(hiti tedna) Slovenija po sodbi Janezu Jani

23

08.06.2013 08:34 Redakcija Financ

Ali je obsodba Janeza Jane prvovrsten politini proces, ki zaobide posel, ali pa obsodba lahko vpliva na poslovno varnost v Sloveniji? KAJ SMO BRALI TA TEDEN e enkrat objavljamo enega od najbolj branih lankov tega tedna, ki smo jih objavili v asniku Finance.

In ali je veja gronja poslu monost politinih pretresov, protestov in ulinih bojev? Ali pa obsodba Janeza Jane pomeni obsodbo prevladujoega poslovnega modela, kako izrpavati javni denar, in se bo v Sloveniji manj kradlo?

Bomo z obsodbo Janeza Jane dobili normalnejo Slovenijo? Prvo vpraanje, ki si ga je postavil urednik Financ Peter Preberite tudi: Frankl, je bilo, ali bo obsodba vplivala na boniteto Slovenije. Prav to zanima slovenske menederje pa tudi Po Jani - prilonost morebitne vlagatelje. Ali bodo po obsodbi v korupcijski za novo generacijo aferi Patria ceneje prili do denarja, ali ta odpira vrata v normalneje ali e bolj histerino poslovno okolje in ne nazadnje stanje duha. Kako utegne sodba o Janezu Jani spremeniti Slovenijo na petih podrojih, smo preverili s tirimi sogovorniki. Politika - gozd ali sluba Mnenje Financ: Najveja teava Slovenije je razdeljenost ljudi, skorajda smrtno sovratvo med zagovorniki ali nasprotniki ene izmed dveh kljunih oseb politinega ivljenja - poenostavimo - Kuana in Jane. Za zmago enega ali drugega se kandidatom oprosti tako morebitna korupcija kot druge morebitne nezakonitosti. V Sloveniji se zato ne pogovarjamo o tem, od esa bomo iveli ez 30 let, katere industrije bodo delale delovna mesta, temve o partizanih in domobrancih. Glavna politika mo in sovratvo rpata iz svojega nasprotnika, brez enega ni potrebe po drugem, zato oba in njuni interesi ohranjajo status quo. Jurinitvo obeh skupin se bo z obsodbo Janeza Jane zaasno zagotovo povealo. Za uravnoteenje in pomiritev je nujno potrebna tudi obsodba korupcije na strani levice. Bad guy slovenske politike - brez obsodbe, na poloaju, pa s korupcijskimi

tveganji - je zdaj Zoran Jankovi. e nobenega od njiju ne bi bilo, bi se politini diskurz Slovenije prestavil iz preteklosti v prihodnost. Iz gozdov v slube. To je prilonost za generacijski premik v politiki, v stanju duha, v prioritetah. SDS je ta hip stranka z najve podpore po javnih anketah, hkrati pa je njen predsednik nizko na lestvicah priljubljenosti. Ali bo desnica poiskala novega vodjo in tako poskuala absolutno zmagati na volitvah z neomadeevanim lovekom, pametnim ekonomskim programom, visokimi etinimi in moralnimi standardi? Bo drugana od levice?

Matev Tomi, FUD: Ugled pravosodja bo po tej razsodbi na dnu, eprav je e po fiasku z balkanskim bojevnikom in gradbenimi baroni bil zelo nizko. Sodba je bila oitno pripravljena vnaprej, z namenom izloitve Janeza Jane iz politike in destabilizacije SDS. Vendar pa bo prav lahko imela nasproten uinek. Njen tajming je namre precej zgreen, saj bi njen izrek pred pol leta pomenil obsodbo premiera, zdaj pa so obsodili vodjo opozicije, kar se dogaja v avtokracijah tipa Belorusija. Priakujem, da bo sodba na koncu razveljavljena, v SDS pa ne priakujem notranje opozicije. Korupcija in privatizacije Mnenje Financ: Ali taka obsodba lahko ima vzgojni uinek, zapre korupcijske poti, prestrai posameznike, bo najverjetneje mogoe opazovati na primeru predvidenih privatizacij dravnega premoenja, pri prodaji Telekoma, bank in drugih podjetij. Upamo, da uinek ne bo nasproten, kot bi si ga eleli - da torej ne bomo dobili transparentnih privatizacij brez moralnega hazarda in brez morebitnih provizij v kufrih -, ampak da privatizacij, ker ne bo provizij, sploh ne bo. e bodo politika in njena omreja ocenili, da je izrpavanje javnega denarja prek prihodnjih privatizacij nevarneje od metod, kako denar izrpati iz dravnih podjetij zdaj - potem bomo e imeli enako raven korupcije in nobenega prodanega podjetja. To pa pomeni: ne izboljanega upravljanja podjetij ne kupnin za ta podjetja. Ne zaupanja mednarodne skupnosti ne denarja. Pravna varnost za posel in za nalobe pa se bo poslabala, namesto da bi se izboljala. Drago Kos, nekdanji predsednik protikorupcijske komisije:

Razmere so se izrazito zasukale v smer zmagovanja pravne drave, uinek sodbe na prvi stopnji bo preventivno deloval tudi na prihodnje velike zgodbe, ki bi bile lahko povezane s korupcijskimi tveganji, denimo privatizacijo. Koristi od obsodbe bodo imele vse pore drube, za korupcijo na splono pa to pomeni, da nihe ni ve nedotakljiv. Korupcija in javna naroila Mnenje Financ: Korupcija se bohoti tudi pri javnih naroilih. Ocene Dravljanske liste so, da bi bilo mogoe tu prihraniti tudi do 400 milijonov evrov na leto. Koliko stane korupcija pri javnih naroilih, smo se nauili iz dravnega projekta avtocest, ko so bile te po nekaterih ocenah tudi trikrat preplaane. Denar davkoplaevalcev se je stekel v epe gradbenih baronov, ki so zdaj, ko nimajo ve dragih velikih dravnih projektov, propadli. To je slaba popotnica: o korupciji pri javnih naroilih in o njihovi zlorabi razpravljamo e leta, imamo pravnomono obsodbo iz afere ista lopata - sistem javnih naroil pa e vedno omogoa izrpavanje javnega denarja. Torej vzgojni uinek in strah pred kaznijo v tem primeru ne veljata. Igor oltes, nekdanji predsednik Raunskega sodia:

Vsaka obsodilna sodba zoper kogarkoli, ki je povezana z javnimi financami, ima lahko pozitiven uinek v zavedanju, da ni ve nedotakljivih. Teava zadnjega desetletja in ve je, da sodb v zvezi z javnimi financami sploh ni bilo, morda pa je priel as, da se mora vsakdo zavedati, da je njegovo ravnanje, ko gre mimo pravil in transparentnosti pri javnih naroilih, lahko predmet sodnega pregona in obsodbe, e pri tem nastane koda javnim financam.') Strici iz ozadja Mnenje Financ: Izrpavanje javnega denarja - ali za politino stranko, ali za lasten ep, ali za interese svojih omreij - je poslovni model, na katerem temelji velik del

slovenskega gospodarstva. Omreja so vezana na posamezne osebe, e te osebe izgubijo politien vpliv in predvsem dostop do javnega denarja, izgubi celotno omreje. Ali se uspe postaviti na novo, ali se omreje zamenja, je bolj ali manj poreno od starega - z zamenjavo politinih vrhov obstaja vsaj monost za poteno in uinkovito Slovenijo. Tine Kraun, Intitut za strateke reitve:

V Sloveniji morajo v ospredje priti novi dejavniki razvoja, ki bodo sloneli na zasebnem kapitalu in razvoju podjetnitva. Le tako bomo ustvarili demokracijo, kot jo poznajo v zahodnih dravah. Druba mora postati precej bolj odprta za tuje nalobe in razvoj, skratka liberalno usmerjena. Posledica pa bi bila, da bi ustvarjali vijo dodano vrednost. Omreja obstajajo v vseh demokratinih dravah, iluzorno je misliti, da jih lahko izkoreninimo. Je pa res, da je njihova mo manj pomembna, e vlada zaupanje v delovanje pravne drave. Pravosodje:

Mnenje Financ: Zaupanje v pravosodje je na psu. Ne le zaradi zadnjih kandalov in napak, temve zato, ker pravosodje slovenske javnosti vse od osamosvojitve ni zmoglo prepriati, da je uspeno pri varovanju pravne drave, temve da je dobro predvsem v itenju lastnih interesov in privilegijev, da izkoria svojo neodvisnost in samostojnost za itenje svojega slabega dela. Dodatna teava je, e velik del javnosti verjame, da je pravosodje levo, ne pa neodvisno. Pravosodje hoe zaupanje, ne prevzema pa odgovornosti. e pol ljudi verjame, da je Patria montiran politini proces, obsodba pa krianje Jane, teave nima le pravosodje, temve imata kodo drava in posredno tudi posel. as je za zamenjavo kljunih ljudi v pravosodju. Avtorja: Simona Toplak, Janez Tomai