1

Pravne podlage za vložitev tožbe za razveljavitev Sporazuma o zakljuku postopka pred

Evropskim sodišem za varstvo lovekovih pravic in s tem o konanju odprtih vprašanj
denacionalizacijskega postopka vraanja nepreminin Blejskega otoka ter upravljanju in
gospodarjenju z dne 14.10. 2008

Ministrstvo za kulturo je pravna eksperta prof.dr Miho Juharta in prof. dr. Petra Grilca prosilo za
pregled Sporazuma o zakljuku postopka pred Evropskim sodišem za varstvo lovekovih pravic in
s tem o konanju odprtih vprašanj denacionalizacijskega postopka vraanja nepreminin Blejskega
otoka ter upravljanju in gospodarjenju z dne 14.10. 2008(v nadaljevanju Sporazum) in za stališe
do vprašanja ali je omenjeni sporazum veljavno sklenjen.
Po sporazumu, ki sta ga, 14. 10. 2008, sklenila RS, Ministrstvo za kulturo in Župnija Bled, je bila
lastninska pravica na nekaterih nepremininah, glede katerih je bila zahteva za vrailo v naravi že
zavrnjena, prenesena na Župnijo Bled.

Stališe ekspertov je naslednje:

• med strankama Sporazuma je bila sklenjena poravnava po pravilih materialnega prava, za
katero se uporabljajo doloila obligacijskega zakonika
• v Sporazumu se povezujeta dva postopka: denacionalizacijski postopek na podlagi zahteve
za vrnitev nepreminin, ki predstavljajo Blejski otok ter postopek zaradi kršitve pravic iz
EKP pred Evropskim sodišem za lovekove pravice. Prvi postopek je bil pravnomono
konan, neuspešna so bila tudi izredna pravna sredstva, vkljuno s pritožbo na Ustavno
sodiše. Zato v denacionalizacijskem postopku ne more ve priti do nobene poravnave, saj
gre za dokonno in pravnomono zavrnitev denacionalizacijskega zahtevka za vrailo
Blejskega otoka v naravi. Drugi postopek pred Evropskim sodišem sta eksperta
ocenjevala samo postopkovno, ker z vsebino pritožbe nista bila seznanjena, Ministrstvo z
njo ne razpolaga. Bistveno pa je, da je med strankama Sporazuma obstajal spor glede
kršitve lovekovih pravic, rešitev je bila negotova, Evropsko sodiše bi lahko RS naložilo
le zagotovitev pravinega zadošenja pritožnici.
• po sklenjenem Sporazumu si stojijo nasproti nove obveznosti Republike Slovenije in
odpoved pritožbi pred Evropskim sodišem za lovekove pravice, po vsebini gre za pravni
posel, ki je podoben menjalni pogodbi, saj se prenos lastninske pravice na nepremininah
obljublja v zameno za odpoved pritožbi. Predmet Sporazuma nasprotuje trem predpisom.
Zakonu o stvarnem premoženju države, republik in pokrajin, Zakonu o varstvu kulturne
dedišine in Zakonu o ohranjanju narave. Za Blejski otok velja poseben varovalni režim na
podlagi Odloka o razglasitvi Blejskega otoka za kulturni spomenik državnega pomena.
Vsak pravni posel, s katerim država odtujuje nepreminine, ki so del kulturnega
spomenika Blejski otok, je v nasprotju s tem predpisom. Blejski otok ima tudi status
naravnega spomenika, ti pa tudi niso v pravnem prometu. Tako je vsak pravni posel, s
katerim država odtujuje nepreminine v nasprotju z zakonom. Pri sklenitvi Sporazuma pa
tudi niso bila spoštovana postopkovna pravila o prodaji nepreminega premoženja države
po Zakonu o stvarnem premoženju države.

Vsebina in nain sklenitve Sporazuma po mnenju ekspertov nasprotujeta prisilnim

predpisom, kar ima v skladu s splošnimi pravnimi pravili za posledico ninost
Sporazuma.