Welcome to Scribd, the world's digital library. Read, publish, and share books and documents. See more
Download
Standard view
Full view
of .
Look up keyword
Like this
3Activity
0 of .
Results for:
No results containing your search query
P. 1
Zgo Ljubljansko-1.Barje.v.dobi.Kolisc Dr.Veluscek

Zgo Ljubljansko-1.Barje.v.dobi.Kolisc Dr.Veluscek

Ratings: (0)|Views: 13 |Likes:
Zgo Ljubljansko-1.Barje.v.dobi.Kolisc Dr.Veluscek
Zgo Ljubljansko-1.Barje.v.dobi.Kolisc Dr.Veluscek

More info:

Categories:Types, Research
Published by: Slovenian study references on Apr 11, 2013
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

07/08/2013

pdf

text

original

 
 Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo inšport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja
loveških virov v obdobju 2007-2013,razvojne prioritete: Razvoj
loveških virov in vseživljenjsko u
enje; prednostne usmeritve: Izboljšanjekakovosti in u
inkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.
Projekt:
Usposabljanje u
iteljev za uvajanje posodobitevgimnazijskih programov 2008 - 2010Usposabljanje za u
ne na
rte
Naslov gradiva: Ljubljansko barje v dobi koliš
 
Seminar: Usposabljanje za u 
 
ne na 
 
rte za predmet zgodovina v gimnaziji, 21. 8. 2008,Gimnazija Moste Ljubljana 
Avtor gradiva: docent dr. Anton Veluš
ek
 
 
2
Anton Veluš
ek, Inštitut za arheologijo ZRC SAZULJUBLJANSKO BARJE V DOBI KOLIŠ
 Geografski oris in nastanek Ljubljanskega barja
 
Ljubljansko barje je južni del
 
Ljubljanske kotline in meri 163 km
2
. Nad poplavnim osredjemkotline (nadmorska višina 287--290 m) se dvigajo Sinja Gorica, Blatna Brezovica, Bevke,Kostanjevica, Gri
, Vnanje Gorice, Grmez, Babna Gorica, s 390 m nadmorske višine najvišjiosamelec Plešivica in drugi vršaci na obrobju. Glavna vodna žila je reka Ljubljanica. Pomembni sotudi njeni pritoki, kot so Borovniš
ica, Iška, Iš
ica, Zrnica in Gradaš
ica.
1
 Ljubljansko barje je nastalo z ugrezanjem obsežnega obmo
 ja Ljubljanske kotline, ki sta se ji vzadnji fazi priklju
ili še Ljubljansko polje in Ljubljansko barje. Ljubljanska kotlina v širšemsmislu obsega celotni ugreznjeni del od Ljubljane do Jesenic, v ožjem smislu pa Ljubljansko poljein Ljubljansko barje. Širša kotlina je starejšega nastanka. Svojo zasnovo je dobila pred približnotridesetimi milijoni leti, medtem ko sta Ljubljansko polje in Ljubljansko barje mlajši, nastali predpribližno dvema milijonoma let. Barje prepredajo številni prelomi, ob katerih so se pogrezaliposamezni kamninski bloki. Najgloblje je Barje v svojem jugovzhodnem delu. V tem delu sozaznali najve
 jo poglobitev, ki jo je potrdila tudi vrtina pri
rni vasi. Ta je dosegla globino 117 m.Od teh poglobitev se dno postopoma dviga do obrobja oziroma do osamelcev, ki so dejansko podmlade naplavine nepotopljeni deli dna Ljubljanskega barja in so ostali na suhem. Njihova geološkasestava ustreza sestavi obrobja in podlage. Vse udornine, ki so nastale s pogrezanjem, je zapolnilapovršinska voda s svojimi usedlinami in nanosi. Dno Barja se je zato zaradi novih obremenitev šehitreje pogrezalo. V petsto letih se je spustilo za en meter.Na Ljubljanskem barju sre
amo menjavanje prodnatih, glinenih in šotnih plasti. Enkrat je Barjebilo velika prodnata ravan s posameznimi vodnimi zaliv
ki, drugi
je bolj ali manj plitvo jezero zbogato floro in favno, tretji
zopet neprehodno mo
virje in šotiš
e. Zgornji del vrtine pri
rni vasikaže, da se kmalu pod površjem nahaja približno petnajst metrov debela plast polžarice, v
asihprepredena s plastmi peska. V njej dobimo bogato favno polžev in školjk. Polžarica oziroma jezerska kreda dokazuje, da je po zadnji ledeni dobi na Ljubljanskem barju obstajalo jezero. Kerležijo ostanki koliš
arskih naselbin pove
ini neposredno na polžarici, domnevamo, da so koliš
astala na vodi. Na podlagi lege naselbin sklepamo, da so stale na obrežju tedanjega jezera in da sose skozi
as skupaj z jezerom premikale proti središ
u Ljubljanskega barja, ki ga je v drugemtiso
letju pr. Kr. dokon
no preraslo barje. To dokazujejo plasti nad polžarico, ki so bogate zrastlinskimi ostanki: to so rjava glina, šotno blato, šota in humus. Šota nastaja v mo
virnihobmo
 jih, kjer morajo vladati posebne razmere za njen nastanek. Idealne so takrat, kadar seozemlje enakomerno pogreza, tako da ne pride niti do osušitve mo
virja niti do ojezeritve.Zgodovina raziskovanj koliš
arskih naselbin na Ljubljanskem barjuRaziskovanje koliš
arskih naselbin na Ljubljanskem barju delimo na ve
raziskovalnih obdobij, kipredstavljajo smiselne, med seboj lo
ene celote:1. obdobje odkritij prvih prazgodovinskih najdb na Ljubljanskem barju (od okoli 1826 do 1875);2. obdobje odkritij prvih koliš
arskih naselbin (od 1875 do 1908);3. raziskovanje koliš
v dvajsetem stoletju (od 1931 do 1996);4. najnovejše raziskovalno obdobje (od leta 1995 naprej).
1
A. Lah in F. Adami
, Ljubljansko barje, v:
 Enciklopedija Slovenije
6, 262-263, Ljubljana 1992.
 
3
1. Obdobje odkritij prvih prazgodovinskih najdb na Ljubljanskem barju
as med letoma 1826 in 1875 ozna
ujemo kot obdobje odkritij prvih prazgodovinskih najdb naLjubljanskem barju. To so rožene in kamnite sekire ter drevaki. Odkritja povezujemo zosuševalnimi deli, z gospodarskim rezanjem šote in izgradnjo t. i. 'Južne železnice'. Za to obdobje je zna
ilno, da doma
i u
enjaki najdb še niso znali pravilno vrednotiti. Šele novica, da jeFerdinand Keller v Švici leta 1854 odkril ostanke prazgodovinskega koliš
a, jih je tolikovznemirila, da so za
eli najdbe iz daljne preteklosti, ki so jih našli pri raznih delih na barju boljnatan
no beležiti. In prav zaradi posami
nih najdb so družno s tujimi u
enjaki predvideli podobnenaselbine, kot so jih odkrili v Švici in kmalu nato
2
še na Koroškem v Avstriji, tudi naLjubljanskem barju. Dogodki v sedemdesetih letih 19. stoletja so upravi
enost domneve potrdili.
 2. Obdobje odkritij prvih koliš 
 
 arskih naselbin
Za
etek obdobja odkritij koliš
arskih naselbin moramo postaviti v mesec julij 1875. leta, ko sodelavci pri kopanju jarkov ob Ižanski cesti naleteli na ostanke koliš
arjev: vertikalne kole, živalskekosti in staro lon
enino. O odkritju je bil obveš
en Dragotin Dežman, muzejski kustos v Ljubljani,ki je z izredno naglico organiziral prva uradna arheološka izkopavanja v Sloveniji. V trehizkopavalnih sezonah je raziskal oziroma odkril tri koliš
a na ledinah Kepje in v Partih na levembregu Iš
ice in dve koliš
i na ledini Spodnje mostiš
e na njenem desnem bregu. Po Dežmanovempri
evanju so na najlepše kerami
ne najdbe naleteli leta 1876, ko so bili najdeni tudi kalupi inskoraj vsi bakreni predmeti z Ižanskih koliš
.Zaradi odmevnosti odkritij so koliš
arji in njihova kultura nenadoma postali zanimivi in nepresene
a, da se je kmalu nato zelo pove
alo število novih najdiš
z najdbami. Med raziskovalci inodkritelji tako beležimo ponovno Dežmana, grofa Attemsa in številne druge po imenu neznaneiskalce starin. Leta 1907 in 1908 je na Ljubljanskem barju raziskoval tudi prvi šolani arheolog, ki je deloval na Slovenskem, Walter Šmid. V Notranjih Goricah je izkopal zelo veliko koliš
arskonaselbino. Žal je kmalu zatem zapustil Slovenijo in odšel na novo službeno dolžnost v avstrijskiGradec. To je tudi obdobje, ko so izjemne koliš
arske najdbe z Ljubljanskega barja postale slavnezunaj dežele Kranjske. V svojih študijah so jih enakopravno obravnavali vodilni raziskovalcievropske prazgodovine, kot so bili Moritz Hoernes ter nekoliko kasneje Oswald Menghin in V.Gordon Childe.
 3. Raziskovanje koliš 
 
v dvajsetem stoletju
 
S Šmidovim odhodom na Štajersko so na Kranjskem in kasneje v Sloveniji koliš
a zLjubljanskega barja utonila v pozabo. Šele leta 1931 je namre
Rajko Ložar z izdajo
Vodnika po zbirkah Narodnega muzeja v Ljubljani
(1931) ponovno opozoril na v svetu takrat že znamenitokoliš
arsko kulturo z Ljubljanskega barja. Ložar je bil tudi pobudnik novih terenskih raziskav naBarju, ki jih je moral zaradi zamude, nastale s pogajanji o odškodninskih zahtevkih lastnikovzemljiš
, nastopa slabega vremena in nato vojne kmalu prekiniti. O njegovem zanimanju zakoliš
arje kažejo številni prispevki v strokovnih revijah, ki so izšli pred drugo svetovno vojno inmed njo. Ložar je bil prvi pri nas, ki se je posvetil nekaterim terminološkim problemom. Zmo
nimi argumenti je za stavbe na kolih utemeljil izraz
koliš
e
. Bil je tudi eden izmed prvih, ki jezelo poglobljeno, po takrat veljavni znanstveni metodi,
asovno umestil koliš
arske naselbine innajdbe z Ljubljanskega barja. Žal je ta imenitni raziskovalec po drugi svetovni vojni odšel izSlovenije. Umrl je leta 1985 v Združenih državah Amerike.
2
V za
etku šestdesetih let 19. stoletja.

You're Reading a Free Preview

Download
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->