJTE SE
Kako }e spre~ite 6 crnci da
siluvaat bela `ena ?
...
- ]e im frlite basket!
Zo{to vo Kina nema komarci?
...
- Sekoj Kinez ubil po eden.
Se vra}a ma`ot od Germanija
posle pet godini. Vleguva doma i
veli.
- @eno brzo vleguvaj vo spal-
na!
- A be ~ekaj...
- Brzo mori!!
Vleguvaat vo spalna.
- Vleguvaj vo krevet!! Pokrij se
preku glava!
-Ama zo{to...
- A, ka`i kako mi sveti saatov
vo temnica!
...
Koja e razlikata pomegu prase-
to i novopostaveniot direktor?
-Za {est meseci i dvajcata
...
stanuvaat sviwi.
Crnogorec go pra{uva Srbinot:
Kade }e odi{ na letuvawe ovaa
godina?
Srbinot: Vo Turska
Crnogorecot: Zo{to vo Tur-
ska?(po malku navreden)
Srbinot: Imaat po dobri pla-
`i, qubezni se, poevtini im se
cenite, a i dolgo vreme bevme vo
zaednica.
...
Koja e razlikata pome|u pla-
vu{a i vibrator?
Vibratorot povremeno gi tro-
...
{i bateriite.
[to pravat tri plavu{i na
Evrovizija? - Ja pretstavuvaat
...
Bosna i Hercegovina.
Zo{to plavu{a dobiva pti~ji
...
grip? - Zatoa {to e guska.
Zo{to plavu{a dodeka stoi
pred ogledalo gi dr`i zatvoreni
168
o~ite? - Za da vidi kako izgleda
...
dodeka spie.
Dve plavu{i ne gi sobira da
legnat zaedno na krevet i se ras-
pravaat. Ednata slu~ajno pa|a, a
drugata i veli : - ajde sega ka~i
...
se, ima pove}e prostor.
Stojat dvajca policajci pokraj
eden avtomobil, edniot gi zapi-
{uva tablicite od ednata strana
...
drugiot od drugata strana.
Kako na makedonski se vika
“Romeo i Julija”? - Dramata na
...
mrtvite {valeri.
Ulovil Mujo zlatna ripka i za
da ja pu{ti taa mu vetila deka }e
mu ispolni tri `elbi:
- Prva `elba zdravje
- Vtora `elba sre}a i bogat-
stvo
- Treta `elba da ja ulovi u{te
...
tri pati zlatnata ripka.
Kakvo mislewe imate za homo-
...
seksualcite? - HIV pozitivno
Kako se vika grupen seks na
...
turski? - Fukara na buquk
Izrabotuvame po `elba nad-
grobni spomenici, mrtovcite obrok. Ma`ot odgovoril:
...
imaat do`ivotna garancija. - Ne, blagodaram. Nie sme vo brak
50 godini i cel `ivot se sme de-
Prodavam velosiped 21-no lele po polovina.
brzinec. 17-ta i 19-ta brzina ni- De~koto:
...
edna{ ne se koristeni.
[to se dobiva koga kamion
- A zo{to gospo|ata ne jade?
@enata odgovorila:
- Negov red e da ja koristi
poln so kompiri }e se udri vo vilicata.
...
...
detska gradinka? - MUSAKA
Tato, koga }e kupime golf 5-
Maliot Trpe sobral hrabrost
da i ka`e na u~itelkata daka ja
...
ka? - Koga ]e izleze golf 9-ka, saka. - U~itelke mnogu sum vqu-
sine!!! ben vo Vas! - Trpe, jas ne sakam
deca. - Dobro de, ne mora da
Oti{ol Mujo na lekar i veli: -
Doktore, pomagaj, mi solzat o~ite.
-Dobro dojdi vamu - mu veli
...
imame deca!
Razgovaraat dvajca studenti
doktorot. Doa|a Mujo i gi soble- na Elektro:
kuva ga}ite, a doktorot mu veli: -
pa, {to pravi{ ~ove~e, zarem ne
ti solzat o~ite.
- Slu{aj, ve~erva imam pra-
zen stan!
- Blazesi ti, }e mo`e{ na
Ni{to ne se sekiraj doktore se
}e ti objasnam, tuku ajde sega pik-
ni mi prst vo “{upak”. - Dobro,
...
glas da u~i{.
Stopiral nekoj cajkan plavu-
Mujo dali si normalen? - Ajde
doktore samo slu{aj {to ti ve-
lam. Zemal doktorot rakavici i
{a:
-Daj mi voza~ka.
-Nemam.
gurnal prst, a Mujo mu vika, po -Toga{ daj mi li~na karta.
dlaboko, u{te po dlaboko, u{te, -Nemam ni toa.
pa doktorot ja piknal rakata do
ramoto. Toga{ pra{uva Mujo: - gi
napipa li tie top~iwa tuka. - Da
-Dobro, toga{ daj mi ne{to so
{to }e mo`am da te identifiku-
vam.
veli doktorot, gi napipav. - E, Plavu{ava ja zema ta{nata i
doktore, mu veli Mujo, koga i da gi
...
dopram, mi solzat o~ite.
mu vadi ogledalo.
Cajkanot se ogleduva vo ogle-
De~ko videl postara dvojka vo
daloto i vika:
-Pa, {to ne ka`e{ deka si
Mekdonalds so samo eden obrok
pred niv i dve ~a{i. Toga{ zabe-
le`al kako ma`ot poleka i vni-
...
kolega, be!?
Oti{ol na{inec vo [vedska
matelno go podelil sendvi~ot na
pola i edna polovina i dal na
i koga se vratil raska`uva:
- A, be tie se 20 godini ponazad
`enata. Potoa gi podelil kom-
pir~iwata od pomfritot, edno
od nas!!!
- E ,kako e mo`no toa? - go
nego, edno nejze i na kraj preturil pra{ale kom{iite
...
polovina od kokakolata vo nejzi- - E, kaj niv se u{te se e do-
nata ~a{a. Ma`ot po~nal da jade, bro.
a `enata samo sedela i go gleda-
la so skrsteni race. Se smiluval
de~koto, oti{ol kaj dvojkata i se
Se ven~ale Mujo i Fata i na
prvata bra~na no} Mujo se soble-
ponudil da im kupi u{te eden kuva i i vika na Fata:
 - Vidi Fato {to imam!
A Fata razo~arana:
- Abe Mujo, mal ti e.
- Malo, malo ama tehni~ar~e.

...
- A,be Mujo i in`ener~e da e...
malo e!
Sinot go pra{uva tatkoto
Vlav:
- Tato, mo`e li da mi dade{
300 denari?
Tatkoto mu odgovara: - [to
re~e, 200 denari? [to }e ti se
100 denari?
...
Koja e najdobrata bolest?
- Skleroza. Ne boli, a sekoj
...
den slu{a{ ne{to novo!
Zo{to `enite vo brak se po-
debeli od nema`enite?
- Ne ma`enata devojka koga
}e si dojde doma, poglednuva
{to ima vo fri`iderot i si
legnuva vo krevet.
Ma`enata koga }e dojde do-
ma, poglednuva {to ima vo kre-
...
vet i odi do fri`iderot.
Gospod mu se obra}a na
Adam: “Imam edna dobra
i lo{a vest”.
Adam pobaral da mu
ja ka`e prvo dobrata,
pa Gospod mu rekol: “]e
ti dadam mozok i pe-
nis”.
A, koja e lo{ata
vest - pra{al
qubopitno
Adam
Gospod
mu odgo-
voril:
“]e ti
dadam
koli-
~ina
na krv
k o j a
nema da ti bide dovolna da

...
funkcioniraat dvete istovre-
meno”.
Mu prio|a prosjak na nekoj
narkoman i mu vika:
- Pomagaj brate ni{to ne sum
jadel tri dena!!!
Narkomanot: - Mora{ da ja-
...
de{ brate, makar i so sila!
Odi dete vo trafika i i vi-
ka na prodava~kata:
-Tetke dajte mi ve~er.
Ovaa mu odgovara:
- Ti mali toa na majka ti da
i go ka`e{!

169
 HOROSKOP

LETEN HOROSKOP 2006 ZA

OVEN ( znak ili podznak ) BIK ( znak ili podznak )
Nema da bidete li{eni od izvesni preispituvawa duri ni
vo letnite meseci. Saturn, strogiot u~itel me|u planetite, vo
va{ata petta ku}a na qubov, deca, zabava, igri na sre}a, }e
nametne odredeni ograni~uvawa, zgolemeni odgovornosti i ob-
vrski. Poto~no od vas samite }e zavisi kako i na koj na~in }e
gi do`iveete i iskoristite vibraciite na Golemiot u~itel.
Impulsivnosta, nepromislenosta i sklonosta kon donesuvawa
nagli odluki ne vi se sovetuvaat. ]e mora da se nau~ite da
igrate po nekoi novi, poinakvi pravila, bidej}i vi sledi igra
vo koja od vas }e se bara mnogu pove}e trpenie, tolerancija i
~uvstva za potrebite na drugata strana. Qubovta e pove}e od
dobra zabava, strastvena avantura i romansa. Vnimavajte za na
kraj da ne go osetite gorkiot vkus na razo~aruvaweto. Imate
za{tita od mo}nite planeti, no izvesno e deka kosmosot vi
postavuva izu~uvawe na novi qubovni lekcii. Razmislete
malku za minatite iskustva i izvle~ete pouka od niv. Soedi-
nete gi razumot i ~uvstvata. Vo avgust i vo prvata polovina na
septemvri mo`e da se razo~arate od nekoi lu|e koi ponekoga{
la`no vi se pretstavuvale, ili pak va{ite o~ekuvawa kon
odredeni poedinci bile nerealni i pogre{ni. Preprekite
prete`no }e se odnesuvaat na pra{awa od pravna ili finan-
siska priroda, partnerski odnosi, kako i so nekoi va{i vna-
tre{ni preispituvawa i dilemi. Od vas }e se bara samo trpe-
nie, upornost i koncentracija kon celta. So avtoriteti bide-
te vnimatelni. Ako ste vo podredena pozicija, po~ituvajte gi Ovie
pravilata na igra od nadredenite bez protivewe. Bolesta }e podani-
bide kako posledica na naru{uvaweto na vnatre{nata ramno- ci i vo let-
te`a. Letniot odmor planirajte go za vo avgust. Bidete realni nite meseci }e
i slu{ajte go glasot na razumot. Samo realnite i promisleni bidat prinudeni na ma-
planovi }e imaat {ansa da se realiziraat. Periodot e povo- ksimalna vnimatelnost, kako na qubovno, taka i na finansisko
len za kupuvawe nedvi`nina i re{avawe na nasledstva. pole. Potrebno e da se borat so {irum otvoreni o~i protiv zab-
ludite i iluziite, so logikata i silata na razumot. Momentalna-
ta postavenost na planetite i nivnoto me|usebno deluvawe, }e
bara od vas brzo prilagoduvawe i dobri nervi. Planetite }e sa-
kaat da nau~ite lekcii koi ne se ba{ lesni. ]e vi se ~ini deka ve
pratat nesre}ni okolnosti i deka za najmal uspeh }e morate da se
trudite duplo pove}e od drugite. Nepravedno }e bidete zaobiko-
leni koga }e se zboruva za unapreduvawe, nagraduvawe. No, vie ste
silni, uporni, dosledni i vo potpolnost svesni za va{ata li~na
sila i cvrstina. Va{ata planeta za{titnik Uran, }e vi dade ap-
solutna podr{ka za da uspeete da zavrtite nov list, da bidete
svoi, bez nametnati okovi. Promenite, predizvicite i neizvesni-
te situacii nema da ve pla{at. ]e se uverite vo mo}ta na prija-
telstvata i va`nosta na dru{tveniot `ivot. Vo domot }e se po-
javi nedorazbirawe i nema da se ~uvstvuvate prijatno tuku ogra-
ni~eno, kako vo kafez. ]e zavisite od drugite i }e mora da se
prilagoduvate kon postoe~kite normi i pravila. Sakanata li~-
nost }e ima tendencija da ve kontrolira i da donesuva odluki za
vas, {to se razbira, toa premnogu }e ve iritira. Obidete se {to
pomalku vreme da minuvate vo semejnoto opkru`uvawe. Na finan-
siski plan odbegnuvajte zgolemeni tro{oci. Stresot, prezaposle-
nosta i nervozata mo`at da vi go namalat imunitetot. Zatoa hra-
nete se redovno, dru`ete se so lu|e koi vi se prijatni, spijte do-
volno, opu{tajte se za da ja obnovite energijata, a so toa da po-
stignete vnatre{na ramnote`a i harmonija. Septemvri }e bide
mesec vo koj }e mo`ete da bidete poproduktivni vo mnogu segmen-
ti na `ivotot. ]e bidete ispolneti so qubov i zadovolstvo.

170
SITE ASTROLO[KI ZNACI
BLIZNACI ( znak ili podznak ) RAK
Za podanicite rodeni vo ( znak naili
vo soyvezdieto
soyvezdieto podznak
naRakot,
Rakot,qubovta ) period
qubovtavovoovoj
ovoj periode enanaprvo
prvo

So vleguvaweto na planetata Venera, koja simbolizira u`ivawe,

zadovolstvo, sre}a, vo va{iot znak ( od 24 juni do 19 juli ) bukvalno toa
}e bide va{e vreme. Za rabota, pari ili qubov, okolnostite }e bidat
na va{a strana. So naglasenata harizma i {arm }e ja osvojuvate okoli-
nata, }e primetite i sami deka ostavate silen vpe~atok. Polesno }e go
postignuvate ona {to }e go posakate. ]e bidete opkru`eni so dodvoru-
va~i, nasmevki, prijatni pogledi, interesni letni avanturi. Blagoda-
renie na simpatiite koi }e gi potiknuvate, mo`ete da imate prednost
vo situaciite kako {to se barawe rabota, dobivawe proekti, unapre-
duvawa i sli~no. Qubovnite zbidnuvawa }e bidat naglaseni, }e ostva-
rite mnogu novi poznanstva, }e vodite bogat dru{tven `ivot, ednostav-
no }e bidete na sedmo nebo. Planetata Neptun, va{iot za{titnik, a
inaku planeta na fantazija i kreativnost, }e gi otvara i {iri va{ite
mentalni horizonti, a voedno i dava optimizam i samodoverba ]e vi se
podobri finansiskata situacija, mo`e da dobiete honorarna rabota,
nevrabotenite da najdat rabota ( mo`e i privremena ). Pred vas e leto
ispolneto so naglasena komunikacija, patuvawa, sredbi, dogovori i
razgovori. Bez nikakov problem }e go spojuvate zabavnoto so korisnoto.
Ne dozvoluvajte nesigurnosta i nedoverbata da ve otrgnat od patot kon
celta. Kaj nekoi od bliznacite rodeni vo tretata dekada ( od 15.06 ), }e
izlezat na povr{ina nekoi potisnati problemi ( vo poleto na qubov,
rabota, ili semejstvo), i sakale ili ne }e mora da se soo~at so nekoi
bolni iskustva i kone~no da gi razre{at. Polo`bata na planetata Ju-
piter ( golemata sre}a ) vo va{ata {esta ku}a na zdravje, }e ve {titi
od bolesti i }e vi ja zgolemi `elbata za obnovuvawe i menuvawe na gr-
derobata kako i na sekojdnevnite naviki vo ishranata. Ako imate ponu-
di za dodatna rabota, `rtvuvajte go i slobodnoto vreme, ako treba i le- Za podanici-
tuvaweto. Dolgoro~no gledano va{ata korist }e bide pogolema. Od 24 te rodeni vo soyvezdi-
juli }e poka`uvate nekontrolirana netrpelivost kon doma{nite, }e ja eto na Rakot, qubovta vo ovoj period e na prvo mesto. Spremno otvore-
tro{ite energijata vo domot, za ispolnuvawa na nekoi obvrski povrza- te ja vratata na qubovta. Jupiter, golemata sre}a, se nao|a vo va{eto peto pole, pole
ni so domot ili pak so eden od roditelite }e imate nekakvi nervozni, na emocii, qubov, vi nosi iskrena, dlaboka, seriozna qubov. Vie treba da ja prepoz-
konfliktni situacii. naete i da ja iskoristite {ansata. Jupiter vi nudi bogati darovi. Na vidik se serioz-
ni vrski, presvrtici vo qubovnata sfera i statusot. Poseduvate izrazeno naglasena
intuicija. Slu{ajte go govorot na va{iot vnatre{en glas, glas na va{ata du{a. Neka
bide kako fener koj }e vi go osvetluva `ivotniot pat. Nema se da se odviva bez nekoi
te{kotii. Kvadratot pome|u Jupiter i Saturn ( aspekt koj zra~i so negativna, napnata,
predizvikuva~ka energija ) sekoga{ predizvikuva nekakvi opstrukcii, ko~nici vo
formaliziraweto na odredeni vrski, koi kako pri~ina se sekoga{ od objektivna pri-
roda. Toa mo`e da e va{iot ili pak partneroviot nerazre{en bra~en status, sudstvo,
roditeli, moralni dol`nosti, verski ili finansiski razli~nosti. Seto ova bara
mnogu trpenie i upornost. Voedno site ovie situacii se test za silata i vistinitosta
na va{ite ~uvstva. Saturn gi isku{uva li~nite granici, ~uvstvoto na nesigurnost i po-
mala vrednost. Toj bara cvrst i odlu~en pogled koj }e vi pomogne da ~ekorite ponata-
mu i da gi pre`ivuvate `ivotnite iskustvata koi vi se potrebni za li~en rast i raz-
voj. Vsu{nost ova e vreme koga ste vo potraga po vistinski ~uvstva, ne ostavaj}i mesto
za bilo kakvi povr{ni i popatni vrski i odnosi. Taka da `elbata za vistinska qubov
bi mo`ela da zna~i kraj za nedovolno serioznite i nedovolno kvalitetni vrski. Ne
dozvoluvajte vakvite prekini da predizvikaat sekakvi somne`i ili nedostatok na sa-
modoverba, ne `alete za ne{to {to i onaka ne vredelo. Onoj moment koga dvajcata }e
sogledate deka pome|u vas postoi vistinska qubov, }e mo`ete i }e znaete kako da gi
re{ite postoe~kite nedorazbirawa i problemi. Za julskite uspesi }e vi pomognat i }e
vi dadat podr{ka avtoriteti, postari lica ili pak roditelite. ]e bidete skloni na
zgolemeni tro{oci povrzani so rekreacija, zabava i moda, no sepak od druga strana vi
se nudat novi mo`nosti za zarabotka. Vo avgust bidete potrpelivi so bra}ata, sestri-
te, bratu~edite, sosedite. Dokolku upravuvate so motorno vozilo, vnimanieto neka vi
bide na najvisoko nivo. Kontrolirajte ja va{ata sklonost kon povremeno ironi~na i
sarkasti~na komunikacija so lu|eto od va{ata neposredna okolina.

171
 HOROSKOP
LAV ( znak ili podznak ) DEVICA ( znak ili podznak )
Qubovniot i emotivniot `ivot }e vi odzema mnogu energija.
Va{ata prirodna strastvenost }e bide zgolemena. ]e vi se slu-
~uvaat mnogu nepredvideni situacii. Qubomorata i posesivno-
sta }e bidat naglaseni od obete strani. ]e se somnevate i vo
sopstvenite i vo partnerovite emocii. Vnimavajte da ne prete-
ruvate so qubomorata i obvinuvawata. Bez razlika kolku ste
vozrasni nema da mo`ete da pobegnete od praveweto nedovol-
no promisleni ludorii. Od druga strana Saturn vo va{iot znak
}e ve prizemjuva, pa ponekoga{ nema da znaete navistina {to
sakate, ni od sebesi nitu pak od partnerot. Razmisluvajte po-
ve}e za sebe. Napravete revizija na sopstveniot `ivot. Vo ovoj
period mo`ete da dobiete mnogu odgovori koi }e go podobrat
kvalitetot na va{iot `ivot vo idninata. Ponekoga{ mo`e da
se ~uvstvuvate osameno i depresivno, no najdobro e da go
iskoristite ova vreme za da otkriete {to vsu{nost sakate od
va{iot emotiven `ivot. Na koi ~ekori ste spremni. Potrebno
e pove}e da komunicirate so partnerot. Imate ~uvstvo deka
sprotivnata strana ne ve razbira i deka va{ite idei ne se do-
bro razbrani. Ne dozvoluvajte poradi obostrana tvrdoglavost,
vrskata da zapadne vo podlaboka kriza. ]e vi bide va`no da se
dru`ite so lu|e koi poseduvaat odreden status i avtoritet i na
toj na~in sami }e si gi podigate sopstvenite vrednosti. Postoi
mo`nost, svojata finansiska sostojba da ja podobrite so neo~e-
kuvano nasledstvo. Ne se vpu{tajte vo rizi~ni vlo`uvawa. Mo-
`e da se re{ite za renovirawe vo domot. Na pole na obrazova-
nie mo`e da naidete na mali problemi so avtoriteti. Prodol- Rode-
`ete da davate se od sebe, }e go dobiete ona {to ~esno, so go- nite vo ova
lem trud ste go zaslu`ile. Bidete svesni za sebe i za sopstve- soyvezdie ovoj
nite mo`nosti. Na 12 avgust, planetata Venera vleguva vo va- period pozitivno }e rea-
{iot znak i }e vi donese radost, zadovolstva, `elba da ja ob- giraat na ~uvstvata. Odvreme navreme }e bidat preterano emotivni.
novite garderobata. No, pazete da ne preterate vo tro{eweto, Vnimatelno }e ja analiziraat razmenata na emociite vo site relacii
bidej}i }e vi se dopa|aat skapi i luksuzni ne{ta. So po~etokot i vrski ( bra~ni, prijatelski, profesionalni, rodninski, qubovni ) i
na mesecot va{iot quboven `ivot }e bide ispolnet. Slobodni- }e bidat poprili~no kriti~ki nastroeni. ]e vagaat i odmeruvaat kol-
te Lavici }e u`ivaat vo koketiraweto i zaveduvaweto. Kori- ku davale i kolku zemale od drugata strana. Kriej}i ja sopstvenata
stete ja sekoja mo`nost za da se odmorite od sekojdnevnite na- nesigurnost i stravot od emocionalni povreduvawa, povremeno }e bi-
pori i napregawa. Ne se nadminuvajte, ne bidete tvrdogla- dat zajadlivi i kavgaxiski nastroeni. Qubovnata situacija }e bide
vi.^uvajte go imunitetot i ko- interesna. Nekoi vrski mo`at da se prekinat ( onie koi podolgo vre-
skite od prelomi. me bile lo{i ), a ne se ni trudete da popravite ne{to {to ve}e zna-
ete deka ne funkcionira, bidej}i taka samo se prodol`uva agonijata.
So pomalku dramatizirawe }e im olesni i na dvete strani. ]e se dru-
`ite i }e zapoznavate novi lu|e. Komunikacijata so drugite }e vi bi-
de podobra od voobi~aeno i }e steknete mnogu novi prijateli. Odno-
sot so decata, rodninite }e bide podobren. Na profesionalen plan }e
se slu~uvaat situacii koi nema da mo`e da gi kontrolirate. Na ra-
botnoto mesto ili vo va{eto neposredno opkru`uvawe, mo`e da bi-
dete meta na ogovarawe od mnogu zavidnici, da vi rabotat zad grb.
Vnimavajte komu mu doveruvate va`ni informacii, zo{to mo`e da se
slu~i dov~era{nite prijateli i sorabotnici, od nekoja nejasna pri-
~ina, da se pretvorat vo tajni neprijateli. Nikoj nema otvoreno da vi
se sprotivstavuva. Mo`e da bidete povredeni i iznenadeni. Kako i
da e barem ponatamu }e znaete koi vi se vistinski prijateli. Qubov-
nata situacija }e bide interesna, no vie }e bidete pretpazlivi. Ne-
ma da sakate da se vpu{tate vo vrska, se dodeka podobro ne go zapoz-
naete potencijalniot partner. Svesni za site gre{ki koi vi se slu~u-
vale vo minatoto, }e bidete pretpazlivi za da ne vi se povtorat. Pa
duri i }e preteruvate. ]e ve odbivaat nahalnite i napadni dodvoru-
va~i. Pove}e }e sakate prijatelski odkolku qubovni dru`ewa. Va{e-
to srce }e mo`e da go osvoi edinstveno li~nost koja mnogu }e se tru-
di za vas i }e vi dade dovolno vreme za razmisluvawe. Intelektual-
no }e se nadgraduvate i }e bidete orientirani kon materijalno, fi-
nansisko zarabotuvawe i podobruvawe. Zdravjeto }e vi bide dobro so
vnimatelna, zdrava ishrana.

172
 TEREZIJA ( znak ili podznak )
]e `iveete od moment do moment i raspolo`enieto }e vi
se menuva mnogu ~esto.Povremeno }e bidete indolentni i }e
se prepu{tate vo racete na sudbinata.Yvezdite vi se pozi-
tivno nakloneti. ]e bidete romanti~ni i }e posakuvate ta-
kov da bide i va{iot partner. Bidete realni vo svoite o~e-
kuvawa. Odnosot so roditelite }e bide dobar. Site stresni
situacii }e gi re{avate smireno i sekoga{ }e bidete sprem-
ni na kompromis, a za vozvrat }e bidete po~ituvani i }e ja
dobivate qubovta koja ja zaslu`uvate. Vrskite }e se zacvr-
stat i postavat na zdravi temeli. Ako nekoja e prekinata,
sogledajte gi pri~inite objektivno i prifatete go toa kako
neminovno. ]e u`ivate vo bogat dru{tven `ivot i mnogu vre-
me }e pominuvate so prijatelite, }e imate dosta patuva-
wa.Finansiite se stabilni, a }e ima mo`nost i za pogolema
zarabotuva~ka. Dokolku barate rabota, imate realni {ansi
da go dobiete ona {to go sakate, so toa {to ste elokventni,
uporni i motivirani. ]e imate ~uvstvo deka pomalku se tru-
dite, a pove}e dobivate. Polni ste so energija. Ve privleku-
vaat misti~ni i nepoznati ne{ta. Mnogu razmisluvawa koi
ste gi dr`ele vo svojata podsvest }e izlezat na povr{ina i
}e dobiete novi sogleduvawa za `ivotnoto funkcionirawe.
Najmnogu }e ve interesiraat me|u~ove~kite odnosi. Na let-
niot odmor vnimavajte da ne dojde do qubomoren ispad. I da
dojde do takva situacija, brzo }e se sredi. ]e u`ivate vo
razgleduvawe na okolinata, }e bidete opu{teni i relaksi-
rani, a ponekoga{ duri i neskromni. Venera va{ata planeta
za{titnik, }e ve {titi i }e bidete zadovolni samite so se-
be i so tie okolu vas. [armantni, }e ostvaruvate harmoni~-
ni odnosi so lu|eto. Ovoj period }e bidete skloni kon virus-
ni i vospalitelni procesi. Ne odbegnuvajte konsultacija so
lekar, mo`e da dojde do komplikacija. Pripadnicite na ovoj
znak, pogotovo `enskite, pove}e }e obrnuvaat vnimanie na
svojot izgled. Vo juli kaj rodenite vo treteta dekada ( od
15.10 ) mo`ni se sitni nedorazbirawa, preka`uvawa, odlo-
`uvaqa, ogovarawa, no sepak ne dozvoluvajte da izlezete od
va{ata vrodena harmonija i ramnote`a. U`ivaje pod za{ti-
tata na Venera!
SKORPIJA ( znak ili podznak )
Jupi-
ter, gole-
mata sre}a, pla-
netata na ekspanzija, {i-
rewe, rast, razvoj se nao|a vo va{iot znak. Pod negovo zakrilie
mnogu te{ki situacii }e se razre{at, }e bidete za{titeni od
mnogute negativni vlijanija so nepovolnata postavenost ( kon va-
{iot znak ) na strogiot i bezmilosen Saturn, koj {to nametnuva
te{ki ograni~uvawa, mnogu bolka i odrekuvawa. Dolgite vrski
mo`at da se dovedat vo seriozna i te{ka kriza. Slobodnite pa i
onie vo vrska, iznenadno }e se vqubuvaat i }e mislat deka toa e
vistinskoto, toa {to go ~ekale cel `ivot. Me|utoa, vnimavajte, za
kuso vreme }e sfatite deka ne e ba{ taka kako {to ste bile ube-
deni na po~etokot, pa zatoa i }e ima neo~ekuvani raskinuvawa.
No, nema dolgo da taguvate, ve}e ve o~ekuva sleden predizvik. ]e
ve privlekuvaat lu|e koi se sosema poinakvi od vas i `iveat raz-
li~en stil, postari ili pomladi. Emociite }e vi bidat intenziv-
ni i }e mora da nau~ite kako da gi kontrolirate za da ne go gu{i-
te va{iot partner. Intuicijata }e vi bide mnogu izrazena i nikoj
ni{to ne }e mo`e da sokrie od va{iot skenerski pogled. ]e bide-
te otvoreni za nepoznatoto, }e izleguvate na novi mesta, so novi
lu|e ( ne gi zaboravajte starite prijatelstva koi vi zna~ele, }e vi
zatrebaat ). Mo`e da se najdete vo situacija pretpostavenite da
ve iskritikuvaat i da vi uka`at na poedini gre{ki, koi ponatamu
nema da bidat tolerirani. Vpu{taweto vo rasprava i luteweto ne
e po`elno. Toa e `ivotna faza vo koja od vas se o~ekuva zrelost
i odgovornost. Finasiskata sostojba vi e promenliva, povremeno
}e doa|aat razni idei kako da napravite ne{to kreativno, nepoz-
nato i na toj na~in da zarabotite mnogu pari. Bidete skromni za da
ne dojdete vo situacija, poradi va{ite megalomanski planovi, da
ostanete i bez toa {to ste go steknale. Dosega{nata finansiska
podr{ka {to ste ja imale, }e vi bide ograni~ena. Kako i da e, us-
pevate da gi kontrolirate svoite materijalni i finansiski ape-
titi. Zdravstvenata sostojba e stabilna, samo vnimavajte da ne se
zdebelite. Poto~no ova se odnesuva za onie koi se skloni kon de-
beleewe, umerenost vo ishranata, da ne dojde do poka~uvawe na
krvniot pritisok. Jupiter }e ve {titi do 23.11.2006.( ne preteru-
vajte ).
173
 HOROSKOP
STRELEC ( znak ili podznak ) JAREC ( znak ili podznak )
Ponekoga{
Ponekoga{}e vi
}e se
vi~ini
se ~ini
dekadeka
ste pod
steapsolutna
pod apsolutna
vlast navlast
sopstve-
na
nite
sopstvenite
~uvstva i deka
~uvstva
nekojidrug
dekarakovodi
nekoj drug
so va{ite
rakovodi
postapki.
so va{ite
Nema da
postapki. Nema da vi bide lesno koga }e se obiduvate da
vospostavite ramnote`a pome|u emotivnite i racionalnite
potezi. Od edna strana }e do`ivuvate sre}ni migovi, golema
strast i emotivno zadovolstvo, a od druga strana }e bidete
nezadovolni od gubeweto na samokontrolata. Onie {to se
ve}e vo vrska }e sakaat i se }e storat da ja za~uvaat, dode-
ka slobodnite }e sakaat pove}e da u`ivaat vo neograni~u-
va~ki, slobodni i avanturisti~ki relacii. Zaedni~kiot `i-
vot }e im se ~ini mnogu kompliciran. Kako slobodnite taka
i onie koi se vo brak, mo`e da se slu~i da se najdat vo neko-
ja tajna qubovna vrska. No, nema da u`ivaat vo nea, mental-
no }e se iscrpuvaat. ]e minuvate niz mnogu qubovni isku{e-
nija, }e imate vi{ok na energija, zgolemena strast kon rizi-
ci ( va{a vrodena naklonetost ), optimizam. Potrudete se da
poka`ete pogolema samokontrola, stabilnost i razumnost.
Razgovarajte so partnerot iskreno, bidete po{tedlivi. Pro-
ektite koi se povrzani so stranstvo, uvoz i izvoz najmnogu }e
vi pomognat da uspeete na finansiski plan. Letnite meseci
vi nudat sekojdnevna neizvesnost, promenlivost i razni
promeni. Vnimavajte da ne si predizvikate t.e. sozdadete,
nekoi nesakani nastani, so va{ata nedovolna promislenost
i va{iot avanturisti~ki duh. Ne se zadovoluvajte so minli-
vi zadovolstva, ne davajte vetuvawa koi znaete deka nema da
gi ispolnite. Strelcite rodeni na 15 i 16 dekemvri }e do- Ako
`iveat kompletna transformacija na li~nosta. Eden `ivo- se ~uv-
ten ciklus }e im se zavr{i i }e im zapo~ne nov, sosema poi- stvuvate osa-
nakov od predhodniot. Najverojatno toa }e bide predizvika- meno i nesakano, ne
no od nekoi nadvore{ni faktori ili zbidnuvawa. ]e im se o~ajuvjte! Letnite meseci }e vi bidat vozbudlivi, ponekoga{
smeni na~inot na `iveewe, razmisluvawe. Toa }e bide ne- duri i premnogu burni za va{ata kontrolirana priroda. Qu-
minoven proces na sozrevawe. Pluton, planetata na trans- bovniot `ivot }e vi bide posebno nepredvidliv. Poznato e de-
formacija }e ve prinudi na toj proces i }e vi nametne nova ka sakate site konci da gi dr`ite vo svoi race i deka vnima-
`ivotna uloga. Vie poseduvate vrodena mo} za promeni, taka telno ja kriete svojata privatnost. ^esto ni va{ite dolgogo-
da uspe{no }e se spravite di{ni prijateli ne znaat {to ~uvstvuvate nitu pak, koj vsu{-
so toa. nost vi se dopa|a. No, ova leto nema da bide taka. Va{ata qu-
bov }e bide glavna tema vo razgovorite so prijateite. Vo vas }e
se razbudat zaspanite emocii i strasti. Karierata nema da vi
bide na prvo mesto. Postoi golema mo`nost da se rodi qubov od
prijatelstvo. ili pak so nekoj kogo ~esto go gledate vo soseds-
tvoto, zapoznaen preku brat ili sestra. Nema da bide qubov na
prv pogled. Silnite emocii }e se razvijat podocna. ]e ve ner-
viraat tra~evi i me{awe vo va{iot quboven `ivot. Tie {to se
vo brak }e treba pove}e emotivno da se otvorat i zboruvaat so
bra~nite partneri. Kaj pove}eto rabotata }e bara timsko rabo-
tewe, `iva komunokacija, ~esti patuvawa i koristewe na mo-
derno tehni~ki informati~ki opremi. Novovrabotenite da bi-
dat poprijatelski raspolo`eni, prilagodlivi na novite situ-
acii, da sorabotuvaat i taka }e mo`at polesno da napreduvaat.
Prijatelskiot stav }e vi pomogne pove}e, odkolku zatvorenosta
i studeniot pristap, bez razlika vo kakva sredina }e dojdete.
@e{kite julski denovi redovno ne vi se povolni. ]e `iveete
zabrzano i }e imate nesonici. Raspolo`enieto }e vi bide pro-
menlivo i ~esto zavisno od pari~nata sostojba i semejnata at-
mosfera. Vo qubovniot `ivot od 19.07. }e bidete se poqubo-
morni, }e prigovarate za se i se{to. Predizvikuva~kite delu-
vawa na Merkur i Venera vo prvata polovina na avgust }e ve
napravat nemirni i napnati, naglaseno osetlivi na site qu-
bovni previrawa. Pove}eto negativni zbidnuvawa nema da
vi ostavat nekoja podlaboka traga, samo {to vie }e im pridavate
bide pogolemo zna~enie. Vo drugata polovina od mesecot }e vi bide
lesno podobro. ]e se snao|ate vo letnite brkotnici i }e nastojuvate
koga }e se da se zabavuvate. Najgolema energija }e imate vo ovoj mesec.
obiduvate da Bidete pooptimisti~ni i veruvajte vo qubovta.

174
 VODOLIJA ( znak ili podznak )
Letniot period za vas }e bide mnogu protivre~en. I
ponatamu }e imate profesionalni i finansiski proble-
mi, no zatoa pak vo qubovta }e vi bide malku podobro.
Dodeka se nao|a Venera, planetata na qubov, vo znakot
na Bliznacite ( do 18.), porelaksirano }e gledate na si-
tuaciite i so partnerot podobro }e se soglasuvate. Do-
kolku ste slobodni, spremno }e se vpu{tite vo stras-
tvena avantura, bez gri`a kade mo`e da ve odvede. Mno-
gu ~esto }e ~ekate partnerot da vi go organizira denot,
namesto sami da se potrudite. ]e razmisluvate za nova
rabota, kako da gi zgolemite prihodite, no ovoj period
ne e povolen za ne{to podolgoro~no. Vo avgust }e bide-
te vo podobra forma, so izrazena energija, no so pomal-
ku harmoni~ni me|u~ove~ki odnosi. ^esto }e mora da gi
menuvate planovite i da se prilagoduvate kon drugite,
{to voop{to nema da vi se dopa|a. Qubovnite vrski }e
pominuvaat niz golemi isku{enija. Va{ite emocii }e
bidat maksimalno razbranuvani, tolerancijata namale-
na, konstantno }e ja preispituvate vrskata i }e bidete
nezadovolni od va{iot quboven `ivot. Kaj nekoi od vas
mo`ni se problemi zaradi nerazjasneti semejni odnosi.
]e se ~uvstvuvate kako `rtva koja na site im udovoluva.
Brojnite razli~nosti vo partnerskata vrska, }e ve pri-
nuduvaat da razmisluvate i sogleduvate jasno, deka ne
mo`ete da opstanete vo nea zo{to vi nosi samo optere-
tuvawe. Bidej}i vi e te{ko da donesete kone~na odluka
begate vo rabotata. ]e kopneete za podr{ka i razbira-
we. Op{to gledano va{ata situacija }e bide mnogu
kompleksna, a va{ite postapki ~esto protivre~ni. Se-
pak odlukata }e bide va{a. Zad sekoj va{ uspeh stoi
upornost, `rtvuvawe, istrajnost i zatoa va{ata rabota
i inventiven duh }e bidat nagradeni. Pritisnati od
astralnite predizvikuva~ki vlijanija, }e bidete oset-
livi i na zdravstvenoto pole. Nervozata i napnatosta
}e mora da ja kontrolirate, za da go za{titite sopstve-
noto zdravje.
RIBI ( znak ili podznak )
Koga
se vo pra-
{awe emociite
}e imate pove}e hra-
brost i samodoverba. Va`nosta na qubovta vo va{iot `ivot i
emotivnoto zadovolstvo pozitivno }e vlijaat na se drugo {to
}e se slu~uva okolu vas. Koga }e imate podr{ka od va{iot
partner, polesno }e se spravuvate so site obvrski, zada~i i
finansiski predizvici, a optimizmot nema da ve napu{ta.
Zaqubenite }e bidat ubedeni deka nivnata qubovna vrska }e
trae dolgo. Blagotvornoto dejstvo na va{ata mo}na planeta
Jupiter ( va{iot vladetel ), }e se poka`e na site poliwa vo
va{iot `ivot. Uspe{ni rezultati }e dade na podra~jeto na
obrazovanie i stru~no usovr{uvawe. Ne samo {to }e imate
`elba za u~ewe, tuku i odredeni, objektivni okolnosti }e do-
prinesuvaat za pobrzo i polesno napreduvawe. Otvorena vi e
{irum vratata na osoznavaweto, prozorecot kon svetot. Isko-
ristete go ovoj sre}en Va{ period. Slu{ajte ja intuicijata
bidej}i mo`e da vi pomogne vo pronao|aweto na praviot pat.
Samo bidete svesni za realnosta i vistinskite mo`nosti, ne
veruvajte vo vetuvawa koi zvu~at premnogu ubavo. Va{ata sla-
ba strana, mrzlivosta, pasivnosta i sklonosta kon alkohol
svedete ja na minimum. Ne se opu{tajte premnogu. Odluki ne
donesuvajte sami. Konsultirajte se so partnerot ili pak so
nekoj ~len od va{eto semejstvo. Saturn vo Lav }e ve nau~i da
go kontrolirate davaweto na uslugi, otkako }e pre`iveete
nekoi lo{i, razo~aruva~ki iskustva od odredeni li~nosti (
t.n. prijateli ) Finansiite }e vi se podobrat, no sepak bide-
te prakti~ni vo tro{eweto. Avgust }e bide predizvikuva~ki i
stresen mesec za vas. ]e bidete vo dvi`ewe, opkru`eni so
dru{tvo, prijateli. Odnosot so okolinata }e bide negativen,
ispolnet so dosta konfliktni situacii. Trudete se kolku mo-
`ete da gi odbegnuvate i nadminuvate ( ako e vozmo`no ). Se-
to toa }e ve dovede do sostojba na psihofizi~ka iscrpenost i
namalena koncentracija. Iskristalizirajte gi `elbite i
mo`nostite. Edno e {to sakame, a sosema drugo {to e vozmo`-
no da dobieme. Bidete racionalni i mudri!
175
SKANDINAVKI
@IVOTNO OD ME\UNARO-
PEJA^OT NA ANI RODOT MA^KI SREDSTVO ZA DEN VOZ- POZNATA
FOTOSOT @IRARDO (MN.) LAKIRAWE IDA LUPINO DUHOPLOVEN PESNA
SOJUZ

VID LESNI FRANKO

GRADE@NI SAKETI
PLO^I PREDLOG

INICIJALITE “KALORIJA” GRAD VO

NA PISA- PAKISTAN
TELOT VID IGRA VID POJNA
@UPAN^I] SO OREVI PTICA
ATINSKI LI^NOST OD
SPORTSKI BIBLIJATA
KLUB IZU^UVA^ NA
EGIPETSKI ISTORIJATA
BOG NA RODOT
EVREJSKI BEOTSKI
^E[KI SUDIJA VLADETEL,
LINGVIST SIN NA
VACLAV VID IGRA POSEJDON
SO KARTI
ANITA
EKBERG
LO[,
ZOL NAJMAL
TRICIFREN
BROJ
NA[ OBOIST
VASIL
SLIKA NA
GOLO TELO
TROMO,
DVE SPORO
SAMOGLASKI GRAD VO
PORTUGALIJA
PORTUGALSKI KUSO PALTO
SKOPSKI BUKVA OD PISATEL SKRIENA
FESTIVAL PROBLESOK STAROTO HOSE MARIJA PROSTO- VNATRE[NA
1998 PESNA KIRILSKO DU[NA, MISLA
PISMO ANG. PISATEL ISKRENA
[EKSPIR
EMOCIJA, EDNA ARTISTOT
OSET MUZI^KA MONTAN
“OSIGURITE- NOTA
LEN ZAVOD” EDNA GERM.
[AHOVSKA NAKANI, LIZGA^KA
FIGURA NAMISLI KARIN

VID UDAR VO BRZO, KANADSKI

ZEMJODELSKA KARATETO NEODLO@NO POET @IL
ALATKA PRAV PRVAK PRVAK

ITALIJANSKO STUDENTI -
MUSLI- @. IME TALKA^I (LAT)
MANSKO M. INICIJALI
IME VID NA ARTIST-
INSEKTICID KATA TARNER
PRIPADNIK NA
KRAH, IRANSKI NO-
SOZVU^JA NEUSPEH MADSKI NAROD
ZANDANA ZNAK ZA
@ELEZO
KOMANE^I, BOJA VO FRAN, AR-
ROMANSKA KARTITE TISTKA ANUK
GIMNA- [IROKI
STI^ARKA PISATELOT GRADSKI
QUBENA ARTUR ULICI
GERM. FIZI- STAROGR^KO
ANTI^KI ^AR JOHANES BO@ESTVO NA ANTI RABO
GRAD VO JU@NOAMER. TEMNINATA AMADEO
MALA AZIJA TOVARNO LI^NOST OD AVOGADRO
@IVOTNO BIBLIJATA
ARTISTKATA IZVIK NA
[PANSKI GRIFIT NEGODUVAWE MESTO
SLIKAR, STAROGR^KI KAJ
SALVADOR MONAH TEOLO[KI BELGRAD
OD 14. VEK FAKULTET
SKANDINAV- IMETO NA
SKA BAJKA ARTISTOT
VID RE^NA KINSKI
RIBA (MN.) DEL OD
LICETO STAROIN-
DISKI KRAL
INDISKI GLE^ER NA BIZMUT
PRIRA^NIK ALPITE DANSKA
ZA QUBOVNI MERKA ZA
VE[TINI VID GLINA KOLI^INA
RODNOTO
“RIBONUK- PRVAK MESTO NA INICIJALITE
LEINSKI PLANINA VO PEJA^OT NA NA FIZI-
ACETAT” MAKEDONIJA FOTOSOT ^AROT BOR
NESPOSOBEN
NEMORALNO
AMADEO ESTRADA LATINSKI
AVOG- STAROGR^KI I GR^KI
ADRO VAJAR PREFIKS
(VOZDUH)
LI^NOST OD ASI-
@. IME ROKOVAVILON- BORIS
“SEVER - SE- SKITE PRIKAZNI SPASKI
VEROISTOK” STEPEN VO XU- AMIRMACIJA
DO I KARATE
VID STRANSKO REKA VO
EKSPERI- M. IME SICILIJA
MENT KAJ ETNA @AK
AVTOZNAK ARTIN
BUKVA OD ZA TETOVO PREDLOG
GLAGOLICATA

AMERIKAN- IMETO NA ANI

SKI PISATEL, PISATELOT @IRARDO
JUXIN [EV^ENKO

DEBI- AMADEO
CEDE AVOG-
ADRO

177
 SKANDINAVKI
LEGURA ZA
POZNATA MORSKA GRANICA IZRABOTKA GL. GRAD NA VID @ITNO PEJA^KATA NA
STARA PESNA RIBA ME\A NA BELGIJA RASTENIE FOTOSOT
SIJALI^NI
VLAKNA
GRAD I PRIS.
VO LIBIJA
UBAVICA INIC. NA
ARTISTKATA
TANEVSKA

BIT,
STARO- SU[TINA INTER-
RUSKO M. IME PELACIJA
OKLAHOMA

“PRIMER
STRU^NI AVTOR NA
SOVETNICI TRAGEDII
(TRAGI^AR)”

KUBANSKI
POLIT. FIDEL
NARODEN
TANC RUS ^OVEK SO
BENKI^AVO
LICE

ARTISTKATA
STRIP
MONETA
DR@AVA VO
AFRIKA

BUKVA OD BORIS BEKER NEVISTINI

STAROTO SELO VO
KIRILSKO ARTISTKATA KRIVA
PISMO MARGARET PALANKA

STAROGR^KO PREFIKS SO
BO@ESTVO NA ZNA^EWE
TEMNINATA KOLENO
VODA SO JAGL. RODNINI-
KISELINA BLISKI

GLAVEN GRAD SCENSKO

NA IRSKATA TV AMADEO MUZI^KO DODATOK PRI NA[ AKTER
MALGA[KATA AVOGADRO DELO JADEWE
REPUBLIKA

VELIKODU[N
OST NESE-
“ID EST” BI^NOST
STRANSKO @.
IME

ITALIJANSKI “PROTI-
MLADINSKA PREDLOG KOMPOZITOR VAVIONSKA
RABOTNA NINO ODBRANA”
LI^NOST OD
AKCIJA 1001 NO] RA^KA NA
ANI RABO VIOLINA

LI^NA ^.E. GER. FUDBAL-

ZAMENKA INICIJALITE SKI KLUB
GRAD VO ^AD NA
GRAD VO PISATELOT KOPNENA
JAPONIJA ARSOVSKI TESNINA

SREDSTVA ZA
GLASNIK IRSKATA TV NURKAWE
GRAD VO WU STAROGR^KI REKA VO
XERSI SAD FILOZOF RUSIJA NA
KAM^IK

GRANICA PRIPADNIK
NA MONGOL- ATMOSFERA
ISTO^NITE SKO PLEME
ZEMJI SOZREANOST
VID MINERAL

ZASTOEN
ZTAR GRAD VO ALEKSANDAR
GR^KA BUKVA FRANCIJA IVANOVSKI
DOMA[NO
@IVOTNO SOZVU^JE PREDLOG
(MN)

KOCKA (LAT.) PREFIKS-

@ITELKA NA SAMO
EDNA EVROP- EKSKLUZIVEC NATRIUM
SKA ZEMJA NA KOMPOZI-
TOROT ADAM

KANADSKI
LI^NOST OD PEA^ POL STUDENA
GR^KATA SUDSKA
MITOLOGIJA PRESUDA NATRIUM
(TUR.)
AMERIKANS-
KI MAJMUN
EVROVIZISK
A PESNA EDEN OD
EKSTREM-
ITETITE
DETSKA
ALUMINIUM VIOLINA
REKA VO AVTO ZNAK ZA
UKRAINA NO]NA PTICA FRANCUSKI TORINO
(MN.) RE@ISER
RO@E

ALPSKI LUD PALAV DECILITAR VID SIREWE

VRV VO SLATKOVOD- EBEBE
[VAJCARIJA IZBAVUVAWE NA RIBA BEKILA

MEV FRED ASTER PRANGA

ARTISKATA “PRED HIMNA
MIRANDA NA[ATA ERA”

“DUNAVSKA @. IME
POEN VO RE^NA (BOSILKA) INICIJALITE
XUDO PLOVIDBA NA PEJA^KATA
ERIKA JONG AVTOZNAK ZA AVTO ZNAK ZA ILIEVA
PAN^EVO” OSIEK

LI^NOST OD VID MUZI^KI DADO TOPI] VASIL

BIBLIJATA INSTRUMENT KUNOSKI

PRV ALBUM VRATOVI

178
 VIDI FOTOS ANI VID BOEN SENKA ABEBE HIMNA @ENSKO IME
@IRARDO OTROV LADOVINA BEKILA

TEST

VID HIMNA
LISTOPADNO
@IVOTNO SO DRVO PLANINI NA
BOCKI ITAL. POLU-
NADRGROBEN OSTROV
NATPIS
OBLASTA VO
PREDLOG NEKOGA[NA
GERM. DRA- MESOPOTAMI
MATURG JULIE JA (PODOCNA
VAVILON)
“KOMU-
JU@NO NISTI^KA SOFIJA
AFRIKANSKO PARTIJA NA POZNATA
VISOKO DRVO ITALIJA” BRAZILKA VO
ISTANBUL
ETI^AR

AKTINIUM
HOLANDSKI AREPINA
[AHIST RUSKA
ARTISTKA

RODNO MESTO
MO^EN MEUR

@. IME DVI@EWE VO
BITOLA LITERATURATA

UNGARSKI DR@AVA VO
NA[ ARTIST EGIPETSKI ARHITEKT AZIJA
ILIJA ZDRU@ENIE BOG IKLO[ NEGOV SPORT
LUKSUZNI
BISKUP AVTOMOBILI

LI^NA FRED ASTER

TRON ZAMENKA
XULI KRISTI PARADA
]O[ NAMERA SVE^ENOST
POMPA (TUR.)

GRAD VO PREFIKS SO OBLAST VO

IMETO NA FRANCIJA ZNA^EWE ETIOPJA
ARTISKATA @ENA
JAKOBSON ODBRANI OSTROV VO
DELA (LAT.) FRANCE BEVK JADRAN

ME\UNAROD- @ENSKO IME

NA ASTRO-
NAUTI^KA INICIJALITE
VID PTICA NA IMITA-
FEDERACIJA
TOROT
MAK. TANTELA RANGELOV
IMETO NA VODOZEMNI
ARTISTKATA @IVOTNI
TROPSKO [ILDS
TE[KO DRVO BUKVA OD
KISELINI GLAGOLICATA
(LAT)

PRVOTO KU^E REKA VO

VO SRBIJA BRAZDA
VSELENATA
RE@ISEROT EKONOMIJA
TREPETLIKA KAZAN

STAR KINES- [PANSKO EDNA

KI FILOZOF @ENSKO IME MUZI^KA
ERIKA JONG NOTA
PASI[TA FRANCUSKI
POKRA REKA PEJA^ @.G.

RABOTILNICA INIC.E NA
ZA OBRABOTKA FRA. SLIKAR
TVRDINA NA DRVO @ERIKO DVE SAMO-
GLASKI
FRAD VO FUD.REPREZEN
JAPONIJA TACIJA

BRAZILSKI JAPONSKI
FUDBALER OSTROV VO
GRAD VO TIHIOT OKEAN FILMSKA
JAPONIJA DEL OD SLIKA
SKELETOT TRAGA OD
DIVE^
HOLANDSKA ASTATIN
IMETO NOVINSKA
AGENCIJA INICIJALITE
@ENA NA
MU GRUBO SEL- ATLETI^ARKA
SKO PLATNO TA OTI

MARLON LEGURA NA
ZIMSKI BRANDO @IVA I AVTOZNAK ZA
SPORT METAL SARAEVO
SOJUZ ME\U
DR@AVI MEKI KREVKI

BOD IZOBILIE
“KILOAMPER” VLADAR VO
KNE@ESTVO NEVISTINA

KAPITAL. GRAD SEVER-

MONOPOLSKO NO OD
ZDRU@ENIE TA[KENT AMADEO
AVOGADRO
AREPINA RUS. ARTISTIT
ARTISTKA XONSON

NAPRAVI ZA POLUSKAPOC [IROK FUS-

PRETO^UVAWE EN KAMEN TAN ZA ORO
AVTOZNAK ZA
ARTISTOT INIC. NA INIC. NA LESKOVAC
MONTAN LIZGA^KATA PISATELOT
RODNINA GEORGIEVSKI

^ELI^EN MENI^NA
MAKA (TUR.) BLOK IZLEAN GARANCIJA
VO KALAPI

GRAD VO TRIAGOLNIK KISELINA

IRAN (LAT.)

179
 SKANDINAVKI
ANTI^KI
NA 20 GODINI STREME@I ARITM- DOLNIOT DEL KERAMI^KI ARTISTOT NA
SE VEN^A SO CELI ETI^KI ZNAK OD NOGATA SAD ZA FOTOSOT
MASLO

GLAVEN
KOMANDEN LICE [TO
REKA VO CRNA ORGAN @IVEE VO
GORA MANASTIR
INIC. NA
NAU^. TESLA

“NOKAUT”
VRHOVEN ANI RABO
SKANDI- AVTOR NA
NAVSKI BOG AL KORLI LIRSKA
POEZIJA

ISPLATLIV

ME\UNAROD. RABOTNI
ZDRU@ENIE PROSTORII
NA UNI-
VERZITETI MARKA ^E[KI
(SKR.) AVTOMOBILI

NACIJA
GRAD VO CRNE^KI
BELGIJA NAROD VO
NIGERIJA

AMADEO SAKAN
AVOGADRO SAKANA (VO
ARTISKATA NAR POEZIJA)
REMIK AMADEO
AVOGADRO SKAMENET
RAK

VID IGRA SO POKERSKI

OREVI IZRAZ
KA[A OD MOLSKAVICA
MELEN SUSAM SEKAVICA

SVEDOK NA GRUBO AVTOZNAK ZA MUSLIMAN- FILM SO

VID HOLAND- ARTISTOT
VEN^AVKA NEROTKA SELSKO SARAEVO SKO IME SKO SIREWE NA
PLATNO FOTOSOT

ARTIST GRABLIVA
DVE SAMO- GLUMEC PTICA
GLASKI VODOZEMNI
^AD, KAD @IVOTNI

ORGANIZACI- VODOZEMNI MESTO VO

JA NA AMER. @IVOTNO KOSOVO
PREDLOG DR@AVI
INFORMACIJA BIZMUT ALUMINIUM

NOVINSKO EVREJSKI NOSA^

IZDAV. PRET- MISTICIZAM
PRIJATIE STRU^WACI
ITAL. SLIKAR RASTENIE SO ZA
\OR\O LUT KOREN ONTOLOGIJA

FRANCUSKA AFRIKANSKO PLANINA NA

ARTISTKA PLEME BOG. GRCIJA
@ANA
VID NOVINSKA
SILEN VETAR AFRIKANSKO AGENCIJA
(ORKAN) @IVOTNO FRANCIJA

OPUS IMETO NA PERSISKA

HUMORISTOT MERKA ZA
ASTATIN FRANCUSKA KARADAK DOL@INA
PEJA^KA [AHIST LAKOMI
MIREJ VI[VANATAN NENASITNI
RANI^KA VO EGIPETSKI
USNATA BOG
STIL VO [UPLINA
UMETNOSTA ABEBE
STARORIMS- BEKILA
KI POET

@ENSKO IME ABDUL

AMERIKANS-
BLIZOK ZAVR[EN KA PEJA^KA AMADEO
RODNINA UDAR VO AVOGADRO
BOKSOT MEDITERAN-
SKA DR@AVA

PRAVEC VO REKA VO
PISATELOT MUZIKATA GERMANIJA
PANOV APSANI
@ENSO IME AMER. ART.
GALENO ISTKA XEJN

BUKVA OD
STAROSLO.
NA[ AZBUKA
KNI@EVNIK
MERKA ZA
HARTIJA (MN.)

“KILOAMPER” VLOG XIN VO

GRAD VO FR^KATA
HOLANDIJA SVE^ENO OSNOVA^ NA
PALTO FIAT MITOLOGIJA

@ENSKO IME POVREDI GRAD VO

INICIJALITE FRANCIJA
NA ARTISTOT MESTO NA NA[ PISTAEL
OLIVIE PA[MAN ALEKSANDAR DEJSTVO NA
SILA

INIC. NA LI^EN
TOKSIKACIJA MATEMATI^A KRASEN
ROT DEKART
SONI[TA ARTISTKA BARBARA
BEGOVI] KARERA

@IVOTNO SO LI^NOST OD
VID IGRA SO BOCKI (DEM.) OPERA NA
KARTI VERDI
PRVAK ELINOR PRVATA I 18
PARKER BUKVA
AKCIONEN
NARODNO STARO VID
OSLOBODITE- RIMSKA ZANAET^IJA
LEN KOMITET BO@ICA
NA MAK.

KRPA ZA
MA[KI APSORPCIJA BRI[EWE ZA
POTOMOK NA GLAVA
(MN.)

180
 ME\UNARO-
RE@ISEROT ANI REKA VO DEN AMATER- NATRIUM VUKOVAR POZNAT
NA FOTOSOT @IRARDO UNGARIJA SKI BOKSER- FILM
SKI SOJUZ

VILIAM
FILM SO VAJLER
XULIJA
ORMOND AVTOZNAK ZA
SARAEVO

INICIJALITE GRUBO REKA VO

NA FRAN- SELSKO SUDAN
CUSKIOT PLATNO
SLIKAR POETOT
@ERIKO ZAMISLI ILI]

M.NAR.
AMATER. VASIL INICIJALITE
BOKS. SOJUZ ATANASOV NA
ARTISKATA
ANDALUZISKI PREMIN DENEV
POET
KETLIN
PREDLOG TARNER
BRAZDA “TRINITRO- ALPSKI VRV
TOLUOL” VO
[VAJCARIJA

VID ELEK-
GERM. PIS- TRONIKA
TAEL GUSTAV VID
SPORTIST

PROSTO- REKA VO
DU[NOST [PANIJA

KORALEN ENRIKO
INICIJALITE OSTROV KARUZO
NA PEJA^KATA
DOLE@AL MESTO VO VISTINSKI
HRVATSKA STVAREN

INICIJALITE IMETO NA EDNO INICIJALITE

OSKAR ZA NA NA OPERSKA- TALENT
RE@IJA LIZGA^KATA POETOT GODI[NO TA PEJA^KA
DIZDAR VREME GALAKSIJA
RODNINA TEBALDI

NA[ AKTER RELIGII

POP. IME NA INICIJAL NA
RIODE ARTISTOT
@ANBIRO DALTON

PLANINA VO GRAD VO BEOTSKI

INICIJALITE ITALIJA
NA AVSTRALIJA VLADETEL SIN
LIZGA^KATA GRADACIJA NA NA POSEJDON
PODZEMNO MOTORNOTO
RODNINA @IVOTNO ANI @IRARDO
MASLO
KONFERENCI- DEL OD
IMETO NA JA ZA EVRO VELOSIPED
ARTISTOT BEZBEDNOST I SENKA
SORABOTKA IGRA SO LADOVINA
NOLTI KARTI ZA
SOPSTVENOST EDNO LICE
GRAD I PRIS- FRAN. SLIKAR
TANI[TE VO KLOD LOREN
AMERIKANS- ITALIJA
KA ROK GRUPA ZNAK ZA
MESTO NA KALCIUM
EUFRAT IRAK
AMER. U@ENIK VO KRAL OD
AVIOKOM- REALKA “MAHAEHARTA
PANIJA
POTOPUVAWE ELZA POZNAT
VO VODA MARTINELI FILM”

IMETO NA
ARTISTOT SENF DIME ILIEV
ARTISTOT VIDOV
NELZON @ENSKO IME ANKONA
FRANCUSKI
SLIKAR EDGAR

KATOLI^KA AMADEO
BOGOSLU@BA AVOGADRO
HEMISKI AVTOZNAK ZA
ELEMENT ARTISTKATA PERUANSKA ^A^AK
DEREK HRANLIVA
BILKA

EDINICA ZA
AMER. KOMPJUTERS- BOCKA (DEM.)
ATLETI^AR KA MEMORIJA
XERSI MASA NAROD
CRTANKA

NAJSJAJNA KOLOR BLIJARSKI ANKONA

YVEZDA VO STAP
SOYVEZDI- PRVIOT MIT- LATINSKA
ETO LIRA SKI LETA^ ZDRAVICA BUKVA

@ITEL NA
IMETO NA IDA LUPINO SPROTIVNITE
ARTISKATA TO^KI OD EGIPETSKI
SOSTAV OD ZEMJATA BOG
[OVAGOVI] TROJCA (MN.)
POTREBA

MESTO NA OSAMENI
AVTOZNAK ZA PA[MAN VISOKOKAT-
LESKOVAC NICI
HAZA IZRAEL-
SKA PEA^KA NEVISTINI

MRA^NO AMER MAJMUN

PRORO[TVO PRIKLU^OK
OZNAKA ZA
KRAT. GODINA STEPEN VO TABULATOR
PRED N. ERA XUDO KARATE NA MA[INA
ZA PI[UVAWE

POLUSKAPOC OSTAR
SKAPOCEN EN KAMEN NAGLASOK
KAMEN (LAT.) HEKTAR
EDUAR LALO RENE KLER

ALAN PO GRAD VO
PLANINA VO AMERIKANS- INDIJA
SRBIJA KI PISATEL ZAPADNO OD
(ANABEL LI) PATNA
(BIHAR)

EGIPETSKI
@ENSKO IME CINCARKA ZALIV VO
NA GALENO SREDOZEMNO
MORE

181
 SKANDINAVKI
FILM SO INICIJALITE CRNOGORSKI DR@AVA VO
ARTISTOT NA GRAD NA PISATEL JU@NA ARTISTOT NA
FOTOSOT VO ^AD FUDBALEROT MIHAJLO AMERIKA FOTOSOT
ZAMBATA

FERNANDO
KU^E ALVAREZ DE “KOWSKI
TOLEDO KLUB”
1508-1532

ANRI RABO INICIJALITE

PLODNO NA ARTISKA-
MESTO VO ARTISTKATA TA DENEV
PUSTINA MARGARET NATRIUM

DEL OD
@ENSKA
LEO DELIB OBLEKA
FRED ASTER

ME\UNARODNA REDICA
ASTRONAU- SERIJA
TI^KA FED- RANI OVO[KI
ERACIJA APARAT ZA
(SKR.) NAVIGACIJA

24. I 11. EGIPETSKI

PRVAK BUKVA BOG
@.B. EL. CEVKA SO “ELEKTRONS-
DVE KA INDUS-
ELEKTRODI TRIJA”
RABOTNIK VO
PREDLOG LEARNICA
ANI @IRARDO MERKA ZA EL VID DUVA^KI
OTPOR MUZI^KI
INSTRUMENT

LINGV.
KRATENKA ZA
TVRDA GUMA INFINITIV
RIBINI JAJCA

STAROSEDEL- INICIJALITE
CI NA N.Z. NA ARTISTKA- EGIP. MERKA ELIZABETA KALEM IZDAVA^I @ENATA NA
IMETO NA TA IVKOVSKA ZA DOL@INA BO@INOVSKA ARTISTOT
[AHISTOT VID TANC
TIMAN
VID TRUPKA
(MN.) FILM SO XEK
IZVIK NIKOLSON
POVI[EN
MUZI^KI TON TROTINET
“C”

TURSKO OP[IEN KRAJ POET ENDRE

AMER. VOZ- @ENSKO IME NA OBLEKA (UNGARSKI)
DUHOPLOVNA (AMIRA)
KOMPANIJA VID NO]EN ALUMINIUM
@ENSKO IME LOKAL NITRID

PARI^NA SKAPOCEN
AMERIKANS- EDINICA VI KAMEN NAHAT
KI PISATEL PANAMA (TUR.)
JUXIN SREDSTVO ZA ZELENA
LAKIRAWE POVR[INA

SAMOSTOJNA OSAMEN BLAGORODEN

IZVEDBA METAL
VID @OLTA NEFLEKSI- GRAD VO
BOJA BILEN KRUG FRANCIJA

REKA VO MODEREN
ARTISKATA FRANCIJA PRAVEC VO
DEREK MUZIKATA
BLESKAV SVE-
TOL BROD

TENISKI IGRANKA NA[ATA

BEZ GOLEMA ARMIJA (SKR.)
VREDNOST KLUB PLANINA VO
(ARH.) TOMAS MAN SREDNA ARTISKATA
EVROPA MUR

ROMOBIL INGE ILIN

AMERIKANS-
KI ARTIST GRAD VO SLOVENE^KI
XON IRAN PISATEL
IVAN

DOLG VRE- MRE@A (GER.)

MENSKI NEMORAL SISTEM
PERIOD SOSTAV

REKA VO GER- NASIP ZA DETE BEZ

MANIJA SOPIRAWE NA RODITELI
BRODOVI (DEM.
@IVOTNO SO RASKVASENA ARTISTOT
BOCKI ZEMJA TOWACI)

VID INDUS- AL KORLI RODEN KRAJ

TRISKO RAS- PRILOG ZA RADIO- IGRAWE
TENIE MESTO PRIEMNIK

POSMRTNO ESKIMSKA
OSTROV VO KU]A INICIJALITE HRANA OD
LEGLO NA ARTISTOT @IVOTINSKO
JADRAN DERVI[KA @E@OSKI POTEKLO
ACA MATI] MOLITVA

DEL OD INICIJALITE
KALU\ERSKA NA PEJA^OT KREDIT
OBLEKA OZBORN GRAD VO
GIJOM CE TUNG SENEGAL
APOLINER
MIKRO-
^AD, KAD NEZISKI
PLANINA VO RIBARSKI AL KORLI
BOSNA “PLIVA^KI SPLAV
KLUB”
TALIUM

EDNA MORSKI ABEBE

MUZI^KA RAZBOJNIK BEKILA PRVAK
NOTA

ANIMIRAN
FILM

182
 KO[ARKAROT ANA @IRARDO ANGLISKA ISTOIMENIK EVREJSKA
NA FOTOSOT ARTISTKA (TUR.) NATRIUM “TREMOLO” SINAGOGA
SUZAN

INIC. NA
PISATELOT
SELO VO ARSOVSKI
PRILEP
EMILIJA
ANDREEVA
HIMNA OBLAST VO
@IVOTNO SO IMETO NA BELGIJA
BOCKI ATLETI^AROT
LUIS UKRASUVAWE

MORSKA TES- AFIRMACIJA

NINA NA
MALAJA ZAPO^NAL “DOKTOR”
BOG NA KAJ KARIERA VO
FENI]ANITE KK

POKRIENA
PLO^A NA ZENICA AFIRMACIJA
GLAVATA NA GAZER ALUMINIUM
STOLBOT

GLAVEN GRAD
KALINKA NA SENEGAL GRADSKO
ZELENILO
SAKATOST

SELO VO NAJSTARA
GOSTIVAR GR^KA
BO@ICA

PLANINA VO HEKTAR
DANSKA FRANCIJA
MARKA ZA VID IGRA SO
KOLI^INA REKA VO STRELKI
NORVE[KA

RAP MUZI^AR
SELO VO AVTOZNAK ZA SVRZNIK NEBESNO ENA VEKO
RESEN TORINO SINILO SLIKARKA
SUZANA

IMETO NA
ARTISTOT POINAKVA
MIKULOVSKI
EDRILICA NA DIME ILIEV
VODA
CRKOVEN
VID @OLTA SVE[TENIK KLUB KADE
RADE BOJA IGRAL
JOV^EVSKI KANAL VO
@AK IBER SREDINA NA 98/2002
AZIJA
VID MUZI^KI ARTISTOT
INSTRUMENT XUVALEKOVS-
DEPARTMAN KI GR^KI BOG NA
VO FRANCIJA VID TESTENO VETEROT
JADEWE ^LEN NA
AKADEMIJA
ORGANSKI MESTO VO
OSTATOK NA PLOT ROMANIJA
SOED. VO SEVERNO OD
MASLOTO NA @ENSKO IME ARAD
LUKOT PREDLOG
JAPONSKI ORG. NA OBE-
INICIJALITE BORE^KI DINETI
NA ASTATIN SPORT NACII
PISATELOT RTKA
ARSOVSKI VASIL POZNAT AVTO-
ATANASOV MOBILIST
REKA VO NEGATIVNA INICIJALI
SRBIJA ELEKTRODA NA ARTISKA-
GRUPA TA TARNER
@IVOTNI LI^NA
(KRDAR) ZAMENKA @AK ARTIN
SOL NA KALA- DEL OD OSTROV VO
JNA KISEL. DENONO]IE JADRAN
GOLEMA NATRIUM
GRUPA OSTR. MRE@A SELO VO
VO TIHI O. (GERM.) VALANDOVO
GERMANSKI
ARTISTKA POLITI^AR
[TIPSKA STROJBERG VILI
REKA
SEME SLIKOVITA
ZAGATKA
ZAEDNI^KO
KREDIT IME ZA ALEKSANDAR
DRVENI KOWSKIOT IVANOVSKI
SADOVI GRAD VO UKRAS
IRSKA NIKEL
“KALORIJA”
ANRI RABO STARORIMS-
@ENSKO IME KI PISATEL I ZNAK ZA
POET, PEJA^ GOVORNIK
(EDITA) KAJ STARITE KALCIUM
KELTI ELIPSI
GRAD VO NAMETKA
^E[KA
ALEKSANDAR EGIPETSKI
OPARIN AMER. ZALIV VO
PISATELKA SREDOZEMNO
“DOBRA ZEMJA” MORE
GRAD VO EDINICA ZA ALEKSANDAR
ITALIJA JA^INA NA IVANOVSKI
OSVETLUVAWE
EGIP, MERKA PJANISTOT AMER ARTIST
ZA DOL@INA BERTOCEQ GREGORI

GRUBO SEL- ]OR INICIJALITE

PRA@ITELI SKO PLATNO NA PEJA^KATA
NA [PANIJA ARTISTKATA
“BROJ” MARGARET ILIEVA

ANGLISKA SELO VO SELO VO

MERKA ZA SKOPSKO RADOVI[
DOL@INA

QUBOVNIK
AMERIKANS- NA GALATEJA
KI AVIO- GOVORNICA SOPERNIK NA
TRANSPORT POLIFEM
(GR^ MIT.)

183
 SKANDINAVKI
EGIPETSKI
@ENA NA ZALIV VO SRE- BARIUM MODA ^UVSTVA [AHISTOT ARTISTOT NA
ARTISTOT DOZEMNO (ARAP.) MIHAIL FOTOSOT
MORE

VID DEL OD SKELE-

LISTOPADNO TOT GRAD VO BURMA
DRVO “DOKTOR”

SLIKA, LIK
ANDALUZISKI INIC. NA
POET GLUMECOT I
RE@ISER VELS

PATRIOT
AVTOZNAK ZA
JAMAJKA ZNAK ZA
KALCIUM

AMER. TELE- GRAD VO ANITA EKBERG

VIZISKA KOM- UNGARIJA
EZERO VO AVS-
PANIJA MA[KO IME TRALIJA

AMADEO AVO- LI^NA ZAMEN-

GADRO KA EVROPSKA
EKONOMSKA
PEJA^OT NEGATIVEN ZAEDNICA
DASEN JON

VASIL MAKA (TUR.)

ANI @IRARDO ATANASOV
ALEK GINIS ISTI

FRAN. NIZA, REDICA

VOJSKOVODST-
VO STOKA VO
ALEKSANDAR TRGOVIJA

NARODEN ZENICA
DUVA^KI REKA VO GIJOM PRVA
INSTRUMENT “OBEDINETA VITAMIN B1 SVRZNIK
ARAPSKA UKRAINA APOLINER ULOGA
@AK ARTIN REPUBLIKA”

AMERIKANSKA
INIC. NA FRAN. ARTISTKA OBRATNA
SLIKAR MERLIN SLIKA
@ERIKO
@.B.

ANI M. IME (ILIJA)

@IRARDO @. IME (NATA)
CRKOVNI VID SLATKA UDAR VO
POMO[NICI KARATETO

ARTISTKATA EGIPETSKI LI^NOST OD

DEREK GOSPODIN BOG BIBLIJATA
(GR^.) NASO^ENOST
PODNEBJE AFIRMACIJA NA SVESTA

EDNA MUZ NOTA PRA[OK ZA

INIC. NA SLOV. PISATEL ^ISTEWE
ARTISKATA FRANCE EKONOMSKA SADOVI “KALORIJA”
KARON KRATOK OGLAS PROPAGANDNA GRUBO SELSKO
PROGRAMA PLATNO

M.N. AGENCIJA @. IME

^EPKALKA ZA ZA ATOMSKA (GALENO)
U[I ENERGIJA
@IVOTNO SO
PRETPOSTAVKA BOCKI (DEM.)

GRAD VO RAJ VO SLO.

“LONG PLEJ” JAPONIJA MITOLOGIJA
SENF POKRIENA
“AVENIJA” PRA@ITELI NA PLO^A NA
[PANIJA GLAVA STOLB

OBLEKA ZA INICIJALITE
VRHOVNO SPIEWE NA ARTISKATA
EGIPETSKO AVTOMOBILS- KARON
BO@ESTVO KI ZNAK ZA
UGANDA AL KORLI

BERILIUM
GRUBO SELSKO
QUBOVNA INIC. NA PLATNO
SREDBA OPERSKATA VID TAPAN
PEJA^KA AGINA @ENA
TEBALDI

GRAD VO FRAN- GOSPODAR

OSAMEN CIJA (GR^.)
OKOV
FRED ASTER @AK ARTIN REKA VO RUSI-
JA NA KAM^IK

OSTROV VO AVTOR NA GRAD VO

FRED ASTER JADRAN TRAGEDII LETONIJA
(TRAGI^AR) ATINSKI
ZEMJODELIE @IME SPORTSKI
(EDITA) DEL KLUB

IMETO NA ARAPSKI
SMETKA (RAZG.) TENISEROT VOJSKOVODA^
AMADEO NASTASE
AVOFADRO DEKRET JU@NOAMERIK
KA[A OD ANSKI
MELEN SUSAM @IVOTNI

REKA VO RUSI- GR^KA BO@. NA

JA ASTATIN AKTINIUM NO]TA
PO^VA KORIST POLZA EZERO VO S. STAROEGIPET-
ZEMJI[TE AMERIKA SKI BOG NA
(MN.) ZEMJATA

JAP. SLIKAR NASLEDNA

TAUCO TITULA KAJ
ZAGARKA (1904-1965) MUSLIM.
EGIPETSKI EDNA MUZ.
BOG NOTA

REKA VO RUSI- ELZA INICIJALITE

JA NA KAM^IK ARTISTOT GIR MARTINELI NA ARTISTKA-
TA GEJNOR

KULMINACIJA
NA ARTISTOT

184
 ME\U-
POZNATA ANI EDEN OD NARODEN EMILIJA PEJA^OT NA
PESNA @IRARDO EKSTRE- AMATERSKI NATRIUM ANDREEVA FOTOSOT
MITETITE BOKSERSKI
SOJUZ

ELIZABETA
FILM SO BO@INOVSKA
XULIJA
ORMOND AFTOZNAK
ZA JAMAJKA

GRUBO JU@NOAF-
SELSKO RIKANSKA
@IVOTNO PLATNO REPUBLIKA
SO BOCKI
KARIPSKI NAUKA ZA
TANC FLORATA
AMER. KOM- FRED ASTER
PANIJA ZA
GRAMAFON- @ITELI NA “IBIDEM”
SKI PLO^I NEKOGA[NA
NE E PITOMA ILIRIJA

MESTO VO IDA LUPINO GRAD VO

ROMANIJA, “PO[TA BELGIJA
SEVERNO TELEGRAF
OD ARAD TELEFON” MAKARSKA

PAR^E OLOVO
SO PE^AT
REKA VO
SRBIJA URED ZA PRI-
EM NA RADIO
BRANOVI

@ENSKO IME
PREDIGRA NA GALENO
(SLAVICA)

GRAD VO ZNAK ZA
ITALIJA KALCIUM
BARIUM
KRATENKA AVTOZNAK
ZA PRILOG ZA PAN^EVO

EKSCES,
ISTAP
SLU^KA OVADIJA GRAD VO LEINOFIN- BOG NA
ESTREJA UNGARIJA SKI PISATEL PODZEMJETO MATERIJAL
ZA IZRABOT-
KA NA ULICI
FRANCUSKI @. IME
RE@ISER NA GALENO
VLA@NO EDNA
MESTO BEZ MUZI^KA
SONCE NOTA
PEJA^KATA ANA MATI]
HEMISKI PJAF ZAROVI,
PREVEZI ME\UNARODNA
ZNAK ZA INIC. NA ASTRONAU-
ZLATO PISATELOT M. IME TI^KA FEDE-
^ELEBIJA RACIJA (SKR.)
SITNA PARA REKA VO
VO INDIJA KIPAR
“JUG JUGOIS- (1/16 RUPIJA) “KALORIJA”
TOK ” (STR.) VID KAMEN
GRAD VO JAGLEN
RUSIJA

ZATKA KRAT. GODINA

OSTRILO PR.N.E. NA[A
“NOKAUT” PEJA^KA
PRVAK

KINESKA
@AK ARTIN RODEN VO MERKA ZA
AMERIKAN- TE@INA
SKI MAJMUN GRAD VO “KILOAMPER”
GRCIJA ARTISTOT
SERGEJ

AVTOZNAK STILSKA FI- ARTISTKATA

ZA LESKOVAC GURA (SPRO- REMIK
TIVNOST)
DVOREC PEJA^OT
(TUR.) DADO TOPI] DASEN

QUBOV,
MERAK (ARH.) KILIM VID @ITNO
RASTENIE “KILOAMPER”
PROIZVODI ALUMINIUM
OD PE^ENA ZANESENIK
GLINA

LATINSKO PREGRADA
KAMENA MA[KO IME NA MEBEL
PUSTO[ BRAT NA
GALENO VITEZ

DEL OD ARTISTOT PRVAK

PEJA^OT FOTOAPARAT VALONE
KLEPTON OSTROV VO LEGURA NA AVTOZNAK
INDONEZIJA KALAJ I CINK ZA SARAEVO

VID
OTROVNA BARIUM MASLODAJNO INICIJALITE
MORSKA RASTENIE NA FRANCUS-
GRAD VO KIOT SLIKAR
RIBA [VAJCARIJA ^OVEKOVO @ERIKO
TELO

FRAN. FUDBAL. SOLI NA

AMERI- GOLMAN @OEL TITANOVATA
KANSKI KISELINA
MAJMUN AMERIKANSKI EGIP. ZALIV
UNIVERZITET VO SRED.MORE
IMETO NA ^ISTA @OZEF RU
ARTISTKATA TE@INA
@UGI] REKA VO
IMETO NA RUSIJA NA
EGIP. MERKA ARTISTKATA KAM^IK
ZA DOL@INA [OVAGOVI]
GRUBO SEL- ITALIJANSKI
SKO PLATNO FUDBALER
PRA@ITELI YANI “ANI FUTURI”
NA [PANIJA INIC. NA
IMITATOROT ELIZABETA
RANGELOV BO@INOVSKA

LI^NOST OD NAPORNO ISKILAVEN

BIBLIJATA RABOTEWE

AMERIKAN- PRARO- SELO VO

SKI AVIO- DITELKA GOSTIVAR
TRANSPORT

185
 SKANDINAVKI
MUZA NA INICIJALITE DEL OD ISTO^NITE GOLEM GLUMICATA
POZNAT FILM PEEWETO NA ARTIST- SKELETOT ZEMJI MORSKI NA FOTOSOT
KATA BEKOL (MN.) CICA^

OPREDELEN
VREMENSKI RIMSKA
GRAD VO PERIOD BO@ICA NA
UZBEKISTAN PLODNOSTA
ELIZABET
QUTVIK
GRAD VO
VAVILONIJA
DOEN^E BUKVA OD STA-
ROTO KIRIL-
SKO PISMO
SIMPATIZER,
BOG NA NAVIVA^
PODZEMJETO
KADMIUM

@ABJI GLAS ALEKSANDAR

IVANOVSKI
GRAD VO DLABOK SAD
UNGARIJA ZA JADEWE “PROTIV SITE
(LU^NICA) RIZICI”
(MORNAR)
DARA @. IME AMERIKAN-
^ALENI] SKA RAZUZ-
@ITEL NA NAVA^KA
ACA MATI] TATARIJA SLU@BA

@ IME NA
ASTATIN GALENO
@AK ARTIN
ALUMINIUM VID
ZANAET^IJA
FRAN. HUMOR.
VESNIK
PRODUKT NA
EMANACIJA BITOLSKI
VOJVODA,
\ORGI
TURSKI VOJ- ALEKSANDAR GRAD VO INICIJALITE
SKOVODEC OPARIN INDIJA, GERM. @RTVENIK NA
OMER PA[A ZAPADNO OD DRAMATURG ASTATIN EDNA NAUKA (LAT.) ARTISTKATA
KATRAN PATNA JULIE IVKOVSKA
@AK ARTIN (BIHAR)
DOLGO
ZIMSKO
ANI PALTO TEST
@IRARDO
AMADEO
AVOGARDO
AMADEO
AVOGARDO OBNOVUVA^I
PRODEL@EN M. IME
TOK (TRGOV.)
VID OP[IEN KRAJ GIJOM
KOWKI OD NA OBLEKA APOLINER VID PAMU^NA
PRIBOR ZA PREGOLEMA IZVIK NA TKAENINA
RABORA (MN.) RADOST NEGODUVAWE
GRAD^E VO ME\UNARO- FRANCUSKA
IRAN DEN ZNAK ZA AFIRMACIJA
EMILIJA ETIOPIJA KRAT. GODINA
ANDREEVA ANTI^KI PODVI@EN PR. N. E.
KERAM. SAD GRAD VO YID
ZA MASTILO UNGARIJA
SLIKOVITA KRZNO OD
SUROVINA ZA ZAGATKA KANADSKA
DOBIVAWE ODLUKA, LISICA
PIVO RE[ENIE INIC. JA
(MN.) ATLETI^. OTI
GRAD VO AMERIKAN-
LI^NOST OD FRANCIJA MAKARSKA SKI AVIO-
GR^KATA INICIJALI TRANSPORT
MITOLOGIJA NA NAU^NI- MAKARSKA REKA VO
KOT TESLA SRBIJA

SITETI^KA GRAD VO CEQE

PODNA JAPONIJA
POKRIVKA ACA MATI] ALUMINIUM

GRUBO
[PANSKI EGIPETSKI SELSKO
SLIKAR BOG PLATNO VITRINI
FRANCISKO “OSTROVI” GLAVEN GRAD
NA KANADA
EZERO
VO NOVA PRISVOJNA ELIPSI
GVINEJA ZAMENKA GRAD VO NAMERA
AVTOZNAK ANRI RABO TURCIJA
ZA SARAEVO
ZNAK ZA
SJU LAJON KALCIUM LEKAR (GR^.) CINK
PISATELOT “KOMUNISTI- TRAFIKA GRAD VO
KAFKA ^KA PARTIJA BELGIJA
NA ITALIJA”
ARTISTOT EZERO VO IMETO NA
DAGLAS TIBET ARTISTKATA
FRED ASTER JAKOBSON
LUD, PALAV ARAPSKI
POGLAVAR ODAJA
AMER. ODRAZ VO
NOVINSKA “ID EST” “AVENIJA” VISO^INA
AGENCIJA ARTISTKATA ILI DALE^INA
ALAT ZA FAROU “INVENIT” GRADACIJA NA
KASTREWE MOTOR. MASLO
VID CVE]E
VISTINSKI VAN^O
NIKOLESKI

FR. TENISER, EDNA ABEBE

JANI] DIMENZIJA, BIKILA INDIUM
VISO^INA

DEBI FILM RABOTNIK VO

LEARNICA

186
 INICIJALITE
FUDBALEROT @AK ARTIN @. IME HIMNA VASIL NA KLUB VO
NA FOTOSOT (NATALIJA) ATANASOV ARTISTKATA [PANIJA
TANEVSKA
INIC. NA
ARTISTKATA
SELO VO DARK
KAVADARCI
EGIPETSKI
BOG
ISTOIMENIK IRSKATA TV
KRATENKA ZA (TUR.)
DR@AVATA LIKOVNA
AJOVA BRATSKA UMETNOST
QUBOV
BUGARSKA TE-
LEGRAF. AGEN.
AVTOZNAK ZA ANITA
RIMSKA SARAEVO EKBERG
BO@ICA NA
PLODNOSTA
GRAD I ALUMINIUM ALEKSANDAR
PRISTA- OPARIN
NI[TE VO RE@ISEROT ZNAK ZA
[PANIJA PREMINGER KALCIUM

ARTISTKATA VOEN ^IN

MASARI OPSESIJA

KOMPJUTER- PEJA^KATA
SKI POIM TAJLER

TELCE ZA BES-
POLNO RAZ- BIZMUT
MNO@UVAWE DRVODELSKA
DVE ALATKA
SAMOGLASKI
ANGLISKI PRESPANSKI
NAJDOBAR IME NA PENLIVO AVANTURIST VOJVODA
EVROPSKI EGIPETSKI GRADOT [PANSKO TAJTES SLAVEJKO
IGRA^ BOG VODEN VINO VID KOWSKI DELOVI OD
OD RASTENIE
MANASTIR SUVA TREBA
KAJ PRILEP INICIJALITE
GLAVEN NA IMI-
KOMANDEN TATOROT
ORGAN RANGELOV
MESTO VO RO- [RAVCIGER
MANIJA, SE- LI^NOST
ACO [OPOV VERNO OD ARAD MAR[AL NA
OD DELO TURSKI DVOR
BOG NA NA TOLSTOJ
PODZEMJETO (ANA)
KRATENKA ZA @IVCI
AL@IRSKATA BAKROREZITE GRUBO
TELEVIZIJA PERIOD SELSKO
SEGMENT OD ILJADA PLATNO
GODINI

LATINSKO OBRABOTUVA^
MA^ITEL MA[KO IME NA ZEMJA
TERI JANG NATRIUM
AVTOZNAK VID GRUBO SEL-
ZA SARAEVO VODOZEMEC SKO PLATNO
ELIZABETA
BO@INOVSKA DR@AVA NA INICIJALITE OGLEDALO
BLISKIOT NA SLIKAROT NA MOTORNO
ISTOK JAKAC VOZILO
AVTOZNAK ZA GRAD GO ALEK GINIS
LESKOVAC HRVATSKA
BARIUM ANRI RABO @AK ARTIN

^UDOVI[TETO @IVOTNO
VO EZEROTO SO BOCKI
ADET LOH NES LIMEN @. B.
EDNA DUVA^KI
MUZI^KA NOTA INSTRUMENT
AVSTRISKI DEL OD POVE-
AVTOMOBI- ]EKATNICA
FALTA, LIST, JOHAN BORIS
KARNER AMERI- BEKER
@. IME NA GA- KANSKI
LENO (SLAVICA) PEJA^ BOB
AL KORLI PARI^EN EDEN OD
IZRAZ NA DVATA BORIS
INIC. NA VREDNOSTA TONSKI RODA BEKER
PISATELOT (MN.) NATRIUM
ARSOVSKI PESO^EN RID ^AD, KAD
AFIRMACIJA APARAT ZA
TUNIS SAKAN, SLU[AWE KAJ INICIJALITE
SAKANA GLUVI NA FIZI-
DVOJNO (VO NAR. PRVA SULTA- ^AROT BOR
POEZIJA) NOVA @ENA
INDIVIDUI M. IME
VASIL GRAD VO
ATANASOV PRIJATEN, NAJMEKA NORVE[KA
MIL RUDA
^LEN NA
ARIST. LOZA NEDOSTATOCI BARIUM
PTICA VO IMPERATOR ROK GRUPA
SEVERNITE OD NORVE[KA
MORIWA
KRAT. GODINA REDICA,
TALENT PR. N. E. SERIJA ABEBE
BIKILA
“ANI FUTURI” “KILOAMPER”

EDNA SEBASTIJAN
SKOPSKA PLATA BAH,
NASELBA GERMANSKI
KOMPOZITOR

“ELEKTRO- STAROGR^KI REKA VO

KARDIOGRAM” VOJSKOVODEC UNGARIJA

187
 SKANDINAVKI
IMETO NA SIN
KLUB KAJ NIL, OD IZLEZOT NAJGOL. REKA VO NAKIT ZA U[I ANGL. FIZI^AR FUDBALEROT NA
[TO IGRA SEGA NATANA
EZEROTO
VO
BARIUM Z. AFRIKA ALEKSANDAR
GREAM FOTOSOT
ETIOPIJA

POMODAR
OP[IEN KRAJ ARTISTOT VAL-
NA OBLEKA NATA[A ONE
ME[KOVSKA

PRA@ITELI NA
BID [PANIJA
TROPSKO DRVO PRVATA I
18-TATA BUKVA

PORTUGALSKI
AMADEO AVOGA- MOREPLOVEC,
RDO FERNANDO
ANI @IRARDO

RUSKA NEGACIJA ZNAK ZA @ELEZO

ITALIJANSKO
@. IME MUSLIMANSTVO ISTOIMENIK
(TUR.)

AMER.KOMPANIJA
@AK IBER ZA GRAMAFONSKI
PLO^I @. IME (EDITA)
@AK ARTIN
JAPONSKI CAR

INICIJALITE
NA ARTISTOT ZAMISLI
ANI @IRARDO HEN ATACI, NAPADI
BORIS BEKER
ZAEDNICA NA
GERM. RADIO I
GLAVEN GRAD NA TV STANICI
IRSKA
REKA VO FRAN-
CIJA
SISTEM ZA BUKVA OD
PRE^KI ZA STAROSL. AZBU- INICIJALITE
ODBRANA KA MENICA AL KORLI STRANSKO NA PISATELOT
(ANG.) M. IME @UPAN^I]
VLADAR VO OP[IEN KRAJ
BANOVINA NA OBLEKA
^OVEK [TO ME\UNAR. “NETO”
MOLERISUVA AMATERSKI EGIPETSKI
“IBIDEM” GR^KO OSLOBO- BOKS. SOJUZ ZALIV VO SRE-
DITELNO DVI- PISAT. ZILAHI DOZEMNOTO
@EWE (ARARAT.) MORE
NAUKA ZA @IVOTNO
DOKUMENTAREC GRBOVITE SO BOCKI
NA STALE POPOV LI^NOST OD
BIBLIJATA DEKRET

BOG NA PLOD- AMER. PISATEL-

UKRAS NOSTA NA KA KLER
BALERINATA FENI]ANITE FALTA, KARNER
TURINA FUDBAL. KLUB VRV NA
OD GLAZGOV KARIERA

FRANC. SLIKAR, INIC. NA

ANRI TENISEROT NOA SILEN, MO]EN OP[IEN
EGIP. MERKA ZA VRATOVI KRAJ NA OBLEKA
BRANA, JAZ DOL@INA

IGOR GRAD VO KINA KRZNENA KAPA

OJSTRAH
ANTIMON EDNOCIFREN SKRATENICA ZA
EKVADORSKI BROJ “LIMITED”
PISATEL HORHE

KOSKEN DEL VO
SOSTOJKA VO STRA[LIV USTATA
^AJOT IKONOPISEC PREDGRADIE NA
PARIZ

BUKVA OD ALFA- GRAD VO SENE- ARTISTKATA

“RIBONUKLEIN- BETATA GAL DEREK
SKA KISELINA” ARTISTKATA NA[ NARODEN
REMIK HEROJ, MIR^E CEQE

BOG NA PODZEM- MRE@A (GERM.)

PRA@ITELI NA JETO ^OVEK KOJ
ITALIJA VID SLATKA [TEDI
PAMET

GRAD VO EDINICA ZA
ROMANIJA KRIV NA MEREWE GRAV-
EDNA NOGA ITACIJA VID JU@NO
VASIL OVO[JE
ATANASOV AKTINIUM FILM SO
STALONE
VASIL EGIPETSKI BOG INIC. NA
ATANASOV EDNA OD PLAN- PISATELOT
VID MLE^NA KA[A ETITE ARSOVSKI
ALKOHOLEN OD MELEN HUNSKI VODA^ KLUB KAJ
PIJALAK SUSAM [TO IGRAL

@. IME NA VID TANC IMETO NA BOK-

“KILOAMPER” GALENO DRVO SEROT NORTON
ISTO TAKA (LAT.) ZIMZELENO SMETKA (RAZG.)

ME\UNAR. ASTRO- INICIJALITE ARTISTKATA GRAD VO ^AD

NAUT. FED. (SKR.) NA ARTISTKATA VEST
VEL^ [VAJCARSKA FRANCUSKA
GRAD I PRIST. ELIJAR, FRAN. NOVINSKA ARTISTKA
NA HON[U POET AGENCIJA KLODIN

IRSKI ARTIST
FIZI^AROT INICIJALITE NA
ISAK JAP. POLIT.
JUKUDA

FIZI^AROT GRAD VO @AK ARTIN AVTOZNAK ZA

ERNST [PANIJA ^A^AK

MASKIRAWE INDUSTRISKO
RASTENIE

188
 FRANCUSKA ME\UNARODEN
GLUMICATA NA BARIUM ARTISTKA, AMATERSKI SITNI
FOTOSOT MIREJ BOKSERSKI AFIRMACIJA “NOKAUT” @IVOTNI
SOJUZ

KETLIN TARN-
ARAPSKA ER
DINASTIJA \OR\I
A^EVSKI
GRUBO PRILOK KAKO
SELSKO PLAT- (RAZG.)
NATRIUM NO INSTRUMENT
IRONI^NO VO TAKSI
SMEEWE VOZILO
MORSKA INIC. NA
TESNINA PISATELOT
KAJ MALAJA ARSOVSKI INGE ILIN
SRAMOTA SEGA (RAZG.)
PREDLOV
ZEMJINATA IVAN TO^KO
PEJA^OT
KLEPTON KORA OD AVTOZNAK
SILICIUM I ZA SARAEVO
ALUMINIUM
CREPOVI
MEDIKAMENT DEL OD ORGAN-
ITE
ZA VAREWE

GEOGRAFSKA IMETO NA
LINIJA BALERINATA
PAGAVA

SOLI NA EDMON ROS-

AZOTNATA TAN
KISELINA EROTI^AR

FILM SO GLU- ALUMINIUM CEL

MICATA NA DOSEG DANSKI PISA- AVTOZNAK ALUMINIUM
FOTOSOT TEL ZA JAMAJKA “KOMUNISTI^- AFRIKANSKA
KA PARTIJA” REKA

INIC. NA POE- BEZREDIE

TROPSKA TOT NEDEL-
PROSTORIJA UKRASNA KOVSKI SELO VO
BILKA INIC. NA AR- MAKEDONSKI
TIS. FAJFER BROD

MUZI^KI
DOMA[EN TVORCI
FUSTAN
PRVA ULOGA

ODBRANBEN RASKO[NI
IGRA^ VO FUD- ZGRADI
GRAD VO BALOT ^EPKALKA
NIGERIJA INIC. NA ZA U[I
KO@NA PATNA ARTISTOT
TORBI^KA DALTON
MESTO VO HRV. AVTOZNAK
ITALIJANSKI KAJ OZAQ ZA RIEKA
PRIRODONA- AMADEO AVOG-
U^NIK, LUIXI INIC. NA AMERIKANSKI ARDO
PISATELOT MAJMUN
@UPAN^I]
PRISTANI[TE SVE[TENI^KA RAZKVASENA
VO IZRAEL OBLEKA ZEMJA
IVAN
TO^KO MERKA ZA EL. BUKVA OD FILM SO GLU-
OTPOR GR^KATA MICATA NA
AZBUKA FOTOSOT
ANI OSTROV VO
@. IME NA @IRARDO ANGLIJA AMADEO AVOG-
GALENO GUDA^KI ARDO
AFIRMACIJA VREDEN, MUZI^KI @AK ARTIN
RABOTLIV INSTRUMENT
VID VOENA INIC. NA
FORMACIJA PISATELOT
MORNARSKI @UPAN^I] EDNA MUZI^KA
^IN AMERIKANSKA NOTA
FILMSKA SLABO-
KOMPANIJA KRVNOST
JUNAK VO GER-
MANSKITE NOSA^
EDNA MUZI^KA PREDANIJA @.B.
NOTA PLANINA
INIC. NA KAJ BELGRAD
ARTIS. DENEV
INDUS.ZA MOT.
“KILOAMPER” MAKAR VOZILA OD NOVO ANI
AMADEO AVOG- MESTO @IRARDO
ARDO JA^INA, MO] DEN NA POL. ME- ANKONA
SE^. VO ST. RIM

SJU LAJON @. IME INIC. NA

PREDLOG FRAN. SLIKAR
HERNIJA DVOJNO @ERIKO

GLAVEN GRAD KALENO

NA UKRAINA @ELEZO
GIJOM DATUM
APOLINER NEOPHODEN FRANCUSKA
PIJALAK PISATELKA
@OR@
GLAVEN PRV RIMSKI
GRAD NA PRAVNIK @.D.
LITVANIJA ANGLISKA @RTVENIK
EZERO VO NOVINSKA (LAT.)
FRANCIJA AGENCIJA
VID VID
EDNA LISTOPADNO LEKOVITA
ZARAZNA DRVO BILKA ABEBE BIKILA
BOLEST EDMOND
ROSTAN HENRIK IBZEN

VODA SO
BRAZDA KASTRAT JAGLENORODNA
KISELINA

MA@ NA REKA VO
@AK ARTIN GLUMICATA NA UNGARIJA
FOTOSOT

189
 SKANDINAVKI
FILM SO VID DRVODELSKA VID DLABOKA EDNA ARTOSTOT
ARTISTOT NA RAKOTVORBA IGRAWE ALATKA (MN.) ^INIJA (MN.) JAS (LAT.) MUZI^KA NA FOTOSOT
FOTOSOT NOTA

PRILOG
SOPRUG ZNAK ZA
NEODIUM

PISATELOT LE@I[TE
DELAKROA INGE ILIN

IMETO NA
AVTOZNAK FUDBALEROT FRANCUSKI
ZA MARADONA RE@ISER
SUBOTICA AMADEO RO@E
AVOGARDO
@. IME NA INIC. NA
DOLG GALENO ARTISTOT
VREMENSKI (ITALINA) SVETIEV
PERIOD GRAD VO REKA VO
ITALIJA UKRAINA

ASTATIN NESPOSOBEN
@AK ARTIN @IVOTNA
SILA
EDNA NAROD VO
MUZI^KA INDIJA
@IVOTNO NOTA
SO BOCKI GRUTKA
AVTOZNAK ZA (DIJAL.)
JAMAJKA
AZISKI OSTROV VO
TEATAR MALA PRESPA
NA SENKI
I FIGURI OSTROV VO
OD KO@A MALA PRESPA
DELO EDNA MU-
OD IVAN ZI^KA NOTA JU@NOAMER. FILM SO
BRE[AN FUDBALSKI ZNAK ZA PRA@ITELI ARTISTOT NA
EDEN VE[- SOJUZ @ELEZO NA [PANIJA FOTOSOT
GRAN DO TA^KI ME\U-
GANA NAR. JAZIK
PISATELOT SKAPOCEN
INIC. NA [O KAMEN INIC. NA
FUDBALEROT PISATELOT
ZAMBATA GRAD VO SLATKO ARSOVSKI
TURCIJA

DRAMA OD PREKAROT NA AVTOZNAK

GRAD VO ^EHOV APOLON ZA TETOVO
IRAN GIJOM VULKANSKA
ETAPI APOLINER MASA
@. IME GR^KO OSLO-
BODITELNO
QUBITEL KOSTURSKI DVI@EWE
NA VINOTO VOJVODA,
PANDO POBORNIK
ZA MIR
VID SPORT- AMADEO PREFIKS ZA
SKI ^AMEC AVOGARDO DLABOKA
STAROST MRE@A
IMETO NA M. IME (GERM.)
PEJA^OT (IVAN) BEZGLASEN
JIRGENS
PREDLOG REKA VO PROSTODU[-
SRBIJA NO, ISKRENO
LUTECIUM NA[ REVOLU-
CIONER PERO BEZGLASEN SENKA,
LADOVINA
SELO VO STARORIM-
RESENSKO SKA BAKARNA
NAREDNI PARA
AKTEROT
VALENTINO OSTATOCI
KUJNSKA HAMZAH
EL. NAPRAVA (1911-1946), CEQE
FR. TENISER, INDONEZIS-
JANIK INIC. NA KI POET AMADEO
IMITATOROT AVOGARDO
RANGELOV KOVERT
M.IME PALADIUM EZERO VO
ITALIJANSKO ELIZABETA ARGENTINA NATRIUM
@. IME BO@INOVSKA ROD
ANGLISKA REKA VO STRUGARNICI
BLAGOROD- FRANCIJA
NI^KA TITULA TRI^LEN
FUDBALEROT EZERO VO MATEMATI^-
BEKAM [VAJCARIJA KI IZRAZ
INIC. NA PORANE[EN ALUMINIUM
PISATELOT ANGL. BEND
NE E @UPAN^I] KRATENKA ZA
PITOM SELO VO DR@AVATA
BEGSTVO, KI^EVO AJOVA
BEGAWE
CRNE^KI MUZ.
STIL VO PITOMI
EMILIJA AMERIKA EZERO VO
ANDREEVA M. IME TIBET
SELO VO
GOSTIVAR
RASPO- ASTATIN GRAD VO LI^NA
LO@ENIE ETIOPIJA ZAMENKA PRISTA-
GRAD VO NI[TE VO
STRANSKO M. INDONEZIJA MESTO VO BLA@ENSTVO INDONEZIJA
IME HRVATSKA
TENISEROT AVTOZNAK
BORG ZA RIEKA DIME ILIEV
ITAR ^OVEK EDNA VKUS,
GIJOM MUZI^KA MIRIS (FR.)
APOLINER NOTA
ME\UNAROD-
NA ASTRONA- EVREJSKI
UTI^KA VID CVE]E SUDIJA
FEDERACIJA
(SKR.)

FILM SO
ARTISTOT
NA FOTOSOT

190
c Darko Moraitov