• Embed Doc
  • Copy Link
  • Readcast
  • Collections
  • CommentGo Back
Download
 
Etnolog 18 (2008)
 241
DEDI[^INA SLOVENSKIH RO^NIH DEL V AVSTRALIJI
Prvi arhiv ro~nih del slovenskih izseljencev na spletu
Na zamisel o razstavi ro~nih del Slovenk sem pri{la ob ogledu tovrstne razstavena Slovenskem festivalu v Slovenskem dru{tvu Melbourne leta 2004.
1
Razstavljena jebila vrsta ~udovito izdelanih klekljanih ~ipk, vezenin, pletenin in izbor drugih izdelkovro~nih del, ki so jih ustvarile Slovenke iz Melbourna in Viktorije. Zdelo se mi je, dasi ta ustvarjalnost, ta kontinuiteta dedi{~ine ro~nih del zaslu`i ve~ji poudarek, ve~jopozornost od zgolj, sicer redne, prisotnosti na slovenskih festivalih, a le kot del skupnihpredstavitev.O mo`nosti razstave slovenskih ro~nih del sem se potem pogovarjala s predsednicoSlovenskega dru{tva Melbourne, ki se je takoj navdu{ila za zamisel. Spomnili sva sevrste ustvarjalk in navdu{enk v skupnosti, med drugim Anice Kodila, Vide Vojvoda,Lucije Srnec in Lidije ^u{in, za katere sva menili, da bodo pobudo gotovo podprle.Okvirni akcijski na~rt sem nato morala za nekaj ~asa odlo`iti, ker sem dva tednapozneje odpotovala v Slovenijo, vendar sem bila odlo~ena, da ga bom po povratkuznova aktivirala.Bili so {e drugi na~rti, ki bi jih rada videla uresni~ene. Leta 2003 smo praznovali25 let pou~evanja slovenskega jezika v Melbournu. Med dogodki ob tej prilo`nosti jebila razstava slovenskega arhiva Viktorijskega in{tituta za slovenistiko. Zdelo se mi jeprimerno, da bi tako razstavo predstavili tudi v Sloveniji, in upala sem, da bom zanjolahko pritegnila Slovenski {olski muzej. Na~rt se je sicer izjalovil, vendar sem ob temspoznala Da{o Koprivec, muzejsko svetovalko v Slovenskem etnografskem muzeju.Prvi~ sva se sre~ali na Konferenci o slovenskih izseljenkah na SAZU novembra 2004in strinjali sva se, da imajo `enske klju~no vlogo pri ohranjanju slovenske dedi{~ine vtujini, zlasti na podro~ju tradicionalnih ro~nih del. Februarja 2005 sva se ponovno sre~ali
1
Mag. Aleksandra (Sa{a) Ceferin se je z dru`ino preselila v Avstralijo leta 1950. Na univerzi je di-plomirala iz nem{ke literature in ve~ let je predavala na Oddelku za nem{ki jezik in Oddelku za splo{no inprimerjalno knji`evnost. Kot profesorica nem{~ine in angle{~ine je bila koordinatorka fakultete, jezikovnasvetovalka, vodja {olskih centrov in pomo~nica ravnatelja Viktorijske {ole za jezike. V dr`avni {olski sistem Avstralije je uvedla pouk slovenskega jezika, vklju~no z maturo, in razvila u~ni na~rt za srednjo stopnjo.Objavila je
Slovenian Literary Reader 
(1984) in
Slovenian Language in Australia
(2003). Funkcije: usta-noviteljica in predsednica STAV (Zdru`enje slovenskih u~iteljev Viktorije) in ISSV Inc. (Viktorijski in{titutza slovenistiko), direktorica spleti{~a Thezaurus.com, ki je bilo prvi~ objavljeno 1998.
 
 242
 Aleksandra Ceferin
Sre~anje avtoric razstave z izdelovalkami in izdelovalci v Geelongu maja 2006.Leseno mizico in stol~ek, na katerem sedi mladi obiskovalec, je z pravlji~nimi motivi poslikala MatildaMartin~i~. Foto: Aleksandra Ceferin, Geelong, maj 2006.
 
 243
Dedi{~ina slovenskih ro~nih del v Avstraliji
in nadaljevali razgovore. Najprej sva sespomnili na arhiv Viktorijskega in{titutaza slovenistiko. Ta je bil o~itno nekaj,kar spada v okvir Slovenskega {olskegamuzeja, in nisem povsem opustila upanja,da bi muzej pritegnila k sodelovanju. Obtem pa sta Da{a Koprivec in Slovenskietnografski muzej pokazala zanimanje zaro~na dela izseljenk.To je bilo izhodi{~e na nadaljnjeaktivnosti. Obe sva `eleli delati na projektu,ki bi bil realno uresni~ljiv. V funkcijipredsednice Viktorijskega in{tituta zaslovenistiko sem mag. Da{i Koprivecposlala vabilo za obisk Melbourna inraziskavo ro~nih del v slovenski skupnostiv de`eli Viktoriji.Vse je potem potekalo hitro ingladko. Urad za Slovence v zamejstvu inpo svetu je bil pripravljen sonanciratipobudo, uredili smo nastanitev za Da{o innjen obisk je bil na~rtovan za maj 2006.Prepri~ana, da je pobuda pomembna za vso slovensko skupnost, sem le-to pozivalak sodelovanju tako, da sem obvestila vse slovenske organizacije v Viktoriji ter prosila zaimena in telefonske {tevilke ustvarjalk ro~nih del. S pomo~jo Metke Lenar~i~, aktivne~lanice skupnosti in koordinatorice slovenskega radijskega programa 3ZZZ, smo sre~anjez Da{o Koprivec organizirali v Centru slovenske skupnosti v mestu Kew.Sre~anje, ki je bilo 2. maja, je bilo zelo dobro obiskano. Poleg `ensk so bili prisotnitudi mo{ki ustvarjalci. Andrej Poto~nik, v Avstraliji rojeni sin slovenskih star{ev, se je mednarodno uveljavil s stru`enimi lesenimi izdelki, Jo`e Ramuta je za~el delati zlesom, ko je preizku{al lesnoobdelovalni stroj, in Lojze Jeri~ je postal znan zaradi svojihmozai~nih kompozicij.Sre~anje je lepo uspelo. Vsi prisotni so bili navdu{eni nad tem, da bi bilo njihovodelo formalno priznano in cenjeno. Odlo~ili smo se, da bosta Da{a in Aleksandraraziskavo za~eli v Slovenskem dru{tvu Ivana Cankarja v Geelongu, dobrih 70 kmoddaljenem od Melbourna, in da se bodo ustvarjalci naslednji dan zbrali v klubu ter tampokazali svoje izdelke in se o njih pogovarjali. Dogovorili smo se tudi, da bo AleksandraCeferin fotograrala eksponate in razstavljavce in tako dokumentirala raziskavo. Drugeustvarjalce, raztresene po {ir{em obmo~ju Melbourna, naj bi obiskali na njihovihdomovih v naslednjih treh tednih.Sre~anje v Geelongu je bilo izredno zanimivo. Razstavljen je bil pester izborro~nih del: ~udovite idrijske klekljane ~ipke, vezeni prti, pleteni {ali in copate, poslikanporcelan, poslikani leseni kro`niki in otro{ka miza, {ahovnica s gurami, aran`maji
Koti~ek v domu Metke Lenar~i~; mizica jepogrnjena s ti.
 po{tirkanim prtom
, kakr{ne pleteza svoj dom. Foto: Aleksandra Ceferin, Melbourne,maj 2006.
of 00

Leave a Comment

You must be to leave a comment.
Submit
Characters: ...
You must be to leave a comment.
Submit
Characters: ...