You are on page 1of 65

Kazalo

Super Hrana.......................................................................................................................... 1 Acai ....................................................................................................................................... 4 Agavin Sirup.......................................................................................................................... 4 Alfa Alfa................................................................................................................................. 5 Presno organsko mandljevo maslo........................................................................................ 6 Aloe Vera .............................................................................................................................. 7 Aloe vera gel...................................................................................................................... 8 Alojin sok ........................................................................................................................... 9 Grenke mareline koice ( Xingren ).................................................................................... 9 Ashwagandha Indijski Ginseng.............................................................................................11 Ashwagandha Withania somnifera .......................................................................................12 Astragalus ( Huang Qi ) Sladki grahovec ..............................................................................13 Atractylodes ( Bai Zhu ) ........................................................................................................14 Jemenova trava ..................................................................................................................15 Cvetni prah...........................................................................................................................16 Brazilski oreki .....................................................................................................................18 Ajda - Ajdin drobljenec..........................................................................................................19 Camu Camu .........................................................................................................................19 Catuba .................................................................................................................................21 Maji krempelj ......................................................................................................................22 Chia - Salvia hispanica .........................................................................................................22 Chlorella ...............................................................................................................................24 Dong Quai - Angelica sinensis..............................................................................................25 Dulse Alga - Rdea alga.......................................................................................................25 Laneno seme .......................................................................................................................26 Ginkgo biloba .......................................................................................................................30 Ginseng................................................................................................................................31 Goji jagode ...........................................................................................................................32 Guarana ...............................................................................................................................34 Konopljina semena...............................................................................................................34 Fo Ti (He Sho Wu) Polygonum multiflorum...........................................................................36 Rehmannia, rehmannia glutinosa .........................................................................................36 Himalajska kristalna sol ........................................................................................................37 Vimek (Epimedium grandiflorum) - Yin Yang Huo...............................................................39 Inkovske jagode (Physalis peruviana) ..................................................................................40 Irski Mah (Chondrus crispus)................................................................................................40 Kelp (Kombu) .......................................................................................................................41 Lucuma (Pouteria lucuma) ...................................................................................................42 Maca (Lepidium meyenii) .....................................................................................................43 Manuka (Leptospermum scoparium )Med ............................................................................44 Mesquite Moka .....................................................................................................................44 MSM.....................................................................................................................................45 Murva ...................................................................................................................................46 2

Noni sok (Morinda citrifolia L.) ..............................................................................................46 Pekan - Pecan......................................................................................................................47 Perujske olive .......................................................................................................................48 Pinjole ..................................................................................................................................48 Indijski trpotec (Plantago ovata) ...........................................................................................48 Buno seme .........................................................................................................................49 Vijolina koruza ....................................................................................................................51 Reishi goba ..........................................................................................................................51 Roni koren (Rhodiola Rosea)..............................................................................................52 Rievi proteini.......................................................................................................................53 ipek ....................................................................................................................................53 izandra (Schisandra chinesis) ............................................................................................54 Morski pageti (Himanthalia elongata) .................................................................................55 Shilajit (Mumijo)....................................................................................................................56 Spirulina ...............................................................................................................................57 Stevia ...................................................................................................................................59 Suma (Pfaffia paniculata) .....................................................................................................61 Tribulus terrestris..................................................................................................................62 Triphala trije sadei..........................................................................................................63 Wakame alge (Undaria pinnatifida).......................................................................................63 Penina Trava ....................................................................................................................64 Xylitol ...................................................................................................................................64 Yacon...................................................................................................................................65

Acai
Acai v prahu je bogat s kalijem, vitamini B skupine, vitaminom C in E, vlakninami in vsebuje visok nivo antioksidantov. Ta prehranski dodatek nas napolni z energijo, izbolja prebavo, krepi imunski sistem, razstruplja, izbolja spanec ter prispeva k zdravim lasem, oem in koi. Vsebuje veliko maob (cca 40-42%) ga je potrebno hraniti na temnem in hladnem (ali kar v hladilniku). ACAI jagode so bogate s kalijem, bakrom, magnezijem, vitamini B-skupine, vitamini C, A, D in E, vlakninami, omega 3 maobnimi kislinami, fitosteroli, zdravimi nenasienimi maobami, Idealna vsebnost ogljikovih hidratov nam dovaja isto obliko energije, medtem ko vlaknine skrbijo za njeno poasno sproanje in izboljujejo prebavo. Omega 3 maobne kisline veljajo za esencialne in jih nae telo samo ne more proizvajati. Nujne so za zdravo srce in oilje, uravnavajo krvni tlak in zmanjujejo monost srnega napada. Podobno na oilje delujejo fitosteroli, saj dokazano zmanjujejo nivo slabega holesterola v krvi, tako da zmanjajo njegovo absorpcijo. Poleg tega naj bi ugodno vplivali na razlina obolenja, med katerimi so osteoporoza, revmatoidni artritis, mnoge vrste raka, benigna hiperplazija prostate, najrazlineja vnetja, alergije in multipla skleroza. Ogromno snovi, ki jih vsebujejo acai jagode, ima antioksidativno delovanje in v naem telesu vee nase kodljive proste radikale ter tako zmanjuje monost pojava rakavih obolenj. rni plodovi vsebujejo ve antioksidantov kot rdee vino, grenivke in celo borovnice! Vse snovi, ki jih najdemo v sveih Acai jagodah, se ohranijo tudi, e plodove samo posuimo na soncu in neno zmeljemo v prah. Vsak dan nekaj lic acai prahu v kateremkoli smoothiju prinaa, poleg odlinega okusa, mnoge prednosti: zviuje nivo energije, izboljuje presnovo, krepi imunski sistem, krepi in isti oilje, varuje pred mnogimi boleznimi, predvsem boleznimi srca in oilja, rakom, osteoporozo, isti telo, vzdruje normalen krvni tlak, lahko pomaga pri izgubi odvene telesne tee, prispeva k zdravim lasem, oem in koi, izboljuje spanec, pomaga pri nespenosti. Poreklo: Brazilija.

Agavin Sirup
4

Presni agavin sirup iz Mehike je odlina zamenjava za navadni sladkor, ima visok odstotek fruktoze (70-77%) in nizek GI (17), tako da se v kri absorbira poasneje kot sladkor in ne povzroi hitrega dviga inzulina. Vsebuje tudi do 5% inulina - probiotika, ki pripomore k bolji presnovi s stimulacijo revesne flore. Sirup je presen (ni segret nad 46 C/ 115 F), nerafineriran in brez kemikalij v procesu pridelave, bioloki in brez primesi ali drugih sirupov. Sestavine: 100% presni agavin sirup iz kontrolirane ekoloke pridelave. Nain uporabe: Za slajenje namesto navadnega sladkorja v kosmiih, jogurtih, smoothie-jih, ajih, sadnih solatah, pecivih, ...

Alfa Alfa
Alfa Alfa v arabini pomeni Oe vse hrane. Je idealen dodatek za pomladitev in obnovitev telesa, razstrupljanje, vitalnost, obnovo koe... Nobelovec in botanik Luther Burbank je oznail alfalfo kot hrano za bodonost lovetva. Alfalfa ima globoko mreo korenin, ki imajo sposobnost pridobivanja dragocenih mineralov iz zemlje. Zato ima visoke hranljive vsebnosti, visok spekter vitalnih substanc in je bogat s klorofilom. Vsebuje: Pomembne encime, kalcij, magnezij, kalij, mangan, fosfor, veplo, baker,kobalt, bor, cink in vitamine: A, C, B1, B2, B3, B12, D, E, P in U, ter 8 esencialnih aminokislin. Vsebuje tudi veliko karotena in klorofila (= sonni arki v rastlinah ) in s tem pomembno ivljenjsko energijo. Sestavine: prah sonaravno gojene lucerne. Nain uporabe: 1 ajno liko umeajte v aj, vodo, sok. Primerna tudi kot dodatek raznim obrokom.

Presno organsko mandljevo maslo


Carley's presno, belo mandljevo maslo je pripravljeno z nenimi postopki, na nizkih temperaturah, ki vkljuujejo vekratno mletje in kljub temu, da mandlji niso bili toplotno obdelani, presno mandljevo maslo ohranja sveino in dragocena hranila. Tovrsten proces obdri izjemno okusno aromo, vsa hranila in minerale, kot tudi vse ivljenjsko pomembne encime. Belo, presno mandljevo maslo je bogato z beljakovinami, elezom, cinkom, kalijem, magnezijem in vitamini kot so B1 in B2. Carley's belo presno mandljevo maslo ne vsebuje glutena, ne vsebuje dodanih sladkorjev, ne vsebuje dodanih soli, ne vsebuje nikakrnih ivalskih sestavin in se lahko po odprtju hrani dolgo tudi pri sobni temperaturi. Sestavine: Hladno mleti olupljeni mandlji in hladno stisnjeno sezamovo olje iz kontrolirane ekoloke predelave. Koliina: 170g. Nekaj enostavnih idej za uporabo mandljevega masla: vmeate ga lahko v tople kosmie, kot dodatek beljakovin in zdravih maob, razredite ga lahko z vodo ali vmeate v skuto za sono omako za pomakanje jabolk in hruk, z mandljevim maslom lahko pripravite noro okusne pikotke, mandljevo maslo lahko uporabite namesto sezamove paste za pripravo humusa, mandljevo maslo lahko uporabite za pripravo izjemne mandljeve skutine torte, z mandljevim maslom lahko pripravite omako za vaa najljuba nabodalca, mandljevo maslo lahko umeate v razne enolonnice za doseganje bogate gostote, lahko si pripravite wrap- zavitek, polnjen z kumaro, rdeo ebulico in kalki ter dodate mandljevo maslo za bogatejo in kremasto strukturo, mandljevo maslo lahko brez teav zamenjate za araidovo maslo v razlinih, zdravih receptih. Korenkova solata z mandljevim dresingom. Sestavine: 2 veja olupljena in naribana korenka, 1 tanko narezana, rdea paprika, skodelice svee nasekljanega koriandra, skodelice rozin (prej jih namo ite za pol ure, da se zmehajo), skodelice Carleys presnega mandljevega masla, 1 juna lica sveega limetinega soka, 1 june lice sojine omake, 1 ajna lika agavinega sirupa, epec sladke paprike v prahu. Priprava: Pripravite si solatno skledo in vanjo naloite korenje, rdeo papriko, svei koriander in rozine. 6

V manji posodi skupaj umeajte mandljevo maslo, limetin sok, sojino omako in agavin sirup, ter papriko v prahu. Tako pripravljen mandljev preliv dodajte k zelenjavi in dobro premeajte. Solato marinirajte vsaj 30 minut in servirajte hladno. Dober tek. Mandljeve kroglice brez peice. Sestavine: 1 skodelica mandljevega masla, skodelice konopljinih proteinov, skodelice kokosovih kosmi ev, skodelice Yacon sladila v prahu, 2 juni lici konopljinih oluenih semen. Priprava: V posodi dobro premeajte mandljevo maslo s konopljinimi proteini in Yacon sladilom. Oblikujte v kroglice. V drugi posodi zmeajte kokos in konopljina oluena semena. Kroglice povaljajte v kokosovi meanici. Postrezite ali hranite v hladilniku en teden.

Aloe Vera
Aloe vera je zdravilna rastlina iz druine zlatokorenovk (Asphodelaceae). Izvira iz Afrike, sorodne vrste pa najdemo tudi v Sredozemlju in Indiji. Aloe vera je rozetasta brezstebelna rastlina, ima priblino 20 mesnatih, debelih listov, dolgih 40-50 cm, ki imajo na robu in na spodnji strani bodice. Socvetje je visoko 6090 cm, z belimi listi cvetnega venca in rumeno rdeimi cvetovi. Zauita se uporablja kot mono odvajalo, v majhnih koliinah lahko okrepi menstruacijo, za koo pa se svee iztisnjen sok uporablja pri opeklinah, sonnih opeklinah, pikih uelk in podobnem. Spada med zdravilne rastline, ki se lahko uporabljajo tudi kot ivila, e se uporabljajo deli rastlin v doloeni stopnji rasti. Med nosenostjo notranja uporaba aloje ni priporoljiva, saj spodbuja krenje maternice. Najpomembneje zdravilne uinkovine v aloe veri so derivati antracena in alkilni kromoni. Derivati antracena povzroajo nabiranje vode v revesju, poveajo pritisk in spodbujajo delovanje revesja. Znanstvena posvetovalna komisija za zdravljenje z rastlinami ESCOP (European Scientific Cooperative on Phytotherapy) jo priporoa pri zaprtju, vendar lahko preparate aloje uporabljamo le prehodno (najve dva tedna). Aloe vera je kaktusu podobna rastlina, ki lahko pozdravi in odpravi marsikaj. Pomaga vlaiti suho in pokodovano koo, odpravljati akne in ekceme, celiti opekline in rane. Pitje alojinega soka pa lahko celo blai elodne in revesne teave. Pripravki iz aloe vere lahko pozdravijo, odpravijo in ublaijo marsikaj. Snovi v aloe veri delujejo protivnetno in protiboleinsko, rastlina pa je znana tudi po tem, da hladi in vlai. Med njene konkretne zdravilne uinke tako sodijo: 7

e omenjena krepitev imunskega sistema; odpravljanje elodnih in revesnih teav; pomo pri zdravljenju vnetih dlesni; zdravljenje ran; blaitev opeklin; pomo pri odpravljanju aken, ekcemov, pigmentnih peg; vlaenje suhe in pokodovane koe; spodbujanje tvorbe kolagena v koi in posledino upoasnjevanje staranja koe.

Aloe vera gel


Alojin gel so zaeli temeljito raziskovati ele v tridesetih letih prejnjega stoletja. Pozneje so se raziskave razirile iz zdravljenja opeklin e na zdravljenje drugih obolenj, kot so rana na elodcu, vnetje dlesni, akne in preleanine. Pri celjenju ran alojin gel rane ne zapre nepreduno, tako da omogoa dostop zraku. Poleg vlailnega uinka alojin gel tudi iti rano pred zunanjimi draljaji ter zavira rast bakterij. Alojin gel vpliva tudi na krepitev imunskega sistema. Alojin gel vsebuje kar od 96 do 99 odstotkov vode. Od drugih sestavin je najve sluzi. Sledijo salicilna kislina, ki deluje analgetino, protivnetno in keratolitino (meha povrhnjico koe), vitamini A, E, C in D, nekaj prostih sladkorjev, proste aminokislin, proteini, maobe in rastlinski steroli, precej je kalcija, natrija in kalija ter mangana, eleza, selena, cinka in magnezija. Aloja vsebuje tudi pomembne encime, med njimi bradikininazo, ki razgrajuje bradikinin, tkivni hormon, ki povzroi nastanek vnetij, in tirozinaza, ki razgrajuje tirozin, iz katerega v koi nastaja koni pigment melanin. Vitamini: gel aloje vsebuje vitamine A (beta karoten), C, E in B (tiamin), B3 (niacin), B2 (riboflavin), holin, folna kislina in sledi vitamina B12. Vitamini delujejo kot antioksidanti (kodljive proste radikale pretvorijo v nekodljive nevtralne spojine). Encimi: gel vsebuje veliko razlinih biokemijskih katalizatorjev (amilaza in lipaza), ki razgrajujejo sladkorje in maobe. Vsebuje tudi encim bradikininaza, ki deluje blailno in protivnetno. Encim tirozinaza prepreuje nastanek rjavih, hiperpigmentiranih pik na koi obraza in rok pri starejih ljudeh. Sladkorji: se nahajajo v sluzi kot mukopolisaharidi. Najbolj znan med mukopolisaharidi je acemanan, ki krepi imunski sistem tako, da spodbuja nastajanje makrofagov (bele krvne celice, ki uniujejo bakterije in celice raka). Nekateri polisaharidi pa se poveejo z receptorji, ki tvorijo revesno oblogo ter s tem prepreijo sindrom luknjiastega revesja. Minerali: aloja vsebuje mineralne snovi, v katerih je vezan kalcij, kalij in natrij. Poleg tega pa se v aloji nahaja e krom, cink, baker, selen, magnezij in mangan. Vsi ti elementi so pomembni za delovanje metabolnih procesov v telesu. Saponini: priblino 3 % teh spojin tvori alojin gel, ki delujejo razkuevalno (antiseptino). Antrakinoni: to so fenolne spojine, ki se nahajajo v soku oz. smoli aloje. Sok aloje vsebuje 12 razlinih vrst antrakinonov. Najbolj znan med njimi je aloin, ki skupaj z drugimi antrakinoni deluje odvajalno. Steroli: aloja vsebuje tiri razline steroide, ki so holesterol, kampesterol, sitosterol in lupeol. Skupaj delujejo protivnetno, lupeol pa deluje tudi razkuevalno (antiseptino) in protiboleinsko. Salicilna kislina: je spojina, ki jo najdemo tudi v aspirinu. Deluje protivnetno, protibakterijsko in keratolitino (meha povrhnjico koe).

Rastlinski hormoni: aloja vsebuje avksin in giberelin hormone, ki delujejo protivnetno in pomagajo pri zdravljenju ran. Amino kisline: gel aloje vsebuje kar dvajset od dvaindvajsetih amino kislin, ki jih loveki organizem nujno potrebuje. Vsebuje tudi sedem od osmih esencialnih (snovi, ki jih lahko pridobimo le s hrano in so nujno potrebne za organizem) aminokislin.

Alojin sok
Alojin sok pridobivajo iz naravnega, hladno stisnjenega stoodstotnega alojinega gela. Po zaslugi hladnega stiskanja sok ohrani encime, ki sicer v postopku pasterizacije prenehajo delovati. V alojinem soku so prisotni polisaharidi, ki delujejo protivnetno v ustni votlini, na dlesnih, v relu, prebavilih in celo pri rani na elodcu. Noveje raziskave pa kaejo, da imajo kompleksno zgrajeni polisaharidi stimulativno delovanje na imunski sistem. tevilni proizvajalci se trudijo odstraniti iz alojinega soka (in gela) snov aloin, ki deluje kot blago odvajalo. Vendar pa ima aloin v zelo majhnih koliinah tudi antibakterijsko in protivirusno delovanje, zato je dobro, da je v majhnih koliinah vseeno prisoten. Alojinega soka ne smemo piti v neomejenih koliinah priporoena dnevna koliina alojinega soka je okoli 36 decilitrov. Zaradi mnoice zdravju koristnih snovi je naravno prehransko dopolnilo. Za krepitev organizma in njegovo zaito se navadno priporoa 30 ml soka dnevno. Ob poveanih potrebah se lahko odmerek povea na 100 do 300 ml soka. Najbolje je zauiti sok v dveh delih: zjutraj in zveer pred obrokom. Zanimivo je, da obasno uivanje sokov bistveno poveuje absorpcijo vitaminov E in C, ki pogosto primanjkujeta ob prehrani, revni z maobami (diete). eprav je aloja kot zdravilna rastlina znana e tisoletja, so jo ele v zadnjih nekaj desetletjih temeljito raziskali in spoznali njeno kemino sestavo ter zdravilne uinke posameznih sestavin. Aloja Vera, predvsem gel aloje, vsebuje 99 do 99,5 % vode, preostali odstotek pa predstavlja 75 aktivnih snovi kot npr. vitamini, encimi, sladkorji, minerali, saponini, antrakinoni, steroli, salicilna kislina, rastlinski hormoni ter amino kisline. Koncentracije aktivnih snovi so sicer majhne, vendar jim zaradi harmoninega ter medsebojnega delovanja pripisujejo izjemne uinke. Aloja med drugim vsebuje aloin oziroma barbaloin, ki je antrakinonski glikozid. Je grenak alkaloid rumene barve, ki se v alojah nahaja v koliinah od 0,1 do 6,6 % suhe snovi. Aloin se pojavlja v dveh izomernih oblikah: kot aloin A (barbaloin) in aloin B (izobarbaloin). Uporablja se kot odvajalo, ki povzroi krenje revesja in stimulira revesno peristaltiko. Preprei vsrkavanje vode skozi revesne stene in tako zmanja zgoenost revesne vsebine. V vejih koliinah povzroi neravnovesje elektrolitov, diarejo in abdominalne boleine. Ker lahko povzroi krenje seil, ni priporoljiv za nosenice.

Grenke mareline koice ( Xingren )


Bitter Apricot Seed ( Xingren ) je topel, grenak in rahlo strupen, vsebujejo vodikov cianid, ki je moan strup. e pojeste 20-30 jedrc koic, lahko povzroi toksine reakcije, celo smrt. Toksin lahko hidrolizira pri kuhanju in tako uniimo strup. To ni priporoljivo za majhne otroke. Uporabljamo ga pri zdravljenju plju in debelega revesja

Zdravimo: Iritiran kaelj in astmo. Odpravlja sluz. Pomo pri odvajanju Okoli laetrila (vitamin B17) je kar nekaj nejasnosti, povezanih z zdravljenjem raka. V ZDA, na primer, so ga leta 1971 prepovedali, navkljub njegovi dokazani uinkovitosti, vendar je njegov vir e danes povsem legalen. Naravni vir te substance je amigdalin, ki ga najdemo v jedrcih koic marelic. Nek avstralski asopis je poroal o loveku, ki si je pozdravil raka tako, da je uival velike koliine marelinih jedrc. Ta mehka in grenka jedrca lahko najdemo znotraj vsake mareline koice. Novinarka Jill Stark je svoj lanek, zaela z besedami: Paul Reid bi moral biti mrtev. Diagnosticirali so mu redki, neozdravljiv limfom in mu povedali, da bo ivel samo e pet let. V novinarskem besedilu je bila objavljena tudi slika zdravega in nasmejanega Reida, starega 68 let - 13 let po njegovi smrtni prognozi. Paul Reid je uival zgolj organska ivila in vsak dan vsaj 30 semen marelice. Kljub uradnim opozorilom, da amigdalin povzroa zastrupitev s cianidom, se Reid ni zastrupil, eprav je vsak dan uival izjemno veliko semen. Kako amigdalin unii zgolj rakave celice? Amigdalin sestavljajo tiri substance. Dve sta glukoza, tretja je benzaldehid, etrta pa cianid. Dri, cianid in benzaldehid sta strupena, kadar ju opazujemo v izolaciji, kot prosti molekuli. Vendar, kadar sta povezana z drugimi molekularnimi formacijami, sta popolnoma nenevarna. Tudi vitamin B12 vsebuje cianid, vendar ker je vezan, ostaja zaklenjen in nekodljiv. V normalnih celicah obstaja encim, ki lahko ujame nekaj prostega cianida in ga onesposobi njegovih strupenih uinkov, tako da ga povee z veplom. Ta encim imenujemo rodanez. Ko se cianid povee z veplenim rodanezom, se spremeni v cianat - nevtralno substanco, ki ni kodljiva. Rakave celice se hranijo s sladkorjem, namesto s kisikom. Kot smo e povedali, amigdalin vsebuje dve molekuli glukoze in je zato e posebej privlaen za rakave celice. Rakave celice pa vsebujejo encim beta-glukozidaza, ki ga navadne ne. Ta encim odpira molekule amigdalina, tj. sprosti tako benzaldehid kot tudi cianid in ustvari toksino sinergijo, ki unii rakave celice. Rakave celice tako uniijo same sebe. Kemoterapija pa, na drugi strani, ne diskriminira in ubija zdrave in rakave celice. Naravno "unievanje" raka zahteva predanost dobri organski dieti, ki ne vkljuuje predelane hrane. Sladkor dobesedno hrani rakave celice in jim pomaga rasti. Sladkor lahko tudi dopusti rakavim celicam, da uspevajo, ne da bi jih strupa amigdalina uniila. To pomeni, da morajo zdrave celice odstranjevati razgradnjo cianida, ki ga v telo vnaamo z amigdalinom. Zaradi obilnega uivanja marelinih semen lahko nekaj cianida vstopi tudi v zdrave celice, zato bodite pozorni na kakrnokoli slabost, vrtoglavico in glavobole. Ti simptomi lahko nakazujejo, da uivate preve amigdalina. Tudi druge strane bolezni so bile v zgodovini e premagane z enim vitaminom, in sicer skorbut z vitaminom C, pelagra (97%-na smrtnost) z vitaminom B3, perniciozna anemija (99%-na smrtnost) z vitaminom B12 in beriberi z vitaminom B1. Z izrazom vitamin B 17 je oznaeno veliko tevilo vodotopnih sladkornih povezav, ki so prisotne v nad 800, poveini uitnih, rastlin. Najpogosteje in v najveji koncentraciji se nahaja B 17 v mehkih delih jedrc sadja kot so marelice, breskve, nektarine, enje, eplje in jabolka. Pri prvih petih je treba streti koico, da se pride do mehkega jedra. Agrumi (pomarane, limone, grenivke) ne vsebujejo vitamina B 17. Dale najve ga je v marelini koici. Pri veini sort (ki morajo rasti divje) ga je od 2 do 2,5 % tee koice. Precej vitamina B 17 vsebujejo tudi proso, ajda, makadamski orehi, bambusovi poganjki, in nekatere vrste soje in graha. Seveda morajo biti bioloko pridelani in ne obdelani industrijsko. 10

Svetovno znani raziskovalec raka dr. Krebs je dal svoja spoznanja v javnost 1974 med predavanjem pred Second Annual Cancer Convention v Los Angelesu: Za preventiven odmerek vitamina B 17 e vemo. Ljudstvo Hunza ni imelo v svoji 900 letni zgodovini niti enega primera raka. To pleme se prehranjuje z naravnimi ivili, ki vsebujejo vsaj 50 do 75 miligramov vitamina B 17 na dan. Deelo Hunzov opisujejo kot deelo, kjer je marelica kraljica. Tri mesece jo jedo sveo, ostali as pa posueno. Nikdar ne jedo marelic brez jedra koice. Ko tujec koico vre na tla, jo domain pobere in mu jo da nazaj, e da je to najbolje pri marelici. Dr. Krebs je zapisal tudi naslednje: Ogromna veina zahodnjakov ne poj v enem letu toliko vitamina B 17 kot lovek Hunza v enem dnevu. Posledica te opustitve je strano pomanjkanje vitamina B 17, oziroma cianogenega glikozida, ki je antineoplastien (protinovotvorben) vitamin. Ta vitamin ni del nae prehrane; in to dejstvo razloi, zakaj se je rakava bolezen v nai drubi tako razpasla, da je dosegla epidemine razsenosti, saj objokuje vsaka tretja amerika druina primer rakavega obolenja., in to leta 1974. Danes ima vsak tretji Amerian raka, sredi 21. stoletja pa bo po nekaterih predvidevanjih skoraj vsakdo umrl za rakom. In to je bolezen, ki zelo boli. Ernst Krebs je vedno poudarjal, da gre pri raku za bolezen presnove, ki ni nalezljiva in ki je ne povzroajo virusi ali bakterije. Bolezen presnove je neposredno v nespremenljivi zvezi z nao prehrano. Rad bi vam dal na pot kategorino, oziroma aksiomatino, temeljno resnico resnico, kateri se ne da na noben nain ugovarjati, ne iz znanstvenega, ne iz zgodovinskega in kaj ele iz kakega drugega vidika. To namre, da v zgodovini medicine ni mogla biti e nikdar kaka kronina oziroma presnovna bolezen prepreena ali ozdravljena razen preko initeljev, ki se nahajajo v prehrani ali v presnovi. NEKDAJ SMRTNE BOLEZNI Bolezen in kuhanje sta nastala istoasno. (Dr. Howard Howell, Encyme Nutrition) Dr. Alexander Berglas je v knjigi o raku (izdana v Parizu leta 1957) zapisal: Civilizacija je za raka nezadren plaz, uniujoa ujma. Narava in bistvo industrijske drube je, da je v vsakem pogledu kodljiva. Sooamo se z mrano napovedjo, da se bosta rak in civilizacija razvijala paralelno. Phillip Day v svoji, e omenjeni knjigi, temu dodaja: Dva initelja sta merodajna, da se rak ne pojavi: pomanjkanje kodljivega industrijskega okolja in naravne prehrane, ki bi imela visoko vsebnost mineralov in cianogenih glikozidov. In prav teh cianogenih glikozidov kriee manjka v nai zahodni prehrani. Ali se spomnimo starih pripovedi o ladijskih posadkah, ki jih je skorbt (slabokrvnost, krvavitev sluznic) pokosil enostavno zato, ker dalj asa niso uili vitamina C? Preiveli, ki so se za silo privlekli na kopno, so takoj ozdraveli, a od zaetka niso vedeli, da samo zato, ker so spet normalno jedli. Pozneje so na ladje natovorili sode s kislim zeljem in skorbut se je za vedno poslovil.

Ashwagandha Indijski Ginseng

11

Korenina ashwagande je ena najpomembnejih zeli v Ayurvedi, in prav tako nosi ime indijski enen. Je adaptogen kar pomeni, da lahko izbolja nae telesno energijo, poveuje odpornosti na prehlade in okube, ter povea spolne zmogljivosti in plodnost. Tradicionalna indijska medicina uporablja Ashwagando za zdravljenje simptomov kot so: kronina utrujenost, ibkih kosti, impotenci, prezgodnjem staranju, izgubi zob, zaprtju, ivni izrpanosti, tesnobi, pri boleem artritisu, izgubi spomina, nespenosti.. Pomaga pred kodljivimi vplivi sodobnega naina ivljenja. Sestavine: koreninica ashwagande oz. indijskega enena. Nain uporabe: Pol ajne like dnevno umeajte v aj, vodo, sok. Lahko jo dodajate tako slanim kot sladkim jedem. t. certifikata: UK5. Poreklo: Indija.

Ashwagandha Withania somnifera


Ashwagandha korenine so eden od pomembnih zdravilnih zeli v Ayurvedi, tradicionalni medicini v Indiji. ez dan pomaga telesu ohranjati in tvoriti vitalno energijo, ker okrepi njegovo kljubovanje stresu, ponoi pa zagotavlja globok in miren spanec. Je odlina zaimba za vse tiste, ki potrebujejo dodatno podporo in energijo za premagovanje vsakodnevnih izzivov modernega ivljenja. e stoletja se uporablja kot afrodiziak. Njena energija se lahko izrabi za spolno zmogljivost in nadzor, lahko pa jo preusmerimo in preobrazimo v energijo vibracij, povezanih z zdravjem in dobrim poutjem. Uivajo tako moki kot enske, saj pozitivno vpliva na vsa tkiva, e posebej kosti in miice, hkrati pa krepi delovanje nadledvine leze. Zaradi pomlajevalnih lastnosti se uivanje velikokrat povezuje z zdravim staranjem, zelo priporoena je tudi za ljudi, ki trpijo za izrpavajoimi boleznimi. Pri starejih lahko uivanje vzdruje miini tonus, medtem ko portnikom pomaga pri poveanju miine mase.

12

Poleg tega krepi imunski sistem, ohranja zdravo srce in pljua ter hkrati deluje pomirjevalno na ivni sistem.

Astragalus ( Huang Qi ) Sladki grahovec


Astragalas (Huang Qi) je sladkega okusa, ima tople lastnosti in se uporabljajo za zdravljenje vranice in plju. Uporaba: Oralno se uporablja za zdravljenje prehlada in okube zgornjih dihal, za krepitev in uravnavanje delovanja imunskega sistema, ter povea proizvodnjo krvnih celic, zlasti pri posameznikih s kroninimi degenerativnimi boleznimi ali pri posameznikih z rakom, krepitev po kemoterapijah ali radioterapijah. Uporablja se tudi za kronini nefritis (vnetju ledvic) in sladkorni bolezni. Astragalus se uporablja tudi kot protibakterijsko in protivirusno, zaiti jetra, antioksidanti, in kot diuretik, vazodilatator, ali hipotenzivnih simptomih. Topikalno (zunanja uporaba), se uporablja kot vazodilator (za sproanje oz. irjenje il) in pospeuje celjenje. V kombinaciji z Ligustrum lucidum se Astragalus uporablja za zdravljenje dojk, materninega vratu in pljunega raka. Obstaja veliko razlinih vrst Astragalusa, nekatere so strupene, tista ki se uporabljajo v kitajski zelini medicini je relativno varna, vendar v redkih primerih lahko povzroi izpuaj. Sladki grahovec (lat. Astragalus glycyphyllos) je tako kot ginseng avtohtona rastlina na azijski celini. V tradicionalni kitajski medicini se e stoletja uporablja za varen nain zdravljenja tevilnih tegob, predvsem kot energetski tonik. Velja tudi za naravni nadomestek zdravilom, kot sta Viagra ali Cialis. Znano je, da ima moan vpliv na spolne funkcije in se lahko izkae tudi kot uinkovit recept za zdravljenje impotence. Ima tudi pozitiven uinek na imunski sistem, pomaga telesu pri borbi z infekcijami in telo oiuje strupov. Nekatere tudije celo nakazujejo na sposobnost sladkega grahovca za stabiliziranje krvnega tlaka in normaliziranje sladkorja v krvi. Je tudi vir pomembnih antioksidantov in tako igra pomembno vlogo pri borbi telesa s prostimi radikali.

13

Atractylodes ( Bai Zhu )


Bai-Zhu Atractylodes je prebavni tonik za jetra in ol. Po TCM, podpira elodec in vranico. In poleg tega, da je razstrupljanja in spodbuja nespecifini imunski odziv in delovanje skorje nadledvine leze. Atractylodes ( Bai Zhu ) je aromatien, nekoliko trpek, ni strupen in sladkega okusa, za veenje je nekoliko lepljiv. Uporablja se pri zdravljenju vranice in elodca. Uporaba: 1. Prebavni sistem iti jetra: Pridobivanje bai Zhu s kuhanjem v vodi, je bila dana laboratorijskim miim, ki so imele pokodbe jeter, povzroene od klorid ogljika. To zmanjalo nekrozo (odmrtje celic) in mutacije jetrnih celic, ter izboljalo novo rast jetrnih celic. To zniali glutamat-piruvat transaminaza (GPT) v krvi pri pokodbi jeter. Izbolja izloanje ola Prepreuje razjede na elodcu Izbolja gibanje revesja 2. Diuretik 3. Izboljuje imunski sistem 4. Proti raku - laboratorijski testi so pokazali, da bi lahko nevtralno olje bai Zhu zavirajo celice raka na poiralniku. 10mg/ml/h lahko odstranite vse rakave celice. 5mg/ml/h lahko odstranite veino rakavih celic in pokodovanih preostalih celic. Jedro celice postane motno in celice postanejo prazni mehurki. 5. Vpliva na srce in oilje 6. Zniuje krvni sladkor 7. Proti strjevanju krvi 8. Protibakterijsko Atractylodes ( Bai Zhu ) je potrebno uporabljati previdno v primerih vrtoglavica (pomanjkanje yin-a).

14

Jemenova trava
Jemen spada med najstareje vrste it, v loveki prehrani pa je poznan in uporabljan e dolgo. Samo zrnje se po sestavi ne razlikuje veliko od ostalih itaric, koliina in raznolikost hranil, ki jih vsebuje, pa se neprimerljivo raziri, ko seme kali. Jemenova trava v sebi skriva pravo bogastvo telesu koristnih snovi, ki jih na organizem z lahkoto presnovi in uporabi v svojih procesih. eprav se zdi morda jemenova trava novodobno odkritje, je to ugibanje seveda napano. Poleg jemenovega zrnja so mogone civilizacije, kot so Egipani, Rimljani in Vikingi, v svoji prehrani in zdravilstvu uporabljale tudi jemenovo travo. Zanimivo je, da je jemenova trava pravzaprav eno redkih super ivil (superfoods), ki e prvotno izhajajo iz naega evropskega prostora in je k nam niso prinesli od drugod. Prav zato jo nae telo e laje absorbira in izkoristi vse njene pozitivne uinke. Tako kot vse zelene rastline (zelena barva je posledica visoke vsebnosti klorofila), ima tudi jemenova trava v sebi cel kup snovi, ki v naem telesu delujejo predvsem oievalno. Mlade bilke jemena vsebujejo kar 30x ve vitamina B1 in 11x ve kalcija kot kravje mleko. pinao premagajo s 7x vejo koliino karotenov in 5x ve eleza, C vitamina pa je v njih skoraj 7x ve kot v pomaranah. 100g jemenove trave v prahu nas preskrbi tudi z 80 mikrogrami vitamina B12, katerega pomanjkanje so po krivem pripisovali predvsem vegetarijancem in veganom, v zadnjem asu pa se z njim spopada tudi edalje ve ostalih ljudi. S ajno liko jemenove trave v prahu na dan se oskrbimo tudi z vitamini A, B2, B6, E in K, kar pa se tie mineralov, jih jemenova trava vsebuje preko 50. Med njimi so kalcij, krom, natrij, jod, elezo, baker, magnezij, mangan, fosfor, kalij, selen, cink, veplo,... Aminokisline so v telesu nujno potrebne kot osnovni gradniki beljakovin, v jemenovi travi pa najdemo njihovo celotno paleto od alanina, arginina, cistina, glicina in histidina, pa do fenilalanina, serina, triptofana in tirozina. Med njimi najdemo vse esencialne aminokisline, ki jih nae telo samo ni sposobno tvoriti in mu jih moramo zato preskrbeti s hrano. Poleg glavne funkcije grajenja beljakovin igrajo vsak svojo vlogo e pri mnogih sintezah ostalih nebeljakovinskih molekul in kot ivni prenaalci v ivnem sistemu. Vsekakor moramo omeniti e -glukan, neverjetno molekulo, ki po svoji kemijski sestavi spada med polisaharide. tevilne noveje in raziskave iz 40ih let prejnjega stoletja so dokazale, da -glukan zniuje nivo slabega holesterola v krvi in krepi imunski sistem. Aktivira delovanje makrofagov, ki imajo osrednjo obrambno vlogo, ko v nae telo vdrejo tujki. Poleg tega deluje antioksidativno in uniuje proste radikale v telesu. K uinkovitem izkoristku vseh omenjenih hranil pripomorejo tevilni encimi v jemenovi travi, zaradi katerih je zelo pomembno, da je suena pod temperaturo 40 C in v prah predelana s skrbnimi mehanskimi postopki. Jemenova trava ustreza tem pogojem in ji niso dodane nobene druge snovi, medtem ko nekateri drugi proizvajalci svojim izdelkom primeajo razline dodatke, ki naj bi podaljali obstojnost in barvo. V primeru jemenove trave v obliki tablet so seveda dodani tudi dodatki za ohranitev oblike oz. konsistence. 15

Jemenova trava je dobrodoel dodatek k prehrani vsakega posameznika, e posebej koristna pa je na naslednjih podrojih: detoksifikacija alkalizira (razkisa) telo, zaradi esar z njo ne gre pretiravati. Dovolj je zauitje ene ajne like na dan, v primeru nartnega razstrupljanja pa jo zauijemo 3-5x na dan po eno liko, najbolje zameano v sok ali vodo. izbolja prebavo, saj poveuje izloanje solne kisline HCl v elodcu raztaplja kalcijeve obloge na kosteh, uravnava kalcij v krvi k temu prispeva visoka vsebnost organskega natrija. Ljudem, obolelim z artritisom, se priporoa uivanje soka iz zelene, ki vsebuje 28 mg organskega natrija na 100 g soka zdaj pa primerjajmo ta podatek z dejstvom, da 100 g jemenove trave vsebuje kar 775 mg organskega natrija! zdravi slabokrvnost z vsemi minerali, ki jih vsebuje pomaga pri zdravljenju naslednjih bolezni: astma, artritis, sladkorna bolezen, hepatitis, tevilne kone bolezni, debelost in mnoge druge, na katere vpliv e raziskujejo Kako uporabljamo jemenovo travo v prahu? Zanite s etrtino ajne like in poasi poveujte do polne like. Ker ima velik razstrupljevalni uinek, je dobro, da merico poasi zviujemo in zmanjujemo monost slabega poutja ob pitju. Prah vmeajte v isto vodo, sadne ali zelenjavne sokove ali smoothie-je, hladne juhe, omake ipd. Kontraindikacije, ker ima jemenova trava veliko vsebnost vitamina K, naj se osebe, ki jemljejo anti-koagulante, pred uivanjem posvetujejo s svojim zdravnikom.

Cvetni prah
Kadar govorimo o sestavi cvetnega prahu, moramo upotevati razlike med posameznimi vrstami peloda. Koliina posameznih sestavin je odvisna od vrste rastlin oz. cvetov. Poleg beljakovin vsebuje tudi veliko prostih aminokislin, in sicer odkrili so kar 20 do 22 naravnih aminokislin, od tega osem za loveka nujno potrebnih. Ugotovili so, da vsebuje 100 g cvetnega prahu toliko aminokislin kot 500 g govedine ali 7 jajc, in da torej 30 g peloda popolnoma zadostuje za pokrivanje dnevne potrebe po esencialnih beljakovinah pri odraslem loveku. Med aminokislinami, ki jih vsebuje cvetni prah, so najpomembneje arginin, histidin, izolevcin, levcin, lizin ter metionin. Cvetni prah vsebuje tudi vodo in ogljikove hidrate (enostavna sladkorja glukoza in fruktoza ter laktoza), katerih vsebnost se giblje med 35 in 40%. Maob je v cvetnem prahu povpreno okoli 5% (pri nekaterih vrstah presega tudi 20%). Te maobe vsebujejo velik dele nenasienih maobnih kislin, ki vplivajo na raven holesterola v krvi. Poleg tega so v cvetnem prahu vsi vitamini, ki jih potrebuje loveki organizem, zlasti vitamini skupine B, vitamini A, C, biotin in E, bioflavonoidi, rudninske snovi in elementi v sledeh ter razline druge snovi, kot so encimi, antibiotine snovi, snov, ki spodbuja rast in rutin, ki krepi stene drobnih krvnih ilic, kapilar. Delovanje, nekateri znanstveniki trdijo, da cvetni prah zaradi velike koliine beljakovin in vitaminov uspeno blai abstinenne teave pri odvisnikih od alkoholnih pija. Francoski zdravnik Chauvin je proueval delovanje peloda in ugotovil: 16

Cvetni prah ureja delovanje revesja, trdovratne driske se hitro ustavijo Pri slabokrvnih otrocih je s pelodom dosegel poveanje krvnega barvila hemoglobina in zaznavno zboljanje celotnega poutja Ostareli in prebolevniki so naglo pridobili na tei in povrnile so se jim moi Cvetni prah vzbuja apetit Pelod izboljuje razpoloenje, ivnost in razdraljivost popustita Olajuje duevno delo, uinkuje bolj poasi, trajneje dri in nima kodljivih posledic Zboljuje prekrvitev moganov. Podobno je dokazal tudi ruski raziskovalec Deviatrein Pospeuje rast in zboljuje vid. Uinkuje proti izpadanju las, ker je v pelodu aminokislina cistin, ki vsebuje veplo. Pomaga bolnikom z obolelo prostato. vedski zdravnik Upmark je napravil nekaj poskusov zdravljenja akutnega vnetja obsenice s pelodom. Poleg standardnih metod zdravljenja je dajal pelod v obliki draejev 6 na dan. Vnetje je pojenjalo veliko prej kot samo s standardnim zdravljenjem. Protivnetno delovanje cvetnega prahu je morda manj znano, kot nekateri drugi uinki, vendar so v tudiji na Univerzi Gifu (Japonska) dokazali tudi to. tudija je bila izvedena na podganah. Podganam so injicirali snov, ki je povzroila vnetje (karagenan). Nato so podgane dobile cvetni prah v razlinih oblikah: suh cvetni prah, vodno raztopino, etanolno raztopino, kontrolna skupina podgan pa ni dobila ni. V asu 5 ur so vekrat izmerili velikost otekline. Medtem, ko je bil suh cvetni prah slabo uinkovit in vodna raztopina skoraj ni, pa je etanolna raztopina pokazala moan uinek na zaviranje vnetja. Izkazalo se je da etanolna raztopina cvetnega prahu mono zavira delovanje COX-2 (encim, ki je odgovoren za vnetje). Alergije in kontraindikacije, spomladi, ko v ozraju mrgoli mnoica razlinih vrst cvetnega prahu, ki jih vdihavamo, nekatere ljudi prizadenejo bolj ali manj resne alergine teave. Ta cvetni prah lebdi v zraku in ga nosi veter, ga ne nabirajo ebele, nima hranilnih snovi, zanj pa je znailna visoka alergenost. Ko namre govorimo o cvetnem prahu v apiterapiji, mislimo na entomofilni cvetni prah, ki ga nabirajo ebele. Eden najpogostejih znakov preobutljivosti je alergijski rinitis (seneni nahod ). Znaki so podobni hudemu nahodu: draenje nosu, solzenje in kihanje. Nekateri ljudje imajo hude glavobole, kaljajo, teko dihajo in postanejo razdraljivi. Oesne veznice se vnamejo in pordijo, sluznica nosu otee, zaradi esar se nos zamai in pojavi se izcedek. Pri nekaterih ljudeh se pojavijo znaki alergije tudi pri uivanju cvetnega prahu. Takni primeri so sicer redki, uivanje peloda moramo takoj prekiniti. Pogosteje so teave pri prebavljanju cvetnega prahu. Zrnca cvetnega prahu varuje zelo odporna ovojnica, ki jo elodni sokovi teko nanejo. Uivanje cvetnega prahu je potrebno omejiti ali celo opustiti pri motnjah delovanja ledvic, saj predstavlja izloanje nekaterih smol v varovalni koici peloda dodaten napor za ledvice. Druga uporaba, cvetni prah je uinkovito sredstvo za pomlajevanje koe, saj vsebuje znatne koliine nukleinskih kislin, ki dobro prodrejo v koo, vitamine in rudninske snovi. Terapija s cvetnim prahom, najbolj je priporoljiva spomladi ali ob menjavi letnih asov. Zanemo z eno kavno liko na tee, organizem navajamo en teden, nato poveamo odmerek na 15 g (ena jedilna lica). ez dva tedna lahko preidemo na dva dnevna odmerka po 15 g. e hoemo dosei elene uinke nadaljujemo tako vsaj en mesec. Priporoljivo je, da terapijo ponovimo nekajkrat na leto, ob menjavi letnega asa, in tako poskrbimo za svoje zdravje.

17

Brazilski oreki
tevilo tudij, ki dokazujejo neverjetne pozitivne uinke nenasienih maobnih kislin na nae zdravje, v zadnjih letih zelo naraa. Verjetno ste e sliali za "mediteransko dieto" nain prehranjevanja, ki temelji na itaricah, zelenjavi, sadju, ribah ter rastlinskih virih maob, predvsem na olivnem olju, orekih in semenih, ki so bogati z mononenasienimi maobnimi kislinami ter antioksidanti. Takna dieta vsebuje v povpreju kar 40% vseh dnevno zauitih kalorij iz nenasienih maobnih kislin. Ne izloajte torej doloenih maobnih ivil samo zaradi visoke vsebnosti maob, temve prej preverite, katere maobne kisline ivilo vsebuje. Izbirajte hrano, ki ima im manj nasienih ter im ve nenasienih maobnih kislin. Ameriko drutvo za zdravje srca in oilja je eno izmed tevilnih zagovornikov taknih prehranjevalnih navad. eprav so si najrazlineji oreki po kalorini vrednosti ter razmerju ogljikovih hidratov, beljakovin in maob dokaj podobni, se do neke mere vseeno medsebojno razlikujejo, nekateri pa z doloenimi posebnostmi celo izstopajo. Najbr ni potrebno ponavljati, da je maoba tista, ki se v orekih pojavlja v najveji meri. V povpreju je vsebujejo od 50% pa vse tja do 75% (veinoma gre za mono in polinenasiene maobne kisline). Najmanj jih vsebujejo pistacije, indijski oreki, araidi in mandlji (okoli 50 %), sledijo jim leniki, pinije in orehi, absolutni rekorder med oreki pa je makadamija s kar 76 % maob. Nadalje lahko jedrca razvrstimo v skupine glede na to, kolikna je njihova vsebnost omega 9 (mononenasiene maobne kisline) in omega 6 (polinenasiene maobne kisline) maobnih kislin. Pri skupini, ki vsebuje najve mononenasienih kislin (te so skoraj v celoti zastopane v olivnem olju), so na prvem mestu spet makadamije, ki jim sledijo leniki in indijski oreki. Brazilski oreki in pinije imajo mononenasiene in polinenasiene maobne kisline razporejene v razmerju priblino 1:1, araidi in pistacije pa v razmerju 2:1 v korist mononenasienih. Svojevrstna izjema je nam vsem najbolj doma oreh, ki edini izmed orekov vsebuje alfa linolensko kislino (LNA), ki spada v druino omega 3 maobnih kislin. Medtem ko je ostala jedrca vsebujejo le v sledeh (pod 1 %), je oreh vsebuje kar 6,8 %. Hkrati v njem najdete tudi najve linolne maobne kisline (LA). Alfa linolenska in linolna maobna kislina sta esencialni maobni kislini ker ju loveko telo ni sposobno proizvesti samo, je obvezen njun vnos s hrano. LNA in LA sodelujeta pri tvorbi telesne energije in hemoglobina, sodelujeta tudi pri prenosu kisika, sta pomemben strukturni element celinih membran ter pospeujeta metabolizem in regeneracijo po fizini aktivnosti. Med drugim tudi izboljujeta kakovost las, nohtov in koe, pomagata pri znievanju krvnega tlaka in holesterola v krvi, zmanjujeta monost kapi in srnega napada ... Velja se ozirati na tudijo "Lyon Heart Study", ki dokazuje, da esencialni maobni kislini LNA in LA prepreujeta nastanek krvnih strdkov, v veliki meri zmanjujeta riziko srnega napada in maenje arterij. tudija je pokazala, da dodatek 2 g LNA dnevno znia stopnjo smrtnosti za kar 70 %. 18

Poleg nenasienih maobnih kislin jedrca vsebujejo tudi majhno koliino nasienih, in sicer od 4 do 16 %. Najmanj jih je v lenikih in mandljih, najve pa v brazilskih orekih.

Ajda - Ajdin drobljenec


Ajda ne vsebuje glutena, zato jo lahko uivajo tudi bolniki s celiakijo. Iz posuenih cvetoih rastlin si pripravljamo aj, ki vsebuje veliko rutina. Uporabljajo jo za zdravljenje venske insuficience (krne ile). Sestava: krob 7178% v kai 7091% v razlinih tipih moke. krob je sestavljen iz 25% amilaze in 75% amilopektina. V odvisnosti od naina toplotne obdelave (kuhanja) lahko vsebuje od 7 do 37% rezistentnega kroba. Beljakovine 18% z bioloko vrednostjo nad 90%. Visoka bioloka vrednost je posledica velike vsebnosti esencialnih aminokislin, posebno lizina, treonina, triptofana in veplo vsebujoih aminokislin cisteina in metionina. Minerali Vsebuje veliko eleza (60100 ppm), cinka (2030 ppm) in selena (2050 ppb). Antioksidanti 10200 ppm rutina in 0,12% tanina

Camu Camu

V perujskem amazonskem deevnem gozdu raste grmievje, ki ko po petih letih dozori, obrodi sade imenovan Camu Camu. To rdekasto-vijolino sadje je podobno brusnici, ni veje od enje in ima kiselkast okus. Skoraj nikoli ga ne jemo samega, saj deluje bolj kot dopolnilo drugim ivilom; je najbogateji vir vitamina C na planetu, 40% ve kot acerola, 30 x ve kot limona, 50 x ve kot pomarana. Vsebuje aminokisline, betakaroten, vitamine tiamin B1, riboflavin B2, niacin B3, minerale - kalcij, elezo, kalij, fosfor ter druge za loveki organizem pomembne hranilne snovi. e ena lika praka iz Camu Camuja dvakrat na dan, raztopljena v vodi, zagotovi organizmu neizrpno koliino energije in okrepi imunski sistem. Camu Camu vsebuje poleg teh zdravilnih snovi tudi aminokisline, bioflavonoide in minerale, kot so kalcij, elezo in fosfor, ter tiamin, riboflavin, provitamin A, vitamin B-3 in druge vitamine. Za natannejo analizo uinkov sadea so potrebne nadaljnje tudije, vendar e 19

sedaj vemo, da ima Camu Camu aminokislino serin, ki je nujno potrebna za razvoj duevnega ter ivnega sistema. Amazonski zeliarji so medicinske uinke tega sadea povelievali e od nekdaj. S Camu Camujem so blaili prehlade, herpes in druge viruse, istili jetra, poveevali vitalnost in celo poveevali tevilo belih krvnih celic. Zdravilne uinkovine sadea najlaje zauijemo v obliki praka, ki ga ponavadi zmeamo z vodo in sladkim tapiokinim krobom, da mu izboljamo okus in ga laje prebavimo. Vsi, ki uporabljajo sintetine oblike vitamina C vedo, da to lahko povzroa neprijetne boleine v trebuhu ali celo alergijske reakcije. Camu Camu nima stranskih uinkov in je zaradi drugih zdravilnih snovi, ki jih vsebuje, neprimerno bolja izbira kot sintetini vitamin C, etudi je tega vitamina v sadeu nekoliko manj kot v preparatih. Poleg vsega tega pa je Camu Camu rastlina, ki jo z lahkoto gojimo tudi na trni ravni. Dandanes podjetja Camu Camu prodajajo globalno in ga gojijo zunaj deevnega gozda. Gojimo ga namre lahko predvsem v hladnih, deevnih in subtropskih klimah. Res pa je, da se sadei zato nekoliko razlikujejo - velikokrat se zgodi, da je Camu Camu v praku neprimerno bolj uinkovit in koncentriran kot sade sam. V Juni Ameriki to divjo jagodo zdrobijo in odcedijo oster sok, ki ga nato uporabijo kot dodatek k sladoledom, pitam in drugim slaicam. Camu Camu v praku se pogosto mea z vodo ali sokom ter se ga uporabi kot prehransko dopolnilo. Dodamo ga seveda lahko tudi k smutijem ali ga uporabimo celo v kozmetinih in podobnih izdelkih. Pravijo, da se obnese kot dober ravnalec las. Zaenkrat o tem divjem sadeu e ne vemo vsega, vendar zdi se, da smo nali novo superivilo, ki za nae telo lahko naredi udee. Uporaba: 1 ajno liko vmeajte v kozarcu (3-5 dcl) vode, soka, jogurta ali smoothieja in po potrebi sladkajte s kaknim naravnim sladilom (npr.: agavin sirup). Uivanje camu camu se zato priporoa za: krepitev imunskega sistema, prepreevanje in lajanje teav pri gripi in prehladu, lajanje teav pri astmi, pomo pri odpravi vseh virusnih okub (vkljuno s herpesom), pospeevanje procesa celjenja ran in obnavljanja vezivnih tkiv, zmanjanje pogostosti in intenzivnosti migren in depresij, prepreevanje in lajanje teav pri arteriosklerozi, boljo absorpcijo eleza pri slabokrvnosti. Upokojeni glavni botanist na Ministrstvu za kmetijstvo ZDA, avtor mnogih botaninih knjig, navaja uinke uivanja Camu camu pri razlinih zdravstvenih teavah. V primerjalni tudiji je stotine zdravilnih rastlin razvrstil po njihovi uinkovitosti zmanjevanja in lajanja bolezenskih stanj. Camu camu je razvrstil na prvo mesto pri: prehladih, arteriosklerozi, astmi, gingivisu, glaukomu, hepatitisu, migreni, osteoartritisu, proti boleinskemu delovanju. Dr. Gary Null , svetovno znani nutricionist in raziskovalec zdravilnih rastlin, navaja, da je Camu camu rastlina, ki ima najvejo vsebnost snovi, ki zavirajo izbruhe herpesa. Nekajmeseno uivanje praka Camu camu bistveno zmanja ponovitve ali pa se izbruh herpesa sploh ne ponovi. tirje japonski znanstveniki iz oddelka za srno ilne bolezni , na univerzi Saga, so ugotovili presenetljive antioksidatvne in protivnetne uinke uivanja prehranskega dopolnila Camu camu. Dvem skupinam kadilcev, ki imajo zaradi kajenja veje tevilo celic pokodovanih z oksidativnim stresom, so dajali za uivanje: Prvi skupini Camu camu , drugi skupini pa sintetini vitamin C (askorbinsko kislino). Po sedmih dneh se je koliina pokodovanih celic pri skupini, ki je uivala Camu camu bistveno zmanjala, medtem, ko se pri skupini, ki so 20

uivali kemino narejen vitamin C, koliina celic pokodovanih z oksidativnim stresom ni zmanjala. Naravni vitamin C deluje kot antioksidant in uniuje proste radikale, ki povzroajo razline bolezni in hitro staranje. Eden njegovih najbolj znanih uinkov je tudi zaita ivnega sistema. Tako vitamin C posredno vpliva na zdravje naih moganov, srca, dihal, pozitivno vpliva na delovanje naih oi in miic. Ko je na ivni sistem pod stresom, zane kakovost naega zdravja hitro bledeti. Vitamin C je nujno potreben za proces absorbcije eleza pri slabokrvnosti . Dnevne potrebe po vitaminu C se pri ljudeh razlikujejo in so odvisne od razlinih dejavnikov. Poveajo se pri stresu, raznih pokodbah, med boleznijo in okrevanjem po njej, intenzivnem ukvarjanju s portom, kajenju...

Catuaba

Najdemo jo v Braziliji in v delih Amazonije. Catuaba stimulira centralni ivni sistem in se uporablja po celem svetu za zdravljenje impotence, izrpanosti in utrujenosti. Uporablja se tudi v tradicionalni brazilski medicini kot afrodizijak in stimulator centralnega ivnega sistema. Novinar Discovery Channel-a pravi: "tudije znanstvenih revij potrjujejo uinkovitost Catuabe za zvievanje spolne sle". V njej se nahajajo tudi tri alkaloidi - catuabine A, B in C, ki zviujejo spolno funkcijo s stimuliranjem ivnega sistema.

21

Maji krempelj
Cat's Claw, ali "Una de Gato" je uitno lubje vitice imenovane Uncaria tomentosa. Ta rastlina raste v tropskih deevnih gozdovih v zgornjem toku reke Amazon v Peruju. Njena uporabnost ima pri domainih e dolgo tradicijo. Nemki raziskovalec Klaus Keplinger je to rastlino spoznal leta 1974 pri Ashanica indijancih. V svojih raziskavah je priel do odkritja isopteropodina in treh drugih alkaloidov, ki imajo sposobnost krepitve imunskega sistema. Poleg teh 4 alkaloidov, je odkril e Rynchophyllin, ki zelo dobrodelno deluje na oilje. Italijanskim in perujskim znanstvenikom pa je uspelo izolirati zelo uinkovite antioksidante, kot so polifenoli, triterpeni in rastlinski steroli, zaradi esa ima "Una de Gato" tako dolgo tradicijo. Cat's Claw je znana tudi kot "Roadman", nadimek je dobila zaradi svojega uinka kot istilo prebavnega trakta. revesje je korenina naega zdravja. Zelie omogoi z globokim ienjem nadgradnjo vitalnih elementov s pomojo katerega postanejo ti elementi v prvi vrsti uinkoviti. Priporoen dnevni odmerke tega zelia, katerega izvoz iz Peruja je bil do leta 1989 prepovedan, zaradi zaite njegove trajnosti, se obiajno nahaja med 1 do 3 g na dan. Cat's Claw vsebuje garancijo neodvisnega botanika, ki jami, da se v izdelku nahaja samo notranje lubje avtohtone junoamerike vrste tomentosa Uncaria, in garancijo jamstva s strani perujske vlade o ekoloki predelavi divjih rastlin v skladu z ivljenjskim slogom domorodskih Indijancev.

Chia - Salvia hispanica


Chia, seme junoamerikega zelia salvia hispania, je eno najbolj hranljivih ivil na svetu. Mnogi verjamejo, da se je redno pojavljalo na jedilnikih Aztekov in da so ga slavili kot ivilo, ki daje mentalno ostrino, fizino vzdrljivost in vsesplono dobro poutje. Dandanes ostaja jedro lokalnih kuhinj v juni Mehiki in Gvatemali. Seme chia vsebuje veliko omega-3 in omega-6 maobnih kislin in to v taknem razmerju, ki naj bi bilo najbolj primerno za zdravje. Poleg tega je tudi vir beljakovin, antioksidantov in vitaminov A, B1, B2, B3, B6, B8 in E ter mineralov, kot so kalcij, kalij, elezo, magnezij, fosfor in cink. Gre za starodavno ivilo, ki se poda kot izvrstno prehransko dopolnilo k stresnemu vsakdanjiku moderne dobe.

22

Zdravilni uinki semena chia: pravo razmerje med omega-3 in omega-6 promovira nevroloko celino zdravje in kemino komunikacijo. Tako koncentracija in ustvena stabilnost se lahko mono izboljata. Seme chia je zato primerno e posebej za tiste, ki trpijo za depresijo. Te maobne kisline so nujno potrebne za vzdrevanje dobrega krvnega zdravja. Regulirajo krvni pritisk, zmanjujejo srni utrip in s tem niajo tveganje za nastanek arterioskleroze (nepronost arterij) in srnega napada. Nekateri poroajo tudi o izboljanih odzivih imunskega sistema. Vlakna teh maobnih kislin vsrkavajo vodo, kar pomaga pri regulaciji izloanja ogljikovih hidratov iz hrane. To vodi v izboljano regulacijo ravni krvnega sladkorja in je zato izjemno pomembno za paciente s hipoglikemijo in diabetike. 9% semena chia sestavljajo visokokakovostni proteini, ki so nujni za rast tkiv in okrevanje po telesni aktivnosti. Visoka vsebnost B-vitaminov je e posebej pomembna za mlade in aktivne ljudi, saj popravlja metabolizem ogljikovih hidratov in aminokislin. Vitamin E pa je pomemben za zdravje srca in zaito pred celo vrsto obolenji. Tudi minerali v semenu chia so nujno potrebni za optimalno delovanje telesa - magnezij uravnava delovanje miic, kalcij in fosfor pa zdravo rast kosti, zob in ivnega sistema. Seme chia uspeva na majhnih farmah sredi Mehike, kjer jih sadijo junija. Novembra jih poanjejo, oistijo in zapakirajo. Uporaba: semena Chia (chia seeds) vmeajte v kosmie, jogurte, smoothieje, omake, solate. Uporabimo lahko kot elirno sredstvo. Pred uporabo namoite v vodi ali kakni drugi tekoini (sok, mleko) za 10 min. Ena lica semen nadomesti eno jajce pri peki. Chia semena izahajajo po veini iz June in Srednje Amerike. Uporabljali so jih e Maji in Inki. Semena so zmleli v moko, iz jih so stiskali olje in ga med drugim uporabljali kot osnovo barv za telesne poslikave. Chia semena poveujejo fizino vzdrljivost in splono zdravje lovekega telesa. Dolgo asa so za edini vir omega-3 maobnih kislin veljale ribe, a se je izkazalo, da ga prav toliko vsebujejo nekateri rastlinski viri, npr. laneno seme, e bogateja pa so z njimi semena chia. Vsebujejo kar 60% omega-3 maobnih kislin. Semena vsebujejo dvakrat ve beljakovin od katerihkoli drugih semen, trikrat ve antioksidantov kot robidnice, dvakrat toliko kalija kot banane, trikrat ve eleza kot pinaa in petkrat ve kalcija kot mleko! Za piko na i semena rastline, ki sicer izhaja iz druine mete, vsebujejo tudi neverjetno bogastvo vitaminov in mineralov kot so : fosfor, mangan, kalcij, magnezij, cink, vitamine A, D, E,K in vitamine Bskupine, z izjemo B12. Ker ne vsebujejo glutena, so primerna tudi za ljudi z celiakijo. Chia semena imajo mono hidrofilno sposobnost, kar pomeni, da nase veejo vodo. Zaradi tega se olaja prebava, absorbcija hranil v revesju pa se povea. Uivanje chie se povezuje tudi z hujanjem, saj pospeuje absorbcijo in razgradnjo maob, daje pa tudi dolgotrajen obutek sitosti in ima nizek glikemini indeks. Semena pripomorejo pri uravnavanju sladkorja v krvi, zniajo previsok krvni tlak in zmanjajo dovzetnost bolnikov za infekcije, krepijo lase in koo, zniajo visok holesterol v krvi, pomagajo pri menstrualnih krih in pri prehodu v menopavzo.

23

Chlorella
Chlorella je eden od najbolj priljubljenih in razirjenih prehranskih dodatkov na svetu. Chlorello lahko uivamo kot dodatek pri neredni ali manjvredni prehrani (brez svee zelenjave), saj vsebuje veliko vitamina A, vse tipe B vitamina, vitamina C, eleza, razline amino kisline, kalcij, jod, magnezij, cink, baker, vlaknine, nenasiene omega maobne kisline in nukleinske kisline. Chlorella vsebuje tudi najvije znane koncentracije klorofila (listnega zelenila). Je zelo cenjena zaradi njenih razstrupljevalnih lastnosti, krepitve imunskega sistema, spodbujanja rasti in obnavljanja tkiva in izboljanja prebave in revesnih funkcij. Ta prehranski dodatek je sestavljen iz 55% beljakovin in vsebuje vse esencialne aminokisline. Ta prehranski dodatek je sestavljen iz 55% beljakovin in vsebuje vse esencialne aminokisline. Celine stene klorele PlanetBIO so zdrobljene, kar omogoa maksimalno absorbcijo. Poreklo in pridelava: alga klorela (broken cell wall) je gojena v zunanjih bazenih v tropskih predelih june Kitajske. Uporaba: prah klorele vmeajte v solate, omake, juhe, sokove, vodo, smoothie-je, ipd. Priporoena dnevna koliina je 3-6g prahu (1-2 ajni liki). Klorela zdruuje snovi, ki ohranjajo sklepe zdrave ter odpravljajo boleine, povezane z artritisom. Njena najbolja lastnost pa je, da je, za razliko zdravil s tevilnimi stranskimi uinki, zdrava za celotno telo. Uravnava pH: klorela odlino zmanjuje zakisanost telesa, ki poslaba boleine v miicah. Klorofil: ivo zeleno barvo klorele gre pripisati naravnemu klorofilu, snovi, ki isti nao kri in odpravlja vnetja, povezana z boleinami v miicah. Razstrupljanje: boleine v miicah pogosto poslabajo strupi, kot so pesticidi in teke kovine, ki se nabirajo v telesu. Klorela ima neverjetno sposobnost vezanja teh strupov, ki nam jih nato pomaga odstraniti iz telesa. Glukozami: v zunanji steni klorele se nahaja glukozamin, ki obnavlja tkiva v sklepih in je odlien za ohranjanje zdravih sklepov. Bakterije v prebavilih: posebna sestava klorele omogoa rast zdravim bakterijam v revesju in ohranja naa prebavila zdrava. Zdravje revesja se odraa v naem splonem zdravju in ima pomemben vpliv na artritis ter blaenje vnetij v telesu. Minerali: klorela je izjemno bogata z minerali, prav pomanjkanje teh pa lahko poslaba boleine v sklepih.

24

Dong Quai - Angelica sinensis


To rastlino imenujejo tudi enski en-en, ker udovito pomaga pri hormonskih teavah. V kitajski medicini je islana kot ena najpomembnejih enskih rastlin. V uporabi je tako za perimenopavzalno obdobje kot tudi za menopavzalni as. Predpisujejo pa jo tudi utrujenim, izrpanim enskam, tistim, ki okrevajo po boleznih ali pa so izgubile vitalnost. enskam vraa energijo in izboljuje krvno sliko, odpravlja nespenost in uravnava menstruacijski ciklus, sproa kre gladkih miic (maternica, elodec), zato je dobra prva pomo tudi pri boleih menstruacijah. V menopavzi je opazno njeno delovanje na zmanjevanje navalov vroine, glavobolov in teav s spanjem. Ob tem krepi jetra, zniuje krvni tlak ter izboljuje prekrvavitev in izboljuje prebavo. Znanstveniki e niso trdno prepriani, na kaen nain naj bi angelika delovala. Predpostavka, da deluje estrogensko, se v poskusih ni potrdila, ker angelika odlino deluje v obeh primerih ko je estrogena premalo (menopavza) ali ko ga je preve (PMS sindrom). Oitno je to e ena izmed pametnih rastlin, ki zna diagnosticirati in uravnavati nae telo. Uporabite lahko e pripravljene pripravke iz gozdnega korena. Pozor: Ne uporabljajte, e imate mone krvavitve, fibroide, drisko, edeme ali e redno uivate acetilsalicilno kislino (aspirin) ali druga zdravila za redenje krvi. Previdni bodite tudi v asu nosenosti in dojenja.

Dulse Alga - Rdea alga

Dulse alga je mona energetska hrana. Je izjemno dober vir rastlinskih beljakovin, eleza, kalija, magnezija, beta-karotena, kalcija, joda, encimov, vitamin A, C, E, B, in prehrambnih vlaknin. 25

Morska alga je bistvenega pomena za kvalitetno delovanje leze itnice in hormonov. Pomaga podpirati trebuno slinavko in vranico, kar je pomembno za moan imunski sistem. Alga dulse pomaga uravnavati sladkor v krvi in nam pomaga k dobremu poutju. Uporaba: za juhe, solate in zelenjavne jedi, ita,...Algo lahko jeste kot ips. Priprava: alge operite pod hladno vodo in jih namoite za 5 minut. Nato kuhajte v svei vodi nekaj minut. (odveno vodo ne uporabljajte za uivanje).

Laneno seme
Laneno seme, ki so ga vasih cenili predvsem zaradi zmonosti urejanja prebave, se je pred nedavnim pokazalo tudi kot pravo ivilo za zmanjevanje holesterola, uravnavanje krvnega pritiska, odpravljanje zaprtja, prepreevanje in zaviranje nastanka rakavih bolezni ter bolezni srca in oilja. Laneno seme je bogat vir omega 3 esencialnih maobnih kislin, vsebuje pa tudi magnezij, mangan, elezo, vitamin E, beljakovine in biotin. Ste vedeli, da laneno seme vsebuje od 67- do 800-krat ve rastlinskih vlaknin kot katerokoli drugo ivilo rastlinskega izvora? Naravno odvajalo: laneno seme zaradi visoke vsebnosti vlaknin ureja prebavo, zaradi sluzi, ki jo vsebuje v svoji lupini, pa deluje tudi odvajalno. Ker semena v revesju veejo vodo in nabreknejo, poveajo volumen blata, kar pospei revesno aktivnost in posledino tudi praznjenje revesja. Dobro naravno odvajalo pripravite iz like zdrobljenih ali zmletih lanenih semen, ki jih zmeate z liko medu in kozarcem mlane vode. Napitek popijte zjutraj na tee. Sluzi iz lupinic nudijo zaito tudi sluznici prebavil. Povian pritisk: morda vam bo pomagalo prav laneno seme. Kanadska raziskava, katere rezultate so predstavili lansko leto, je pokazala, da beljakovine v lanenem semenu pomagajo zniati krvni pritisk in tako zmanjajo nevarnosti za pojav bolezni srca in oilja. Beljakovine v lanenem semenu prepreujejo delovanje encima, ki povzroa krenje il in zviuje krvni pritisk v ilah. Namig za uivanje: e se le da, laneno seme uivajte zdrobljeno ali zmleto, nikar pa ga ne pozabite uivati skupaj s tekoino (etudi ga uivate z jogurtom) - pravilo, ki si ga gre zapomniti, priporoa razmerje 1:10, kar pomeni ena lika lanenega semena in najmanj deset lik tekoine (najbolje vode). e uivate cela, nezdrobljena semena, se ta ne prebavijo in telesu ne nudijo hranilnih snovi. Seme, ki ga uivate brez tekoine, lahko zapre revesje, kar naredi nasprotni uinek od elenega. Laneno seme lahko v prehrano vkljuite isto enostavno - zmeajte ga s kosmii, potresite po solati, sadni solati, kremni juhi ... Laneno seme zagotavlja kar 75- do 800-krat ve rastlinskih vlaknin in balastnih snovi kot katerakoli druga vrsta rastlinskega vira. Drobna rjava semena imajo svojo domovino in izvor najverjetneje v Orientu. Lan so poznali in gojili e Egipani, eprav so prvi zapisi o lanu resnino e iz asa stare Mezopotamije, kjer so ga gojili e 5000 let pred naim tetjem. ele kasneje se je raziril po Evropi, Aziji, Afriki, najkasneje v Severno Ameriko. Poznan je tudi kot stara poljina Evrope, Prednje Azije, v 26

sedanjem asu ga veliko gojijo v Rusiji, ZDA in Kanadi. Lan je enoletna rastlina z vitkim steblom, dolgim do 70 cm. Steblo nosi plod, v katerem je do 10 semen. Je najstareji vir rastlinske maobe. Laneno seme je majceno in ploato, barva niha od svetle do temno rjave. Kadar seme namoimo v vodi, ga obda sluzast ovoj. Kot tak se uporablja za ienje organizma in je idealno hranilo ob spomladanskem postu, ienju in prenovi telesa. Uvramo ga v zelnati rod lanovk, ki ima podolgovate liste. Ve kot deset vrst lanovk je samoraslih, ena je gojena. Cvetovi navadnega lanu so bele ali modre barve. Poznamo dve vrsti gojenega lanu: ena se goji za semena, druga daje vlakna za industrijo. Laneno seme vsebuje 30 odstotkov vlaknin, 20 odstotkov beljakovin, veliko mineralov in tudi protirakave (antikancerogene) snovi, ki jih imenujemo lignani ali lignanti. V zadnjem asu je postalo to drobceno seme zelo iskano in znano prav zaradi teh protirakavih snovi. Lignanti so pravzaprav vrste vlaknin in alfa linoleina kislina (alfa linolenska kislina, AFA), ki je dobro znana kot omega-3-esencialna maobna kislina. Med maobami loimo v groben nasiene in nenasiene, ki se delijo na mono- in polinenasiene maobe oziroma maobne kisline. Nenasieni sta predvsem dve, ki jih imenujemo esencialni - nae telo jih nujno potrebuje, saj jih ne more proizvesti samo. Enkrat nenasiene ali mononenasiene maobne kisline so najbolj pogoste in precej razirjene, tudi zaelene, saj v priporoenih koliinah zmanjujejo nevarnost obolenj srca in oilja, ker zniujejo nevarni holesterol v telesu, poleg tega so zelo stabilne (veliko jih je v oljnem in sonninem olju z visoko vsebnostjo oleinske kisline) ter zniujejo nevarni holesterol v telesu. Maobe so potrebne Velikokrat lahko preberemo, da maobe kodujejo zdravju, vendar se to nanaa na klasine (beri: ivalske maobe in maslo) in na tako imenovane trans nenasiene maobne kisline, med katere sodita industrijsko predelano navadno olje (kupujemo ga v trgovinah) in margarina. Vendar so maobe v organizmu potrebne za absorpcijo v maobah topnih vitaminov A, D, E in K, katerih pomanjkanje je odvisno od koliine zauitih maobnih kislin, v organizmu pa lahko neravnovesje ali pomanjkanje maob povzroi tudi tevilne motnje oziroma neravnoteje posameznih ivljenjsko pomembnih snovi ali hormonov. Vekrat nenasiene ali polinenasiene maobne kisline so za loveka ivljenjsko pomembne. Na dan jih telo potrebuje okoli 15 g. Potrebne so za razvoj in normalno delovanje organizma. loveko telo jih ne more tvoriti, zato je glavni vir teh kislin rastlinsko olje. Zaradi njihovega izrednega pomena za zdravje so jih pred leti poimenovali vitamin F, danes pa jih, tudi zaradi energetske vrednosti, ki ni primerljiva z drugimi vitamini, imenujemo esencialne maobne kisline. Priporoena koliina teh maob je 3 do 7 % energetske vrednosti obroka. Esencialne maobne kisline sodelujejo pri regulaciji holesterola, krepijo celine membrane in odpornost organizma in sodelujejo pri sintezi prostaglandinov, ki uravnavajo fizioloke procese v telesu. Maobne kisline omega-3 in omega-6 so sestavine vekrat nenasienih maob in so zelo pomembne za delovanje in razvoj moganovine. Bogat vir maobnih kislin omega-3 so globokomorske ribe, zeleno obarvana zelenjava in laneno olje, zmleto laneno seme, penine klice, orehi, repino olje ali soja.., Najve maobnih kislin omega-6 pa je v rastlinskih oljih (sonnino, olje koruznih kalkov, oljne ogrice) in semenih (sonninem semenu), v orehih, peninih klicah.

27

Esencialne maobne kisline pomenijo priblino 7 odstotkov maob v normalni dnevni prehrani, kar je 3 odstotke vseh kalorij in priblino 8 gramov maob. Linolno in linolensko kislino najdemo predvsem v rastlinskih oljih, to je v lanenem olju, svetlinovem olju, olju boraa, najbolji naravni vir EPA in DHA maobnih kislin pa je ribje olje. EPA in DHA maobni kislini lahko nastajata tudi v naem organizmu iz linolenske kisline, medtem ko lahko iz linolne kisline nastaja arahidonska kislina. Naravno so te dolgoverine omega-3 in omega-6 maobne kisline prisotne e v materinem mleku, saj sodelujejo pri tvorbi moganskih ovojnic, spodbujanju imunskega sistema, uravnavanju moganskih funkcij ter delovanju ivnega sistema in so pomembne predvsem za normalen razvoj otroka. Omenjene maobne kisline tudi kasneje pomembno vplivajo na nae umske sposobnosti oziroma sposobnost koncentracije, zbranost, razumevanje in laje uenje. Koristno redno uivanje: redno uivanje omega-3 in omega-6 maobnih kislin je za loveko telo izredno koristno, saj so pomembni regulatorji krvnega obtoka in prekrvitve, imunskega sistema in presnove maob. Sodelujejo pri tvorbi telesne energije in proizvodnji hemoglobina. Igrajo tudi zelo pomembno vlogo kot osnovna substanca za sintezo prostaglandinov, hormonov, ki vplivajo na zmanjanje holesterola in trigliceridov v krvi, prepreujejo zlepljanje trombocitov in nastajanje krvnih strdkov ter tako zmanjujejo nevarnost ateroskleroze in srnega infarkta. Za alfa linolensko kislino, katere najbolji vir je laneno olje, velja, da ima (ob e natetih) tudi zelo pozitivno delovanje na metabolizem maob v telesu: deluje antilipogenino (zavira shranjevanje maob v telesu), deluje antikatabolino (zavira razgradnjo miinega tkiva), povea betaoksidacijo (izgorevanje maob v telesu), povea obutljivost za inzulin v miinih celicah. Laneno olje je vir nenasienih maobnih kislin (ALA). Prepreuje lepljivost krvnih ploic in tako zmanjuje nastanek bolezni srca in oilja. Uivanje lanenega olja se priporoa kot pomo za spodbujanje obrambnega organizma, ohranjanje zdravja, zdravega videza koe in las. Ker deluje laneno olje tudi odvajalno, ga lahko uporabljamo tudi kot pomo pri zaprtju. Laneno seme zagotavlja kar 75- do 800-krat ve rastlinskih vlaknin in balastnih snovi kot katerakoli druga vrsta rastlinskega vira. Vlaknine v lanenem semenu so iz vrste fitoestrogenov. Fitoestrogeni so naravni estrogeni, ki sodelujejo v metabolizmu estrogenov, enskih spolnih hormonov. Raziskovalci zatrjujejo, da vlaknine pri ljudeh zniajo nivo estrogena, in sicer z blokado encimov, ki so udeleeni pri gradnji estrogena v telesu. Priporoljivo je, da zauijemo eno do tri velike lice lanenega olja na dan ali 1 lica olja na vsakih trideset kilogramov loveke tee, najbolje umeanega v beljakovinskem napitku ali nemastni skuti. Kadar smo na dieti, se priporoa tudi do sedem lic lanenega olja dnevno. Za laneno olje velja, da je zelo obutljivo na visoke temperature, svetlobo in kisik. e laneno olje dodajamo v prehrano, ga moramo obvezno kombinirati z vejimi koliinami antioksidantov (vitamin C, E, selen...). Ve kot tri lice lanenega olja na dan smemo jemati le kratek as, sicer se lahko pojavijo druge teave (porueno razmerje med omega-3 in omega-6). Za seme velja, da ga je treba zmleti, najbolje kar doma, s kavnim mlinkom. Soasno moramo popiti velik kozarec vode, saj seme popije, vee nase, kar 14-kratno koliino vode. Dieta s skuto in lanenim oljem: dieto z lanenim semenom je odkrila dr. Johanna Budwig, nemka raziskovalka na podroju kemije, strokovnjakinja na podroju maob in olj v letu 28

1951. Pred leti jo je na novo preuil Dr. Dan C. Roehm, onkolog in kardiolog, ki pravi, da gre za eno najbolj uspenih diet za zdravljenje raka na svetu. V mealniku zmeajte naslednje sestavine: 1 skodelico organske skute, z manj maob, ne pretrdo, najbolje da naredimo svojo (ali jogurt), 2-5 lic lanenega olja, 1-3 lice svee mletih lanenih semen (mlinek za kavo ustreza) dovolj vode, malce kajenskega popra (ili v prahu). Opcije: Malo esna, rdee paprike in malo ampanjca. Naredimo ga zelo mehkega. Pojejte ga nekaj vsak dan. Posamezne sestavne priredite svojemu okusu. Budwig dieta z lanenim semenom Dr. Budwigova trdi, da je ta dieta kurativna in preventivna. Pomembno je uporabljati samo hladno stisnjena olja, bogata z linolino kislino, kot so sonnino, sojino, koruzno, orehovo in laneno olje. Takna olja moramo zauiti s pravo hrano, ki vsebuje prave proteine (vsebujejo veplo), drugae se razvije nasproten uinek, s imer kodujemo telesu. Najbolja kombinacija sta skuta in laneno olje. Laneno olje naj bo svee stisnjeno. Hrana, ki vsebuje naravni sladkor, kot so dateljni, fige, hruke, jabolka in grozdje, je tudi zelo dobra za dieto. Prav tako je zdravilen med. Sintetini vitamin A ni primeren, ker vsebuje oksidacijske produkte, zato ga pridobimo iz korenja (karotin kot provitamin A). Vitamin B lahko pridobimo iz mleka, jogurta in kvasa. Ta dieta je dobra za vse vrste kroninih bolezni, kot so recimo srne, olne, diabetes, artritis, tumorji. Prav tako izbolja sluh in vid. Dieta je primerna za otroke. Pacient prvi dan ne uiva nobene hrane razen 250 ml lanenega olja skupaj z medom in stisnjenimi sveimi sokovi brez dodanega sladkorja. e je oseba zelo bolna, lahko prvi dan dodamo ampanjec namesto soka in ga zauijemo skupaj z lanenim oljem in medom. ampanjec zelo hitro absorbiramo in ima resen namen pri tej dieti. Sladkor je prepovedan. Lahko uporabite grozdni sok ali kaken drug svee iztisnjen sok kot sladilo. Druga prepovedana hrana: vse ivalske maobe, vsa komercialna solatna olja (vkljuena je komercialna majoneza), vse meso, maslo, margarina. Svee stisnjeni sokovi iz zelenjave ali sadja so zelo dobri - korenje, zelena, jabolka, rdea pesa. Trikrat dnevno obvezno popijte topel aj - metin, ipkov ali grozdni - sladkan samo z medom. Ena skodelica rnega aja pred poldnevom je prav tako dobra. e si elimo uinkov blagodejnih maobnih kislin omega-3, ki so v lanenem semenu, potem moramo uivati zmleto ali skosmieno laneno seme. Ovojnica in varovalna sluz laneno seme tako itita, da ga telo ne more odpreti in prebaviti, zato se izloi v takni obliki, kot smo ga zauili. e ga odpremo, telo izkoristi tudi notranjo vsebino.

29

Ginkgo biloba
Da ima ginko izredne zdravilne lastnosti je e pred tisoletji odkrila tradicionalna kitajska medicina, ki je ginkove liste in seme uporabljala pri zdravljenju kalja, bolezni mehurja, driski, uhajanju urina, predvsem pa za boljo prekrvavljenost moganov. e pred 3000 leti stari kitajski zapisi omenjajo ginkove liste, e da koristijo moganom, danes pa kitajski naravni zdravniki imenujejo ginko kar drevo spomina. Sodobna medicina se je v drugi polovici 20. stoletja zaela intenzivneje ukvarjati z zdravilnimi uinki ginkovih listov. Danes se pod enotnim imenom v medicini uporablja oznaka GBE Ginkgo biloba extract (izvleki ginkovih listov), uinkovina, ki iri ile in redi kri, s imer se povea prekrvavitev tkiv in njihova oskrba s kisikom in hranilnimi snovmi. Zato izvleki ginkovih listov pomagajo pri problemih cirkulacije, predvsem pri pomanjkanju krvi (kisika) v moganih, kar lahko povzroa peanje spomina, vrtoglavico, glavobol in tudi depresijo. Nadalje ti izvleki krepijo kardiovaskularni sistem (itijo pred boleznimi srca, oilja in infarkti), itijo centralni ivni sistem in delujejo kot antioksidant, kar zaustavlja proces staranja. GBE najvekrat priporoajo starejim ljudem, ki imajo probleme z demenco (izguba spomina, pozabljanje), mladim pa izboljuje spomin, koncentracijo in druge miselne sposobnosti. Pri mokih ga tudi uporabljajo, ko se pojavijo problemi s potenco, pri enskah pa blai predmenstrualne sindrome. Nekateri menijo, da pomaga tudi pri problemih z zanositvijo. Noveje raziskave kaejo, da se ginkovi izvleki uspeno uporabljajo celo pri zdravljenju zgodnejega stadija Alzhaimerjeve bolezni! Ima sposobnost, da izbolja cirkulacijo Zboljuje spomin Lahko zmanja uinke senilne demence, umenje v uesih in vrtoglavice Odpravlja boleine v miicah nog pri hoji(klavdikacija) Uporablja se za zdravljenje impotence Pomaga telesu pri odpravljanju prostih radikalov Uporablja se pri zdravljenju astme Pomaga pri izboljanje rezultatov pri dostavi hranil in odstranjevanju odpadkov iz moganov Izboljanje simptomov, povezanih s sladkorno boleznijo Lahko zakasni pojav Alzheimerjeve bolezni Delovanje: ginkgo biloba deluje tako, da povea dotok krvi v mogane in skozi celotno mreo krvnih il v telesu, ki omogoajo dobave kisika in hranilnih snovi. Dober krvni obtok, je bistvenega pomena za dobro zdravje - bolji krvni obtok na splono spodbuja daljo ivljenjsko dobo, ter vam pomaga ohranjati zdravje. Ginkgo ima 2 skupin aktivnih sestavin: flavonoide in terpene laktoni vkljuno Ginkolidi A, B in C, bilobalid, kvercetin, in kaempferol, ginkgolidi pomagajo nadzorovati vnetja in alergijske astme. Ginkgo biloba prav tako deluje kot moan antioksidant, in pomaga ubiti proste radikale, ki prispeva k staranju. Ginkgo je dobro priznano zelie, ki ima pozitiven uinek na delovanje moganov: krepi spomin, spodbuja mentalno budnost, zmanjuje duevno utrujenost in pomanjkanje energije. 30

Ginkgo deluje kot ojaevalec moganov, ima oitne koristi za posameznika, ki trpijo za Alzheimerjevo boleznijo. Celo pri zdravem loveku, lahko Ginkgo biloba pomaga izboljati delovanje moganov s prepreevanjem in zdravljenjem cerebrovaskularne pomanjkljivosti, kjer je zmanjan pretok krvi v mogane. Zakaj je dobro jemati Ginkgo biloba? Ginkgo je ena od zelo dobro raziskanih zeli v svetu,in je bilo predmet ve sto tudij, je ena najbolj znanih zeli po svojih pozitivnih uinkov na delovanje moganov in krvni obtok. Poleg tega so znanstveniki odkrili, da je Ginkgo poln antioksidantov, vitamina C in karotenoidov. Nedavne tudije kaejo, da povea dotok krvi v mogane in da zveuje proizvodnjo adenozin trifosfat (ATP). ATP spodbuja mogane na presnovo glukoze. Raziskave tudi kaejo, da Ginkgo izvleki zviujejo ravni kisika v moganskih tkivih, kar vodi k rezultatom, kot so bolji spomin, in lahko vodi k zakasnitvi zaeteka Alzheimerjeve bolezni. Ena tudija je primerjala tiri pogosto uporabljena zdravila za demenco, na osnovi standardiziranega izvleka ginka in placebo za njihovo uporabo pri Alzheimerjevi bolezni. Avtorji te tudije so prili do zakljuka, da mora biti standardiziran izvleek ginka tet za enako uinkovito zdravilo kot nekatera zdravila pri zdravljenju blagih do zmerno tekih stanj Alzheimerjeve bolezni. Nemki raziskovalci so ugotovili, da je Ginkgo moan antioksidant, ki lahko preprei otrdelost arterij. Prav tako so ugotovili, da zdravljenje z izvleki Ginkgo izboljuje obtok okonin, ues in oi. Ureja ton in elastinost krvnih il, od najmanjih kapilar do najveji arterij.

Ginseng

Uinkovitost korenine ginsenga je znanstveno potrdila tudi zahodna medicina. Znane so aktivne uinkovine ginsenga (ginsenozidi ali panaksozidi), ki pomagajo telesu, da se laje prilagodi na dejavnike, ki sproijo stres (adaptogeno delovanje). Noveje raziskave so potrdile, da ginseng izbolja presnovo in prenos kisika v tkiva in tako pripomore k veji psihini zmogljivosti za premagovanje stresa, veji umski storilnosti (izbolja spomin in sposobnost uenja), veji telesni vzdrljivosti in ivljenjski moi. Dolgotrajno jemanje ginsenga izbolja razpoloenje, splono poutje in vitalnost ter kakovost ivljenja. Korenina ginsenga spodbuja tudi imunski sistem in povea odpornost telesa proti okubam. Pomaga pri teavah s spolnostjo. Raziskave so potrdile, da ginseng povea spolno mo pri mokih, saj povea koncentracijo mokega spolnega hormona testosterona ter tvorbo in gibljivost semenic v testisih. Korenina ginsenga se danes uporablja v obliki izvleka, praka, aja, tablet in kapsul. Pogosto jo najdemo v pripravkih skupaj z vitamini in minerali. Opozorilo: pripravke iz korenine ginsenga je treba jemati redno, vsaj 4 tedne, e bolje pa je e jih jemljete 8 tednov. Potem je smiselno narediti enomeseni presledek in terapijo ponoviti. Za varne veljajo odmerki, ki ustrezajo 1 do 2 g ginsengove korenine ali 200 do 600 mg izvleka korenine ginsenga na dan. V teh odmerkih ginseng nima neelenih uinkov. 31

Ginseng lahko vpliva na strjevanje krvi, zato je potrebna previdnost pri jemanju zdravil, ki vplivajo na strjevanje krvi. Otrokom jemanje ginsenga ne priporoamo. enen je na daljnem vzhodu prvorazredno zelie s udodelnimi lastnostmi. Je najstareje kitajsko zelie, poznano e 4000 let. Ljudstvu je postal simbol ravnoteja ustvarjalnih sil narave, izvora ivljenja, razvoja...Stari Kitajski zdravniki so dokazali, da je enen res velika skrivnost udodelnega delovanja, ki so jo e v davnini nali kitajski vrai. Rastlina pri loveku vzpodbudi mo, mladostno sveino, pomlajen videz koe, dvigne delovno sposobnost in vzdrljivost. Delovanje spodbuja kot pomirja centralni ivni sistem, podobno kot adrenalin. Pripomore izboljanju pronost miic, pomaga telesu da se privaja na stres. enen je priznan tudi kot afrodizijak. Sestavine: prah presno organske koreninice korejskega enena. Nain uporabe: Pol ajne like dnevno umeajte v aj, vodo, sok. Lahko ga dodajate tako slanim kot sladkim jedem.

Goji jagode

ivilo s tako visokimi hranilnimi vrednostmi, da tudi medicinske raziskave poudarjajo njihove pozitivne uinke! Goji jagode so na svetovnem triu poznane predvsem po bogati vsebnosti antioksidantov in vitaminov C, B1, B2, B6 in E, zaradi bogate hranilne vrednosti pa so dobile ime sade vseh sadeev. Ta ognjeni antioksidant lahko pomaga pri upoasnjevanju procesa staranja. Jagode imenujejo tudi rdei diamanti ali srene jagode, saj pravijo, da se ob rednem jemanju lovek dobro pouti, je poln energije in menda celo sreneji. Goji jagode so pa eden najbolj kakovostnih naravnih ivil, saj je v njih 18 aminokislin, od tega 8 esencialnih, tevilni vitamini (B1,B2,B6,E,C), 21 mineralov (mdr. elezo, cink, baker, kalcij, kalij, selen), 8 polisaharidov in 6 monosaharidov, 5 nenasienih maobnih kislin, ter kar 5 karotenoidov. Prestale so celo vrsto raziskav in postale eliksir ivljenja. Uporaba: 10 - 30g dnevno. Plodove lahko uivamo same, takne kot so, ali pa jih primeamo mueslijem, itaricam ali orekom. Lahko jih vmeamo tudi v smoothie-je ali sokove. 32

Sestavine: Na soncu posuene Goji jagode.

33

Guarana
Guarana je grmasta vzpenjalka s poreklom iz June Amerike. Amazonski indijanci jo koristijo e stoletja zaradi hitro delujoih in osveilnih kvalitet. Danes se v Braziliji guarana dodaja brezalkoholnim napitkom zaradi prekrasnega naravnega in energetsko-osveilnega obutka, ki ga daje. V modernem svetu je guarana zelo popularna pri aktivnih ljudeh, zlasti pri poslovneih, ker prepreuje utrujenost in poveuje koncentracijo. Telesu daje energijo, poveuje fizino sposobnost in intelektualno aktivnost. Izboljuje odpornost telesa in ojaa njegov naravni obrambni mehanizem. Znanstveno je dokazano, da je guarana uinkovit stimulator centralnega ivnega sistema in se zaradi tega uporablja kot dodatno zdravilno sredstvo pri nekaterih vrstah depresije. Guarana pozitivno deluje tudi na prebavo. Je idealno sredstvo pri zaprtosti, ker uinkuje hitro po zauitju, ne povzroa krev in odvisnosti. Nevtralizira elodno kislino in regenerira sluznico, zato je priporoljiva za bolnike z rano na elodcu ali dvanajsterniku. Guarana zmanjuje boleine, blai vnetje revesja in prepreuje zastrupitve. Kombinirano deluje na prebavni sistem in ivni sistem, zmanjuje apetit zato je primerna kot dodatek k redni prehrani. enske, ki pogosto uivajo Guarano, imajo manj teav pri menstruaciji. Omili predmenstrualni sindrom PMS (razdraljivost, nervoza, depresija, napetost v dojkah in trebuhu, problemi v menopavzi). Je tudi odlien diuretik, ki olaja odvajanje sea. Redno jemanje guarane ojaa srno miico, uravna krvni pritisk in prepreuje zamaenost oilja, zato jo imenujemo osveevalka arterij. Lahko jo uporabljamo namesto kave. Prednost je ta, da ne uniuje elodne sluznice. Popoln uinek nastopi po tirih do osmih tednih uporabe.

Konopljina semena
Seme konoplje je bogat vir beljakovin, saj vsebuje kar trikrat ve beljakovin kot soja. Beljakovine v konopljinem semenu zavzemajo 20-30%, od katerih je ena tretjina edestina in dve tretjini albuminov. Obe vrsti beljakovin sta visoko kakovostni in ju telo z lahkoto izkoristi v svojih procesih. Seme vsebuje vseh osem ivljenjsko pomembnih aminokislin, njihovo razmerje pa je idealno za loveko telo in mu pomaga pri tvorbi protiteles in krepitvi imunskega sistema. Vsebnost vseh esencialnih aminokislin sama po sebi sicer ni tako izjemna, saj jih na primer vsebuje tudi laneno seme kar dela konopljino seme tako unikatno je dejstvo, da kar 65% vseh beljakovin predstavlja globulin. Tega telo porablja pri proizvodnji protiteles, ko se imunski sistem brani pred vdori tujih organizmov. 34

Okoli 40% semena predstavljajo maobe, veina katerih so esencialne maobne kisline. Te so nujno potrebne za pravilno delovanje moganov, rast in razvoj, zdravje kosti, obnavljanje koe, rast las, pravilno delovanje metabolizma in predvsem dobro razvit imunski sistem. Esencialne maobne kisline v konopljinem semenu so: linolenska kislina, alfa-linolenska kislina, gama-linolenska kislina, omega-3, omega-6 in stearidonska kislina. e posebej zanimiva je gama-linolenska kislina, ki se pojavlja le e v materinem mleku, nekaterih vrstah alg in svetlinovem olju, na telo pa ima tevilne pozitivne uinke: zmanjuje tveganje pri boleznih srca in oilja, blai predmenstrualni sindrom, prepreuje strjevanje krvi in naj bi celo pomagala pri zdravljenju arterioskleroze, luskavice, alergij, oesnih bolezni, ... Vsebuje tudi kalcij in elezo, v manjih sledovih pa e nekatere druge minerale, ko so fosfor, magnezij, cink, baker in mangan. Povrhu vsega imajo konopljina semena prijeten, blag okus po orekih. Uivamo jih lahko kot dodatek razlinim solatam, ali pa kar na lico. e lica semen na dan bo prinesla tevilne koristi: krepitev imunskega sistema, saj snovi v semenu vzpodbujajo proizvajanje protiteles krepitev srca in zmanjano tveganje, da zbolimo za boleznimi srca in oilja ienje krvoilja ugoden vpliv na koo, lase in oi uravnavanje metabolizma krepitev ivnega sistema, predvsem delovanja moganov lajanje tevilnih bolezni (arterioskleroza, alergije, oesne bolezni, luskavica, iri in razjede, diabetes, simptomi menopavze,...) Pri vseh koristih, ki jih ima nae telo od semena konoplje, ne smemo pozabiti tudi na to, da je pridelava jedilne konoplje nadvse prijazna do okolja. Pri gojenju veinoma ne uporabljajo gnojil in pesticidov, rastlina pa uspeva praktino povsod. Konopljino seme je izvrsten vir prehrane, saj vsebuje vse esencialne maobne kisline in esencialne aminokisline potrebne, ki ohranjajo zdravo loveko ivljenje. Je najbolj popoln vir beljakovin, kar ga je najti v rastlinskem svetu. Seme vsebuje od 26% do 31% istih beljakovin. Iz njega narejena moka vsebuje tudi do 6% ogljikovih hidratov, 5% do 10% maob , 12% vlaken, 10% vlage in 7% pepela. V konopljinem semenu je 30% do 44% olja, od katerega je 80% sestavljeno iz nenasienih, esencialnih maobnih kislin, linolne (omega 6) in gama-linolenske kisline (GLA - najdemo tudi v materinem mleku), ki jih telo ne proizvaja samo in jih je treba vnesti s hrano. Olje vsebuje tudi okoli 8% palmitinske, stearinske, oleinske (omega 9) in arahidinske kisline. 80% osnovnih maobnih kislin v olju iz konopljinih semen je najveja koncentracija v kateri koli rastlini, kar jih pozna lovetvo, laneno olje je drugo z 72%.

35

Raziskave esencialnih maobnih kislin so privedle do spoznanja, da je idealno razmerje omega 6 in omega 3 v lovekem telesu 3:1 (nekateri podatki 4:1 lan) in na tej podlagi so bile narejene raziskave nekaterih olj, ki se uporabljajo v prehrani in konopljino olje se je izkazalo za loveku najbolj usklajeno pri esencialnih maobnih kislinah, saj ima prav takno razmerje (3:1), kot je v telesu idealno. Konopljino seme vsebuje vitamin B-kompleks (B1,B2,B3 in B6), s pozitivnim vplivom na mogane in ivce, koo in lase. Naravne antioksidante (vitamin A, E, C), vitamin D ter vitamin plodnosti, ki obenem pomaga prepreevati arteriosklerozo in zlepljanje krvnik. Prav tako vsebujejo nekatere minerale kalcij in elezo, v manjih sledovih pa e nekatere druge, kot so fosfor, magnezij, cink, baker in mangan. Vsebnost proteinov je le nekoliko manja kot pri soji, ki v tem razredu vodi, zato so konopljina semena primerna tudi za pridobitev miine mase po naravni poti.

Fo Ti (He Sho Wu) Polygonum multiflorum


He shou wu je zelo moan antioksidant in verjetno najbogateji vir cinka. Uporaba:Kitajska tradicionalna medicina (KTM) He shou Wu je zelini tonik, ki obnavlja energijo ledvic in s tem vraa ivljenjsko energijo. Pomlajevalni uinek je oiten pri ljudeh z sivimi lasmi ker he shou wu povrne naravno barvo las kakrno je imel posameznik v mladosti. v klininih tudijah na kitajskem so ugotovili da redno jemanje ekstrakta he shou wu v 89% popolnoma povrne naravno barvo las v ostalih 11% pa je prilo do delne obnove. Pomaga tudi proti izgubljanju las. Kitajska medicina svetuje uivanje hrane, ki okrepi na t.i. jing, med katero spada morska zelenjava, torej razline vrste alg. Izmed zeli je najmoneji tonik za ledvice t.i. He Shou Wu (Polygonum multiflorum), ki je e posebej priporoljiv pri ljudeh, ki trpijo tudi za prezgodnjim sivenjem in izgubo las.

Rehmannia, rehmannia glutinosa

Rehmanija je kitajsko zelie dolgoivosti. Rehmanija prihaja iz Kitajske, njeno korenino so v orientalski medicini uporabljali za povrnitev vitalnosti, za krepitev jeter, ledvic in srca ter za izboljanje cirkulacije. 36

Z rehmanijo so tradicionalno zdravili diabetes, konstipacijo, slabokrvnost, teave z uriniranjem, vrtoglavost, teave s sluhom in za regulacijo menstruacijskega cikla. Je pa to zelie popolnoma podcenjeno zaradi pomankanja raziskav na zahodu. Je eden najmonejih tonikov za dolgoivost in poasneje staranje ( kar bodo brez dvoma v prihodnosti dokazali ). Rehmanija je poleg he shou wu eden najmonejih jing zeli, saj nam omogoa izgradnjo mone temeljne energije, ta pa nam v ivljenju daje mo za realizacijo nas samih kakor tudi naih elja.

Himalajska kristalna sol


Naravna, nerafinirana, nejodirana sol je eno tistih ivil, ki jih ne moremo uvrstiti ne pod hrano ne pod zdravila obnaa pa se kot oboje. Katera hrana pa e vsebuje v sebi kar tiriinosemdeset (84!) razlinih mineralov? In katero zdravilo lahko brez stranskih uinkov pomaga pri tako reko vsaki teavi? Pravi izbiri sta bodisi himalajska bodisi nepredelana morska sol, vsekakor pa se izogibajte belim kristalkom natrijevega klorida iz trgovin, ki se ironino ponaajo z napisi: Sol rafinirana, jodirana. V takni kuhinjski soli ni niesar, kar bi nae telo potrebovalo e ve, za vsak gram rafinirane soli organizem potrebuje 23 ur, da jo celice z vodo poveejo in izloijo iz telesa. Posledica je dehidriranost organizma, ki povzroi izrpanost metabolizma in kopienje kodljivih snovi v telesu. Sledijo lahko artritis, celulit, revma, ledvini in olni kamni, previsok krvni tlak, utrujenost, Pazljivost ni odve niti pri morski soli, pa eprav nepredelani. Morje al e dolga leta ni ve samo morje, ampak tudi smetie in tako se lahko v morski soli znajdejo mnoge kodljive snovi in teke kovine. Nasprotno pa je himalajska sol, rono izkopana pod samo streho sveta, eno najstarejih ivil, ki se ga onesnaenost e ni dotaknila. V obliki il se rudniki kristalne soli vleejo skozi tisoe ton kamene soli in ker so bili v svoji dolgi preteklosti izpostavljeni mnogo vejemu pritisku, je kristalna sol drobneja in finejih oblik kot kamena. Pridobivati jo je mogoe le rono, za tem pa lahko na trg pride popolnoma nepredelana v zrnih, ali pa jo e pred tem fino zmeljejo. Obe obliki sta enako kvalitetni, morda se rahlo razlikujeta le v nainu uporabe. Kulinarika: himalajska kristalna sol se v kulinariki uporablja na isti nain kot kuhinjska sol, po besedah nekaterih pa ima e posebej bogat, poln okus. Njena prednost je tudi v tem, da nas po slani jedi ne bo ve ejalo, pa tudi jed sama bo laje prebavljiva. Himalajska sol je torej primerna za soljenje solat, kuhanih jedi, pija in e esa, najbolj pa nam bo koristila, e jo dodamo v e pripravljene jedi ele po koncu kuhanja. Sol v zrnih lahko v kulinarne namene sami zdrobimo v monarju, v e toplih jedeh pa se raztopi sama. Kristalna sol ima velike rehidracijske sposobnosti, e jo dodajamo v napitke nekaj kristalkov, raztopljenih v vodi s svee stisnjeno limono in na kraj pameti vam ne bo prilo, da bi e kdaj kupili tako promovirane izotonine napitke. e posebej v poletnih dneh, ko nae telo postane dehidrirano e preden to sploh opazimo, organizmu prijajo rahlo soljene naravne pijae. Solna kopel: na drugi strani obstajajo mnogi naini zunanje uporabe himalajske kristalne soli, kjer pride prav predvsem tista v zrnih. Pest zrn kristalne soli spremeni obiajno kopel v poivljujoo in zdravilno seanso. Solna kopel, e si seveda zanjo vzamemo as, pomirja ter sproa telo in duha, ima pa e mnoge druge pozitivne uinke: sproa utrujene in napete miice 37

meha koo pomirja vneto in srbeo koo izboljuje prekrvavitev, odpravlja mrzle roke in noge koi vraa vlanost pomaga pri luskavici odpravlja glivina obolenja laja teave pri revmi in teavah s sklepi zavira vnetja, saj vzpodbuja nastajanje glukoznih kortikoidov v nadledvinih lezah koristi pri artrozi, kroninem poliartritisu, putiki odpravlja menstrualne teave in teave v meni krepi imunski sistem odpravlja nespenost pomaga pri nervozi in slabi koncentraciji Za solno kopel si vzemite as, umirite svoje misli, po elji si zavrtite pomirjajoo glasbo in prigite solno luko. Temperatura vode naj ne presega 38C, as kopanja pa naj traja od 10 minut pa tja do pol ure. Priporoata se najve dve takni kopeli tedensko, solna kopel pa je brez zdravnikega nadzora odsvetovana osebam, ki imajo oslabljen srno-ilni sistem. Voda z raztopljeno soljo ustvarja v naih celicah osmotski pritisk, zaradi esar iz njih izhaja voda, skupaj z odvenimi snovmi. Skupaj s solno kopeljo je zato vedno treba poskrbeti tudi za dovoljen vnos tekoine, najbolje vode. Solna raztopina ali slanica: skorajda je ni teave, pri kateri solna raztopina ne bi pomagala, zato ni slabo, da jo imamo doma vedno nekaj na zalogi. Priprava je preprosta: v liter iste neklorirane vode (najbolje iz preverjenega izvira v naravi ali pa filtrirane) dodamo kristalno sol, ki naj se sama od sebe raztopi do 26 % zasienosti. Da je zasienost pravnja vemo po tem, da v vodi e ostajajo neraztopljeni kristali soli dokler so ti vidni, je raztopina ravno prava, e pa se vsi raztopijo, dodamo e nekaj novih. Na isti nain kontroliramo zasienost, e ob porabi slanice v posodo sproti dolivamo novo vodo. Solna raztopina ima praktino neomejen rok trajanja, saj je sterilna in ne omogoa ivljenja nobenim mikroorganizmom. Edino opozorilo pri njeni uporabi je, da naj ne prihaja v stik z odprtimi ranami! Uporaba soli in solne raztopine: za splono poutje in dobro jutro: ajna lika solne raztopine na 2 dcl vode/limonade, vsako jutro na tee Za mehkejo in bolj voljno koo: v 3 dcl stekleniko vlijemo 1 dcl biolokega hladnostiskanega masanega olja, dcl nasi ene solne raztopine in dcl izvirske vode. Stekleniko stresamo, dokler ne dobimo gladke homogene zmesi vsega trojega kremasto zmes nato uporabljamo za masao, pred uporabo pa jo vedno pretresimo. Slaba prebava: pitje razredene solne raztopine, najbolje na tee Glivina obolenja: obolela mesta nekajkrat na dan namaite s solno raztopino, pri glivinih boleznih nog pa so uinkovite predvsem kopeli nog v solni raztopini Prehlad, zamaene dihalne poti: segrejte solno raztopino in jo globoko vdihavajte 20 minut Prevelika telesna tea: pitje razredene solne raztopine na tee, pri pripravi jedi pa zamenjava kuhinjske soli s kristalno Karies, paradontoza, teave z zobmi in dlesnimi: umivanje zob in izpiranje ustne votline s solno raztopino Piki uelk, zvini, otekline in udarnine: obolela mesta negujemo z obkladki iz solne raztopine 38

Visoka vroina: kopel nog v solni raztopini, priblino 20 minut Bolezni ledvic in mehurja: obkladki s slanico na obolelih mestih Kona vnetja: vneto mesto enkrat na dan namaite s solno raztopino Odvisnosti: preve sladkosnede ozdravi dodajanje slanice v jedi in pijao Neprijeten vonj: pod pazduho se umijemo s solno raztopino Akne: prizadeta mesta vsak dan poprite z nasieno solno raztopino Luskavica: 3% solna kopel Astma: redno vdihavanje solne raztopine Bradavice: redno mazanje z nasieno solno raztopino, solna kopel Boleine v grlu: grgranje 1% solne raztopine Vnetje uesa: (neplastino) majhno vreko segrejemo v peici na priblino 50 C in poloimo na uho za 20 minut, lahko vekrat na dan Spisek bolezni in teav, pri katerih sol pomaga, se tu ne kona. Kljub temu pa se je potrebno zavedati, da himalajska kristalna sol, eprav je pravi ude sama zase, ni udodelna. udee je pri sebi zmono delati le nae telo samo, naravna sol pa mu pri tem odlino pomaga.

Vimek (Epimedium grandiflorum) - Yin Yang Huo


Tonik za ledvice, vraa spolno slo (naravna viagra). Brez stranskih uinkov! Zdravilna rastlina nia visok krvni pritisk in ga uravnava. Pomaga izboljati imunski sistem, ustavlja rast rakavih celic, antiaging. Uporablja se kot zdravilo za impotenco. Ima podoben vpliv na genitalije, kot moki spolni hormon. Poveuje obseg prostate in seminalnega vezikla. Poveuje plodnost in koliino semena, uinkuje podobno kot testosteron in stimulira centre poelenja tako pri mokem kot pri enski. Nain priprave: aj iz listja aj kuhamo poasi, ne sme preve vreti, da se ne uniijo uinkovine, vendar mora izpareti vsaj polovico tekoine.

39

Inkovske jagode (Physalis peruviana)


Zlate inkovske jagode rastejo visoko v Andih in so starodavno hranilo tamkajnjim prebivalcem. So izjemen vir karotena in vitamina P, ki ima protivnetno in antioksidantno delovanje. Prav tako so odlien vir vitamina A, C, B1, B2, B6, B12 in imajo visok dele fosforja. Vsebujejo kar 16% beljakovin. Prav tako vsebujejo pektin, ki podpira zdravo prebavo, lahko pomaga znievati raven holesterola in lahko prepreuje skokovit porast glukoze v krvi. Physalis peruviana je pravo ime za Zlate jagode. Nekateri jim pravijo tudi Inkovske jagode, saj so jih tudi Inki uporabljali in jemali s sabo kamor koli so li, da so si zagotovili dovolj hranljivih snovi. Sadje je majhno, okroglo, je svetlo rumene barve ter sladkega okusa, idealno za prigrizke, pite, marmelade, sadne solate ali surove pite. Sadje je najbolj znan po svoji veliki koliini karotena in vitamina P - hranilnih snovi, ki so tudije pokazale, za proizvodnjo protivnetno in antioksidativno delovanje. So odlien vir vitamina A, C, B1, B2, B6, B12 in imajo visok dele fosforja. Vsebujejo 16% beljakovin, ki je zelo visoka vrednost za sadje. e boste vkljuili Zlate jagode v vao prehrano, ne samo, da boste lahko uivali v okusu, vendar vam bodo zagotovile tudi veliko hranljivih snovi. Zlate jagode spadajo v razred ivil, ki so se izkazale za zelo koristne pri zmanjevanju stresa v telesu, poleg tega so prisotni antioksidanti izjemen vir vitalnosti in energije za vas in vae otroke. Sestavine: na soncu suene zlate inkovske jagode. Uporaba: Plodove lahko uivamo same, takne kot so, ali pa jih primeamo mueslijem, itaricam ali orekom. Lahko jih vmeamo tudi v smoothie-je ali sokove.

Irski Mah (Chondrus crispus)


Chondrus Crispus alge najdemo na kamnitih obalah Atlantika in Evrope. Dolgo so se uporabljale za ienje, toniranje in regeneriranje koe, lahko pa se uporabljajo tudi kot alternativa materialu, ki se uporablja kot gel v produktih za lase in pogosto kot gel za predele okoli oi. Vse zgoraj navedeno tudi znotraj telesa vpliva v najbolji meri preventivnega zdravljenja. Chondrus Crispus alge so zelo uporabno blailno sredstvo za vneta in razdraena tkiva, ter tudi kot sredstvo za zaito sluznice. Poleg tega pospeujejo izkaljevanje in varujejo suho in razdraeno sluznico, zato jih mnoge zdravstvene organizacije priporoajo predvsem pri kalju in bronhitisu. Pomagajo tudi pri gastritisu in slabi prebavi zaradi odvene kisline v elodcu, ter cistitisu in podobno (npr. pri okubah seil). Pri veini bolezni jih predpisujejo skupaj z drugimi ustreznimi zdravilnimi rastlinami. Chondrus Crispus alge vsebujejo veliko sluzi in so nekoliko slana, zato so prijazno in uinkovito ivilo za okrevajoe. 40

Chondrus Crispus alge skozi redno vsakodnevno uporabo tablet podajo tudi viden rezultat na koi - blaijo vnetja, koa je bolj svea in prona ter tudi redijo kri. Poleg dejstva, da alge veljajo za popolno super hrano, ki oskrbijo telo z vsemi potrebnimi hranilnimi snovmi, ugodno vplivajo oz. razstruplja organizem in veljajo za naravno pomo pri urejanju prebave (brez stranskih uinkov!). Za vse, ki utijo pomanjkanje joda, vitaminov in mineralov so alge Chondrus Crispus prava reitev.

Kelp (Kombu)
Kelp, imenovan tudi rjava alga, je zelie iz globin morja. Je alga, ki uspeva na sonni svetlobi in absorbira hranila in minerale iz vode, ki jo obdaja. Za vse, ki elijo iveti zdravo, je zato kelp zanimiv in dobrodoel dodatek prehrani, saj nudi mnogo pozitivnih in raznolikih uinkov. Kelp je ivilo z najvijim deleem joda. Kot vir joda je veliko bolj zdrav, varen in naraven kot razlini sintetini prehranski dodatki z jodom. O zvezdnikih, kot so vitamin C, elezo in kalcij, in njihovih zdravilnih lastnostih, se vedno pie in govori, jod pa je vztrajno spregledan. A jod je esencialnega pomena za pravilno delovanje itnice in hipofize. itnica, ki se nahaja v predelu grla, je odgovorna za regulacijo metabolizma in telesne temperature. Vemo, da je dejaven metabolizem pomemben za uravnavanje telesne tee, zato je kelp idealen za tiste, ki elijo svojo teo vzdrevati ali pa izgubiti nekaj odvenih kilogramov. Slednji naj ga dodajo na seznam stvari, ki so pri uinkoviti izgubi kilogramov bistvene: dovolj tekoine, vsakodnevno gibanje in nizko-maobna oziroma nizko-kalorina dieta. Veliko ljudi iz svoje prehrane izkljuuje natrij, in prav imajo! Natrij je kodljiv v ve pogledih in ga povezujejo s srnimi boleznimi in prekomerno telesno teo. Ko je sol prvi postala ire uporabljana za zainjanje hrane, so ji proizvajalci kot zdrav dodatek dodali jod. Kelp je tako dolga leta ostal skrit in nepoznan, saj so ljudje dobili ves potreben jod iz kuhinjske soli. A danes, ko se rafinirani soli izogibamo, kelp spet pridobiva svoj ugled kot zdrav vir joda. Vegetarijanci in e posebej vegani, ki se izogibajo mlenim in vsem ostalim ivalskim produktom, bi morali redno uivati kelp, saj njihova sicer zdrava prehrana ne vsebuje dovolj nekaterih mineralov in hranil, ki so pomembni za zdravje. Uporaba: Kelp v prahu lahko dodate praktino vsaki jedi. Posujete ga lahko po predjedeh, juhah, solatah ali si iz njega pripravite udovit zeleni sok. Odlien je tudi v ajih in ledenih pijaah..

41

Lucuma (Pouteria lucuma)

Rumeno meso, ki je precej suho in po teksturi spominja na trdo kuhan jajni rumenjak, je sladkega okusa, ki je veini ljudi ve kot ve. Do najboljega izraza naj bi priel v sladoledih, zato ni udno, da je na podroju Andov sladoledni okus lucuma nekaj takega kot sta pri nas okolada in vanilja. al je okus lucume teko opisati, najbolja reitev pa je obisk Peruja, kjer je tega sadea najve, v sezoni od januarja do aprila. Na sreo nam ni ve treba v Juno Ameriko, da bi uivali v sladkostih lucume, saj posuena na soncu in zmleta v prah ohrani vso polnost okusa, in kar je e pomembneje vsa hranila in koristi, ki jih ima za nae telo. Lucuma je odlien vir ogljikovih hidratov, vlaknin, vitaminov in mineralov. Vsebuje izdatno koncentracijo beta-karotena, zaradi esar je moan spodbujevalec imunskega sistema. Lucuma je bogata tudi z elezom, B2 in B1. Niacin, ki ga vsebuje, pomaga pri uravnavanju holesterola in trigliceridov. Plod lucume rahlo spominja na videz prsi, kulture, ki ga uivajo, ga povezujejo s plodnostjo in negovanjem. Za dojee enske je lucuma odlino sladilo. Posebej se odlikuje po visoki vrednosti karotenov. Med njih spada -karoten, moan antioksidant, ki zmanjuje monost razlinih obolenj in izboljuje imunsko sposobnost telesa. Na drugem mestu je vitamin B3 ali niacin, ki je topen v vodi in v telesu sodeluje pri pomembnih presnovnih procesih. Z lucumo dobimo tudi nekaj eleza ena lica lucume v prahu zadosti 2 % priporoenega dnevnega vnosa tega elementa, katerega pomanjkanje se hitro pokae v obliki slabokrvnosti, utrujenosti, apatinosti, pomankanju energije in slabi imunski odpornosti. Sicer pa je v sadeu najve ogljikovih hidratov, brez katerih nae telo sploh ne more delovati, in vlaknin, ki so nujne za urejeno prebavo. Lucuma v prahu je odlina alternativna sladkorju in umetnim sladilom, saj v nasprotju od teh telesu ne jemlje, ampak ga celo zalaga s koristnimi snovmi! Kot e omenjeno je odlina v domaih sladoledih, z njenim okusom pa lahko izboljate in obogatite vsak smoothie, presno ali peeno sladico, otroko hrano, mleko iz soje ali orekov, Monosti so neomejene! Glede na sladkost lucume je njen nizek glikemini indeks presenetljiv, kar je koristno za nivo sladkorja v krvi. Beta karoten je tudi glavni krivec za prijetno oranno barvo mesa sadea, pomaga tudi pri boju DNK z rakom, B3 pa dokazano pomaga proti depresiji in ima e tevilne druge zdravstvene koristi. 42

Maca (Lepidium meyenii)


Latinsko ime rastline je Lepidium meyenii, vasih se poljudno uporabljata tudi imeni perujski oz. andski ginseng, pogosteje pa lokalno ime maca. Korenika rastline se lokalno uporablja za hrano, podobno kot krompir, po svetu pa uiva sloves kot uinkovit adaptogen, hkrati pa tudi hrana s skoraj idelano hranilno sestavo ter bogata z esencialnimi minerali in aminokislinami. Velja za adaptogeno rastlino adaptogen je snov, ki ima v naem telesu pomembno vlogo pri poveevanju odpornosti, dovajanju energije, krepitvi imunskega sistema in prepreevanju stresa. Tesno vpliva na hormonski sistem, ta pa posredno vpliva na praktino vse ostalo: metabolizem, energijsko stanje organizma, rast, spolno mo in splono poutje. Najbolje pa je, da maca sama ne vsebuje hormonov, ampak v sebi le skriva snovi, ki v telesu na popolnoma naraven nain uravnavajo izloanje hormonov v primernih koliinah. Vitamini B1, B2, B12 in C zagotavljajo pravilno delovanje srca, presnavljanje ogljikovih hidratov v energijo, rast celic in zadostno proizvodnjo rdeih krvnik. V maci najdemo tudi tiri vrste alkaloidov, ki so posredno preko hormonalnega sistema zadoleni za pravilno izrabo kalcija in fosforja v krvi. 11% korena v prahu predstavljajo beljakovine, tu je e preko 20 zdravih maobnih kislin, bogat je tudi s kvalitetnimi ogljikovimi hidrati, ki zagotavljajo kakovosten in takojen vir energije. Uinke, ki jih ima uivanje korena maca na poveanje telesne energije, veina ljudi dejansko uti takoj. Legende o moi inkovskih bojevnikov so se ohranile do dananjih dni, to mo pa naj bi bojevniki dobili prav iz mace. Pred vsako bitko so inkovski bojevniki zauili nekaj zdrobljene mace, kar jih je naredilo nepremagljivo mone. Po osvojitvi mesta pa jim je bilo nadaljnje zauivanje rastline prepovedano, s imer so zavarovali enske osvojenega mesta pred izjemnimi spolnimi momi, ki so jim bile z zauitjem korena dane. Znanstvene raziskave iz leta 1981 so dokazale, da afrodizine lastnosti maci daje snov izotiocianat. Z isto raziskavo so ugotovili tudi prisotnost glukozinolata, ki dokazano poveuje plodnost. Koren maca vsebuje tudi veliko vlaknin, ki pospeujejo prebavo in prispevajo k izloanju odpadnih in strupenih snovi iz telesa. Omenimo e mnoico mineralov, ki jih rastlina rpa iz e neokrnjenih tal andskih gora. Kalcij, ki ga v maci najdemo v veliko vejih koncentracijah kot v kravjem mleku, ugodno vpliva na delovanje ivnega in krvoilnega sistema, krepi kosti in zobovje, ter poveuje vitalnost srca. Natrij in kalij uravnavata krvni pritisk, baker igra pomembno vlogo pri tvorbi hemoglobina. Zaradi vsebnosti eleza maca zdravi slabokrvnost, za telo nepogreljivi pa so e fosfor, cink, mangan, magnezij in bizmut. e povzamemo z rednim zauivanjem mace (zadostuje e 1 lica na dan) nam in naemu telesu storimo ogromno uslugo, ker koren maca: telesu hitro dovaja energijo poveuje vzdrljivost blai kronino utrujenost poveuje plodnost 43

blai menstrualne simptome v obdobju menopavze zmanjuje hormonske motnje uravnava hormonska ravnovesja v telesu izbolja splono poutje zmanjuje stres zdravi slabokrvnost pospei zdravljenje ran izboljuje spomin, umske in une zmonosti daje koi mladosten videz pripomore k zdravemu okostju in zobovju deluje kot antioksidant in antikarcinogen, zmanjuje torej tveganje za nastanek rakavih tkiv in razvoj bolezni srca in oilja pozitivno vpliva na poveanje miine mase, mnogi portniki ji uporabljajo kot alternativo umetnim steroidom, za katere je znano, da imajo na telo lahko tudi mnoge nezaelene uinke Maca je bogat vir mineralov, vitaminov, aminokislin, nenasienih maob ter drugih, za na organizem pomembnih snovi. Vsebuje kalcij, selen, cink, natrij, elezo, kalij, magnezij, silicij, jod, fosfor, mangan, baker, vitamine: B1, B2, B6, B12, C, E, D3, nenasiene maobe omega 3, 6, 9 in mnoge aktivne sestavine (saponini, steroli, tanini, alkaloidi) z dokazanimi pozitivnimi uinki na loveko telo. Maca je moan adaptogen. S tem izrazom oznaujemo zdravilno rastlino, ki naj bi poveala mo obrambnega odziva na stres v vseh njegovih oblikah: fizini, ustveni, kemini in bioloki. Pozitivno deluje na splono poutje in krepi imunski sistem. Izboljuje spomin, koncentracijo ter umske in une zmonosti. Je idealen dodatek za uence, dijake, tudente in zaposlene s psihinimi obremenitvami.

Manuka (Leptospermum scoparium )Med


Nain uporabe: Manuka med uivamo kot splono zdravo hrano (3 krat na dan po 1 ajno lico, eno uro pred obrokom) ali pa kot zdrav dodatek obroku. Manuka med se lahko uporablja tudi zunanje, z direktnim nanosom na koo. Manuka med s svojimi edinstvenimi naravnimi lastnostmi se pridobiva v podeelskem, neonesnaenem podroju Nove Zelandije. Rastlina manuka se uporablja e stoletja zaradi tevilnih zdravju koristnih uinkov in ima dokazano antibakterijsko delovanje, zato so ga uporabljali e v Maorski medicini.

Mesquite Moka
Mnogi to puavsko rastlino, ki sodi v rod Prosopis, opisujejo kot superhrano.T. i. "drevo ivljenja" pa se lahko uporablja e na tevilne druge naine. Ameriki domorodci so ga uporabljali za pripravo aja, sirupov, moke, sluil jim je tudi kot medicinsko sredstvo in kot sredstvo za pripravo tkanine. Zgodovinski zapisi pravijo, da ima skoraj vsak del drevesa mesquite uporabno vrednost. Zaradi pomirjujoih in antiseptinih lastnosti se stroki mesquite uporabljajo kot kapljice za oi, prav tako zdravijo odprte rane in pomagajo pri teavah s koo, npr. pri sonnih opeklinah, ter pri boleini grla. V podobnih situacijah se uporabljajo listi rastline in njena smola, lubje in korenine pa imajo protibakterijske in protivirusne lastnosti. podpira trajnostno kmetijstvo, saj potrebuje

44

malo vzdrevanja (tako malo, da jo nekateri oznaujejo celo za plevel), hkrati pa je zelo hranljiva. Najbolj znan del te rastline je danes njen les, zelo popularen pa je tudi med, ki je e posebej okusen. V prehranskem smislu je presenetljiva moka, ki so jo e stoletja, e ne tisoletja nazaj, uporabljali ameriki domorodci, stroke drevesa mesquite je potrebno posuiti, nato pa zmleti v moko. Tako pridobljena moka je bogata s prehranskimi vlakninami (25 odstotkov) in beljakovinami (13 odstotkov). Vsebuje tudi velike koliine kalcija, magnezija, kalija, eleza, cinka in aminokisline lizin, ne vsebuje pa veliko maob (le 3 odstotke). Moka iz mesquite vsebuje tudi elemente, ki pomagajo stabilizirati nivo glukoze v krvi. Sladkorji mesquite so sestavljeni iz fruktoze, zaradi esar ne potrebujejo inzulina, topne vlaknine pa omogoajo, da je za prebavo potrebnih med 4 in 6 ur, kar je priblino trikrat ve asa kot ga za prebavo potrebuje penica ali koruza. Ti razlogi in druge fotokemine ter antidiabetine lastnosti mesquite omogoajo, da postaja kljuna sestavina za pomo pri zdravljenju in prepreevanju sladkorne bolezni. Druge fitokemikalije, ki jih vsebuje rastlina mesquite, so serotonin (antidepresiv), apigenin (antialergeno, protibakterijsko, protivnetno in protivirusno sredstvo), glukozid za obrambo jeter, triptamin, ki se bori s parazitom amebe itd. e dolgo se uporablja kot imunski ojaevalec in sploni tonik za splono dobro poutje. Obstaja ve nainov uporabe moke. Ustvarjate lahko sone omake, sladke pijae, prelive itd. Uporabljate jo lahko pri peki in zmeate z ostalimi mokami ter sladicam tako zagotovite dodaten sladek okus, brez da bi pri tem morali uporabiti kakrenkoli sladkor. Bogat s proteini! Uporaba: 1 jedilno liko dajte v sok, smoothie ali dodajte na domae narejeno okolado.

MSM
Za MSM lahko trdimo, da je del osnovne lovekove prehrane, vendar z dananjo prehrano ne vnaamo dovolj naravnega vepla, saj ne pojemo zadostnih koliin sveega sadja in zelenjave, ter alg. Metil-sulfonil-metan (MSM) je nujen za sintezo kolagena, vezivnega tkiva v telesu: koa, lasje, nohti. MSM ima vlogo graditelja in oievalca telesnih celic. Gradbene snovi aminokisline, veejo nase veplo in imajo pomembno vlogo v ustvarjanju hormonov in encimov, ki regulirajo telesne aktivnosti. e nam ga primanjkuje, lahko to vidimo po naslednjih simptomih: brazgotine, gube, pokodovana koa. Dehidracija in dolgotrajno skladienje ivil uniujeta MSM, ki ga po naravi vsebujejo nekatera ivila. MSM je mono topna snov, zato se med kuhanjem in predelavo unii veina ali pa kar ves MSM v obdelanem ivilu. Vsebnost MSM v krvi z leti upada, verjetno zaradi manjega vnosa. MSM v prahu je visoko kakovostna oblika organskega vepla, bistvena komponenta vezivnih tkiv, sklepne tekoine, koe ter nohtov. MSM nastaja pri rastju alg v oceanih in izhlapeva v oblake. V obliki deja pade nazaj na zemljo in postane hrana in hranilo za vse zemeljske organizme. MSM je visoko koncentriran v rastlinah izpostavljenih obilnemu deevju npr. skorja borovcev, divjih trav, aloe vera itd. MSM je pridobljen z ekstrakcijo iz teh rastlin in je na voljo v kristalih. 45

veplo je izrednega pomena. Polovica vsega vepla v telesu se nahaja v miicah, koi in kosteh. veplo je nujen pri proizvodnji kolagena, glavne sestavine hrustanca in veznega tkiva. Uivanje MSMja povzroi hitrejo rast nohtov in las. Lasje bodo ob rednem uivanju tudi debeleji in bolj zdravi. Zanimivo je, da vsebujejo nohti na prstih rok veliko ve vepla, kot katerikoli drug loveki organ. Prievanja portnikov potrjujejo, da uivanje MSM kristalkov poveuje njihovo vzdrljivost. MSM poveuje sposobnost telesa, da eliminira odpadne snovi in strupe iz celic. MSM pomaga pri izgradnji hrustanca, kar je zelo pomembno pri bolnikih, ki imajo obrabo hrustanca. Poleg kisika, vode in soli je MSM etrti najbolj potreben element v loveki in ivalski prehrani. MSM je znan tudi kot "mineral lepote". Pripravek slui le kot kozmetini nadomestek. Lahko ga dodajate v kreme, ampone, mila,..

Murva
Bela murva (Morus alba) je svoje ime dobila po belih, okusnih, malinam podobnih plodovih. Je do 18 m visoko listopadno drevo, z okroglo kronjo. Murve so eden od vejih in priljubljenih zdravilnih zeli v tradicionalni kitajski medicini. Ker so na soncu suene, so sladke in zelo hranljive. Murve so bogate z hranilnimi snovmi, kot so vitamini C in K, elezo, kalcijin vlaknine. Prav tako so polne antioksidantov, zlasti antioksidanta resveratrol, ki je naravni antibiotik in lahko pomaga pri okubah. Nedavne tudije so pokazale, da redno uivanje lahko pomaga spodbujati zdravo srce in dolgo ivljenje. Plodovi murve so temno vijolini do rni in bogati z anticiani . Plod je soen in osveilen. Uinkovine, ki jih vsebuje plod, pomagajo pri nekaterih obolenjih, kot so zastajanje vode v telesu, vnetje ustne sluznice. Plodovi zorijo e junija in so sladnega okusa, lahko jih uivamo svee, iz njih delamo marmelado in sirup.

Noni sok (Morinda citrifolia L.)


Noni sok vsebuje 18 aminokislin, vitamine A, C, E, B1, B2, B6, B12, fosfor, natrij, kalij, elezo, mangan, magnezij, molibden in elemente v sledovih. Vsebuje kseronin - eno od najpomembnejih spojin, ki sodelujejo pri obnovi vseh celic v naem telesu. Ne vsebuje maob in proteinov. Noni sok vsebuje ve kot 150 bioloko uinkovitih sestavin. Noni sok je idealen prehranski dodatek za vse aktivne ljudi. Divji sade indijske murve (Morinda citrifolia L.) na polinezijskih otokih e ve kot 2000 let predstavlja pomembno polnovredno prehransko dopolnilo. Noni sok vsebuje ve kot 150 bioloko uinkovitih sestavin. Noni sok je lahko prebavljiv in je idealen prehranski dodatek za aktivne ljudi. Nain uporabe: noni sok lahko uivate vsak dan. Priporoljivo je enkrat do dvakrat na dan popiti okoli 30 ml (otroci 15ml) soka pol ure pred jedjo. Sok lahko pijemo tudi med jedjo in nerazreden ali pa ga glede na okus zmeamo z vodo ali sadnim sokom. Ohlajen isti Noni sok je osveujo in polnega okusa. Morinda citrifolia (NONI) je rastlina z neverjetno zdravilnimi lastnostmi, za katere veina Evropejcev e nikoli ni sliala. Ve kot 2000 let rastlino uspeno uporabljajo v Polineziji, na 46

Kitajskem, v Indiji in drugje. Morinda citrifolia je skupaj s prebivalci potovala do otokov v Pacifiku, do Tahitija, Havajev in Malezije. Najbolje uspeva na vulkanskih tleh, kjer e ni prilo do onesnaevanja okolja. Tako kot pri nekaterih drugih sadeih in rastlinah (npr. aloja vera, papaja itd...), je dokazano tudi pri rastlini Morinda citrifolia, da laja veliko zdravstvenih teav. Noni dokazano laja zdravstvene teave: Deluje protivnetno Deluje antibakterijsko Prepreuje razvoj rakavih celic isti kri Uravnava krvni pritisk Krepi imunski sistem Pomaga pri zaprtosti Deluje proti glistam Laja boleine Teave ledvicami Izgradnja miic Pomanjkanje energije Splono zdravje Obolenje dlesni z Depresije Astma, teave z dihanjem Artritis Diabetes Alergije Stres Nespenost Debelost Koncentracija Seksualnost Deluje analgetino in sedativno Deluje antioksidativno Migrene

Pekan - Pecan
Rastlina in okolje: Ilinojska hikorija (lat. Carya illinoinensis, Hicoria Pecan, Carya pecan) se imenuje tudi ameriki oreh in izvira iz Severne Amerike. Je visok listavec z velikimi listi, dosee viino do 40m. Ima do 20m iroko kronjo in deblo premera do 2m. Cvetovi so zelenkasto rumeni in cvetijo spomladi. Je enodomna rastlina, ki se oprauje s pomojo vetra. Sadei so orehi pekan, ki so ovalne oblike in veliki do 2,6-6cm. Lupina je debela od 3-4mm in z zorenjem spreminja barvo od zelene do rjave. Ko dozori, poi na tiri dele in ven padejo uitna jedrca. Imajo okus po maslu. Lahko jih uivamo surova ali v slaicah. Pekanovi orehi so bili poglavitni vir hrane za Indijance, ki so rastlino gojili tudi plantano.

47

Olje: pekanovi orehi vsebujejo 64-70% olja, ki vsebuje manj kot 10% nasienih maobnih kislin. Obstajata dve kvaliteti olja in sicer hladno stiskano in rafinirano olje. Olje vsebuje vitamin E (24mg/100g), B1 in cink. Ima 6 do 8 mesecev ivljenjske dobe

Perujske olive

Pinjole

Indijski trpotec (Plantago ovata)

Zelina raba: je tako odvajalo kot sredstvo proti driski. Ker sluzi veejo nase vodo, se pri zaprtju zvea prostornina revesne vsebine, kar mehansko vzdrami revo, da potisne blato naprej, to pa rado polzi, ker je zaradi sluzi postalo tudi spolzko. Nastanejo razmere za ugodneji razvoj prebavnih bakterij, ki e dodatno zveajo prostornino blata. Pri driski sluzi z vezanjem vode zveajo idkost revesne vsebine, s imer se le-ta poasneje premika, iztrebljanje pa postane manj pogosto. Odmerek za odrasle: e ni drugae predpisano, se 1 do 3 like (5-15g) semen kraji as namoi v hladni vodi in zauije z zadosti tekoine, za odvajanje zjutraj in zveer, proti driski pa vekrat na dan, a skupaj ne ve kot 40g. Otroci med 6-12 letom vzamejo polovico odmerka za odrasle, pred 6 letom pa se zdravijo le pod zdravnikim nadzorom. Vzamejo se cela z dosti tekoine, denimo, po zauitju 7g droge naj se popije dva decilitra vode. Zaradi 48

postopnega naina delovanja naj zdravljenje zaprtja traja najmanj 2-3 dni, ele tedaj lahko priakujemo najbolji zdravilni uspeh. Noveja dognanja: vlaknine, kamor spadajo tudi sluzi, posredno vplivajo na presnovo. Ker veejo olne kisline in s tem zveajo njihovo izloanje z blatom, se zmanja koliina holesterola v krvi, saj se le-ta porabi za tvorbo novih olnih kislin. Ker upoasnijo revesno vsrkanje glukoze, se znia tudi raven sladkorja v krvi. Raziskave na poskusnih ivalih so pokazale, da onemogoijo kodljivo delovanje bakterij v debelem revesu, saj zavrejo njihov encim beta-glukuronidazo, ki sicer razcepi e razstrupljene snovi nazaj v strupene, prav tako se preprei pretvorba primarnih olnih kislin v bolj strupene sekundarne. Kratke maobne kisline (acetat, propionat, butirat), ki se sprostijo iz prebavljivega dela vlaken po bakterijski fermentaciji v revesju, imajo lahko hranilni in razvojni uinek na sluznine celice. Sluzi itijo sluznice, vzete na tee pa zmanjajo obutek lakote. Stranski uinki in strupenost: sluzi ne delujejo sistemsko, ker se ne prebavijo in vsrkajo, le deloma jih razcepijo bakterije v debelem revesu, zato so tudi primerne za nosenice in dojee matere. Ne draijo revesne sluznice in ne povzroijo navajenosti po dalji rabi, zato so uporabne tudi pri kroninem zaprtju. Preobutljivost za drogo je redka, strupenost pa zanemarljiva. V prvih dneh jemanja lahko pride do obutka polnosti, ki ponavadi v nekaj dneh preneha. Prepovedi in opozorila: ob polnilnih odvajalih naj se vedno popije zadosti tekoine, do dva litra na dan, da se preprei nastanek blatnih epov in vetrov, tudi ezmerni odmerki lahko povzroijo nelagoden obutek v trebuhu in napenjanje. Sluzi v obliki praka ali granul se ne smejo veiti, ampak se stresejo v kozarec hladne tekoine in takoj popijejo. e se pojavi trebuna boleina, ali po 48 urah ni odvajalnega odziva, se mora zdravljenje prekiniti in obiskati zdravnika, na posvet je treba tudi pri zdravljenju driske, ki traja ve kot 3-4 dni. Ne smejo se vzeti lee in uporabiti pri bolezenskih zoitvah v poiralniku, elodcu ali revesju ter ob grozei ali e obstojei revesni zapori ter akutni trebuni boleini kateregakoli vzroka, denimo zaradi vnetja slepia, prav tako niso uporabna pri mlahavem revesu, ki se ne odziva na pritisk prebavne vsebine. Naj jih ne jemljejo sladkorni bolniki, ki se jim teko prilagodi insulinski odmerek, zmanjano potrebo po insulinu zaradi upoasnjenega vsrkanja ogljikovih hidratov pa je priakovati po dalji rabi. Zauijejo naj se najmanj uro pred in po vzetju drugih zdravil, ker lahko upoasnijo tudi njihovo vsrkanje iz prebavil v kri, to velja zlasti za srne glikozide in kumarinske derivate ter nekatere minerale (Ca, Fe, Zn) in vitamine (B12). Niso znani nobeni kodljivi in strupeni uinki med nosenostjo in dojenjem niti vpliv na zmonost upravljanja z vozili in drugimi stroji. Lekarniko mnenje: semena indijskega trpotca so primerna za zdravljenje navadnega zaprtja ter v okoliinah, ko se eli blato iztrebljati z mehkimi gibi, na primer pri razpokah v zadnjiku, zlati ili, po operaciji na danki in kolostomiji, pri sindromu vzdraenega revesja in divertikularni bolezni ter med nosenostjo. Nadalje so primerna za vzdrevanje normalne prebave pri dietah s primanjkljajem vlaknin ter pri kratkotrajnem simptomatinem zdravljenju nespecifine driske. Zdravilni uinek je odvisen od pitja zadosti tekoine: vode, soka ali aja.

Buno seme
Buno seme je bogat vir kalcija, eleza, magnezija, kalija, fosforja in cinka, ki ugodno vpliva na prostato in na imunski sistem. Surovo buno seme vsebuje esencialne maobne kisline, tudi omega-3 in koristne beljakovine, zato ga naj ne bi segrevali, za poln izkoristek njihove prehranske vrednosti jih je dobro uivati surove. Praeno seme namre vsebuje uniene maobe, ki prispevajo k

49

oblogam na krvnih ilah.

50

Vijolina koruza

Reishi goba
Reishi je japonsko ime za gobo (Ganoderma lucidum), na kitajskem pa jo imenujejo Ling Zhi, kar v prevodu pomeni goba nesmrtnosti - zelie, ki zaradi vsebnosti tevilnih vitaminov in mineralov oiuje telo toksinov, krepi naravno odpornost in imunski sistem ter pripomore k dobremu poutju in fizini moi. Na Vzhodu jo v tradicionalni medicini uporabljajo e ve kot 4000 let. Reishi vsebuje tevilne vitamine (A, B2, B3, B6, biotin, folna kislina), mineralne snovi (elezo, magnezij, cink, baker, mangan, germanij...) ter visokokakovostne polisaharide in triterpene. Goba Ganoderma lucidum ali Ling Zhi po kitajsko, je v tradicionalni kitajski medicini v uporabi vsaj 2000 do 3000 let, ele v zadnjih desetletjih, ko se je moderna medicina spopadla z boleznimi, za katere nima zdravil, pa je postala bolj znana tudi med sodobnimi strokovnjaki. Njeno kitajsko ime Ling Zhi pomeni 'duhovno mo'. Uporaba: Vmeajte 1-2 ajne like v 0.5l iste vode, naravni sok ali doma pripravljeni smoothie ali pa jo vmeajte v solatni preliv. Najbolje jo je zauiti zjutraj. Reishi goba je bila cenjena kot 'zdravilo kraljev'. Oiuje telo toksinov, pomaga poveevati in uravnavati imunski in endokrini sistem, zaiti pred nastankom tumorjev, izboljuje cirkulacijo in odstranjuje kodljive proste radikale. Reishi inhibira sintezo DNK rakavih celic, uniuje konno encimsko aktivnost tumorskih celic, pospeuje makrofage (naravne celice ubijalke) in uravnava T in B limfocite, ter tako omejuje raziritev rakavih celic. Na taken nain podaljuje ivljenje in zmanjuje tevilo metastaz ter izboljuje kvaliteto ivljenja. Omeji lahko toksine in stranske uinke kemoterapije in obsevanja (utrujenost, izguba apetita, izguba las, 'zaduitev' kostnega mozga, visoko tveganje za razne infekcije) ter laja boleine med kemoterapijo in obsevanjem. Goba reishi poveuje razstrupljanje jeter in izboljuje njihovo delovanje ter stimulira obnavljanje jetrnih celic. Zato je zelo pomemben dodatek za tiste, ki imajo raka na jetrih. 51

Poveuje apetit in laja boleine zadnjega stadija raka. Najbolj je ta goba uinkovita pri boleznih ledvic, predvsem pa kae dobre rezultate na podroju zdravljenja raka prsi, prostate, jeter, ledvic, vranice, trebune slinavke in revesja ter pri tumorjih na moganih. Za lajo predstavo naj vam natejemo nekaj uinkovin gob reishi: zavirajo zlepljanje trombocitov in tako upoasnjujeo strjevanje krvi, lajajo boleine, prepreujejo in popravljajo stanje pri astmi in bronhitisu, krepijo delovanje srca, delujejo protivnetno, protibakterijsko in protivirusno, ovirajo virus HIV, pospeujejo razrast kostnega mozga, poveujejo tevilo belih krvnih celic in koliino hemoglobina, spodbujajo dejavnost naravnih celic ubijalk, delujejo rahlo protiulkusno, varujejo jetra in jih razstrupljajo, uinkujejo kot sredstvo proti kalju in za izkaljevanje, izboljujejo/spodbujajo delovanje nadledvine leze, varujejo pred ionizirajoim sevanjem, e so uporabljene pred in po izpostavljenosti, delujejo kot antioksidanti, delujejo protitumorsko in citotoksino, delujejo protialergijsko, spodbujajo naravno imunsko delovanje, zniajo serumski holesterol in trigliceride, imajo dvojno selektiven uinek na krvni tlak: ne le, da zniujejo krvni tlak, temve lahko tudi zviajo prenizkega... Strokovnjaki za gobe se strinjajo, da najbolj zdravilne gobe, ki nimajo stranskih uinkov, izvirajo iz Kitajske. Ena taknih je Reishi, ki jo zdravniki kitajske tradicionalne medicine priporoajo predvsem za poveanje odpornosti telesa. Gobo lahko z nekaj potrpeljivosti vzgojite tudi sami, a e niste preve vei vam priporoamo e pripravljen posuen

Roni koren (Rhodiola Rosea)


Kdo bi si mislil, da lahko jutranjo kavo nadomestimo s preprostim zeliem, ki nas ne zasvoji ter preene depresijo, izbolja vzdrljivost ter celo povia libido? Roni koren (Rhodiola Rosea) je rastlina, ki raste v hladni gorski klimi. To edinstveno zelie e tisoletja uporabljajo razline civilizacije, od evropskih do azijskih. Uporabljali so ga e Grki, celo Vikingi in partanci pa so s pomojo ronega korena poveali svoje fizine zmogljivosti in vzdrljivost. Poleg tega so v tradicionalni medicini z njim zdravili prehlade, tuberkulozo, psihine bolezni in druge teave. Z ronim korenom se poslovite od kave. Medtem ko kofein povzroi hiter dvig energije, nato pa neprijeten padec, ob katerem si zaelimo novo 'porcijo', taknih teav pri uivanju ronega korena ne bomo doiveli. Roni koren je sicer znan adaptogen adaptogeni so moni antioksidanti, ki nam dajejo energijo, a so netoksini in nas ne zasvojijo (kot kofein) ter nas ne naredijo ivnih. Roni koren nam pomaga tudi, ko moramo biti zbrani, nai mogani pa so dodatno obremenjeni.

52

Kot nala za portnike: poleg tega, da roni koren izbolja nao fizino vzdrljivost, nam pomaga tudi okrevati po naporni vadbi. Prav iz tega razloga ga uivajo tudi olimpijski prvaki, ki si tako pomagajo dosegati najbolje rezultate. Njegov krepilni uinek pa poznajo celo astronavti, ki s pomojo uivanja ronega korena laje zdrijo napore breztenega prostora. Roni koren odpravlja depresijo: Da je roni koren odlien antidepresiv, dokazujejo tevilne raziskave. Taken uinek ima, saj uravnava raven dopamina, serotonina in endorfina v telesu. Zaradi hormonskega ravnovesja se nae razpoloenje stabilizira, izbolja se koncentracija, imamo pa tudi ve energije. Kako uivamo? Roni koren lahko uivamo v obliki prehrambenega dopolnila, obiajno pa ga zauijemo priblino 200 miligramov dnevno. Najdete ga lahko tudi v naravni energijski pijai attitude, v kateri so kofein nadomestili prav z ronim korenom.

Rievi proteini
Spadajo med surove, saj niso bili obdelani na visoki temperaturi (temp.do 42 C), kar ohrani v izdelku v se prebavne encime, minerale in vitamine. Proteini so narejeni z najstarejim in naravnim postopkom in sicer z bio - fermentacijo, kar pomeni, da so mikroorganizmi v procesu hranjenja porabili ves krob. Ostali so le isti, kvalitetni proteini in pa mikroorganizmi. Zaradi taknega postopka, se lahko rievi proteini pohvalijo s popolno aminokislinsko sliko, kar ni tako obiajno pri ostalih beljakovinah rastlinskega izvora. 'Proteini vam izboljajo metabolizem' Sestavni del jedilnika, pa ne samo vrhunskih portnikov in bodybuilderjev, ampak vsakogar, naj bo tudi portna prehrana v obliki proteinov, pravi. portna prehrana je namre sestavljena tako, da so hranilne snovi v taknih razmerjih, da ne vnaajo v telo odvenih maob in ogljikovih hidratov, ampak beljakovine. ''Proteini so namenjeni vsakomur, ki eli izboljati svoj metabolizem, se bolje poutiti, dvigniti nivo energije, pa tudi na primer izogniti se srno-ilnim boleznim. Povea se elja po telesni aktivnosti, saj bolj kot si oien, bolj si eli gibanja in bivanja v naravi Brez gradbenega materiala ne gre: proteini so gradbeni material naih celic, ki dnevno potrebujejo zadosten vnos beljakovin. Koliine potrebnih proteinov so seveda odvisne od vsakega posameznika, in od tega, ali gre za mokega ali za ensko ter od aktivnosti. So izvrsten nadomestek obroka, ki jih je mogoe meati s sadjem. To je oblika zdrave hitre prehrane, ki je namenjena vsakomur.

ipek
ipek vsebuje, glede na rastie pa, od desetkrat do dvajsetkrat ve vitamina C kot limone, po nekaterih analizah pa tudi petdesetkrat ve. A kaj, ko ga je toliko samo v vrstih zrelih plodovih, ki jih lahko pojemo le ob najvejem navduenju nad zdravjem. Kasneje vsebnost tega vitamina upada, in eprav se med toplotno obdelavo e kar ohrani, ga je v razlinih shrankih zgolj petina do etrtina izhodine moi. Vendar ipek na sreo ni le vitamin C, saj vsebuje e krepko zasedbo 53

drugih vitaminskih rk, obilico rudnin, nemalo karotenoidov in flavonoidov, sladkorje, galaktolipide in druge sestavine, ki z zdrueno mojo vplivajo na to, da se e v tem telesu s ipkovo pomojo poutimo nadvse radoivo in radostno. Skratka, ipek poivlja, spodbuja presnovo ter izloanje presnovkov iz telesa, med drugim pomaga pri teavah z ledvicami, laja teave s sklepi ter se izkazuje po sploni krepilni moi

izandra (Schisandra chinesis)


Kitajska shizandra (Schisandra chinesis) - wu wei zi - je med najbolj cenjenimi zelinimi krepili v kitajskem zdravilstvu. Pomaga prebroditi stresne razmere in vraa bolnikom voljo do ivljenja. Jagodasti plodovi krepijo ledvice in spolovila, varujejo jetra, utrjujejo ivevje in istijo kri. Kitajsko ime rastline wu wei zi pomeni "zelie petih okusov", to pa zato, ker naj bi vsebovalo okuse petih poglavitnih prvinskih energij (voda, les, ogenj, zemlja, kovina). V ustih je zelie kislega, slanega in nekoliko pekoega okusa. Znanstveniki so se pri raziskavah shizandre posvetili predvsem lignanom, snovem z izrazitim antihepatotoksinim delovanjem (varujejo jetra pred strupenimi snovmi). Do sedaj so v rastlini odkrili e priblino 30 razlinih lignanov, ki verjetno vsi pripomorejo k zdravilnemu delovanju. Po letu 1972 je ve raziskav dokazalo koristnost shizandre za jetra, v nekem klininem poskusu pa so po zdravljenju s shizandro ugotovili izboljanje pri 76% bolnikov s hepatitisom, pri tem pa zdravilo ni povzroilo nobenih stranskih uinkov. Shizandra spodbuja tudi delovanje ivevja, zviuje refleksne ivne odzive in izboljuje razumsko bistrost. Plodovi (ki so v Immune Formuli) so mono zdravilo proti depresiji, poleg tega pa pomagajo pri razdraljivosti in pozabljivosti. To zelie spodbuja delovanje maternice in krepi njeno ritmino krenje. V raziskavah so ugotovili, da je shizandra v kombinaciji s pravim enenom (Panax ginseng) adaptogen, saj telesu pomaga pri prilagajanju na strese. Shizandra je cenjeno krepilo za celo telo, ker krepi in utrjuje tevilne notranje organe. Je tudi morda eno najbolj znanih spolnih krepil za moke in za enske. Velja za zelie, ki spodbuja spolno slo pri mokih in njihovo spolno mo. eprav je spodbudilo, shizandro kitajsko zeliarstvo uporablja za "pomirjanje duha in umiritev srca". Dajejo jo pri nespenosti in motenem spanju. To zelie je zato lep primer, kako imajo lahko adaptogena zelia vasih nasprotujoe si vplive, s katerimi uravnavajo telesno delovanje. S shizandrinimi plodovi na Kitajskem e od nekdaj zdravijo nevroze in druge duevne bolezni. Dajejo jih tudi za vejo zbranost ter usklajenost gibov. Plodovi so starodavno zdravilo proti pozabljivosti in razdraljivosti. S tem zeliem zdravijo tudi okube dihal, kakrni so npr. kaelj, teavno dihanje in sopenje. S shizandro krepijo in utrjujejo delovanje ledvic ter s tem uravnavajo koliine tekoin v telesu. Zelie je zato koristno pri odpravljanju nonega znojenja, bolezenske eje in prepogostega uriniranja. Lahko, da bi bila zelo dobrodola pomo pri inkotinenci (nehotenem uhajanju urina). V novejem asu so zaeli Kitajci zdraviti z njo koprivnico, ekceme in druge teave s koo. Ima pa zdravilni uinek e pri drugih teavah, kot so driska, gria, oslabeli vid in sluh. isandra (Schisandra chinensis) je ena izmed petdesetih glavnih tradicionalnih kitajskih zdravilnih rastlin, ki zbuja radovednost tudi pri nas. Pravijo ji sade petih okusov, saj ob uitju malih rdeih sadeev v resnici okusimo vseh pet okusov: slano, kislo, sladko, grenko in pikantno. Kitajci jo najpogosteje posuijo in pripravijo v obliki aja. isandra ima zelo irok spekter delovanja, saj uinkuje kot adaptogen - to pomeni, da uravnava delovanje telesnih sistemov in podpira telo, kjer je najbolj ibko. Na Kitajskem jo uporabljajo e ve kot 2000 let kot krepilo za vitalnost in dolgoivost, krepitev imunskega 54

sistema, za lepanje koe, krepitev spolnih organov in spodbujanje delovanja moganov. Dobro jim slui v primerih kronine utrujenosti, ivne izrpanosti in pri pomanjkanju energije. Njena uporaba se je v zadnjem asu razirila tudi v Rusijo, Skandinavijo, Zahodno Evropo in ZDA. isandra poveuje odpornost uma in telesa pred zunanjimi draljaji. Telo lahko zaiti tudi pred monim ali kroninim stresom. e posebej naj bi dobro zaitila jetra in nadledvine leze. Sodobne raziskave so pokazale, da so nekatere snovi, ki so jih izolirali iz isandre, pri poskusnih ivalih varovale jetra in pomagale zdraviti nekatera jetrna obolenja. Kot kae isandra poveuje delovno sposobnost, zmonost telesne vadbe in izboljuje prilagodljivost na strese iz okolja. eprav lahko deluje pomirjujoe in pomaga celo blaiti boleine, jo smatrajo kot stimulans ivevja. Kljub temu, da na ivevje deluje spodbujevalno, pa pri tem ne ustvarja ivnosti. Mnogi smatrajo isandro kot blago pomirjajoo, ki pa hkrati poveuje budnost in izboljuje sposobnost osredotoanja. Izboljuje koncentracijo in spomin ter poveuje ujenost. Uinkovito odpravlja razline bolezni ivevja, kot so nespenost, glavoboli, vrtoglavica, zamegljen vid, palpitacije in noni izliv. Uporabili so jo celo pri zdravljenju nekateri vrst psihoz s simptomi, kot so halucinacije, paranoja in nevrozo. isandra krepi imunski sistem, a ga pri tem ne vzdrai. V tradicionalni kitajski medicini pravijo, da kdor isandro uiva redno 100 dni zapovrstjo, temu naj bi se izboljala kri, izostril um, izboljal spomin, okrepila ledvina energija in izboljala spolna energija (velja tako za enske kot moke). Ker deluje krepilno tudi na pljua, lahko vpliva na koo ta postane sijoe lepa z zelo opaznim roza odtenkom. Nenazadnje je isandra poznana tudi zato, ker deluje kot afrodizijak. Ni primerna za nosenice, epileptike in tiste, ki so pred kratkim doiveli moganske pokodbe.

Morski pageti (Himanthalia elongata)


Morski pageti, znani tudi kot Himanthalia Elongata, se morske alge, gojene na atlantski obali Irske. V 5-gramih vsebujejo prehranske vlaknine (5%), vitamin C (400%), kalij (40%), magnezij (29%), kalcij (25%), fosfor (25%) in jod (56%). Vsekakor so najbolj hranljiva zamenjava obiajnim testeninam in tudi nimajo zoprnega ribjega okusa. Redno uivanje morskih pagetov pomaga pri alkaliziranju telesa in dovajanju zadostnih koliin mineralov. pagete je mogoe dodati obiajnim zelenim solatam, lahko pa si naredite solato z Azijskim pridihom: V mlani vodi namoite morske pagete. Med tem na tenko nareite zeleno in vijolino zelje in vanj dobro umasirajte sezamovo olje. Dodajte sol ali sojino omako, ter precejene morske pagete. Poleg lahko dodate razna svea zelia. Zelo dobro se poda sve koriander.

55

Himanthalia Elongata ali pageti alge, katerih ekstrakte so preuevali na mnogih svetovnih univerzah, izredno dobro uinkujejo na centralni ivni sistem. Bogat A protein pridobljen iz alg ima naslednji uinek: myorelaxant antikonvulzive in analgetik uinkuje na gibanje in spontane gibalne aktivnosti. Amfetamin hypermotility vpljiva na raziskovalno (vsakodnevno) vedenje; barbiturat vpljiva na spanje in telesno temperaturo. Zato alge Himanthalia Elongata oz. ekstrakti s podaljanim ekstraktom barbiturat uinkujejo na dobro spanje. Vsi uinki so dobrodoli pri starejih ljudeh, ki so oslabeli v starostni dobi ivljenja. Ponavadi imajo taki ljudje pomembna znianja v spontanih motornih dejavnosti in te alge blagodejno vplivajo na spomin ter gibalna in govorna podroja. Raziskave in tudije alg prikazujejo (tekoinsko) kromatografijo visoke loljivosti (HPLC) pri metodi doloanja termina tiamina in riboflavina. Priporoamo jo vsem, ki so pod vplivom stresa in imajo slabo itnico. Vsem, ki jim nekaj pomenijo alge v prehrambenem in zdravstvenem stilu ivljenja, pa posebej priporoamo pageti alge (Himanthalia elongata), ki so prebogat vir vitamina C. Alge se lahko kuhajo s testeninami, e posebej priporoljivo pa z morskimi sadei v paradinikovi omaki. Poleg dejstva, da alge veljajo za popolno super hrano, ki oskrbijo telo z vsemi potrebnimi hranljivimi snovmi, ugodno vplivajo oz. razstrupljajo organizem in veljajo za naravno pomo pri urejanju prebave brez stranskih uinkov! Omaka iz indijskih orekov s koprom: 1 skodelica ( vsaj 2 uri namoenih in nato odcejenih) indijskih orekov, 2 juni lici limoninega soka, skodelice kopra, 1/3 do skodelice vod, ajne like himalajske soli. V monem blenderju zmeajte vse sestavine do gladke konsistence. Omako dodajte morskim pagetom in servirajte s solato.

Shilajit (Mumijo)
Shilajit je rno rjava smolasta snov, ki pronica iz razpok med skalami visoko v gorovjih Himalaje in Hindukua. Bogata bioaktivna smolasta snov pomlajuje in obnavlja ivljenjske funkcije. Shilajit ( izg. iladt ) naj bi nastal po trku indijskega kontinenta z Azijo pred ve kot 50 milijoni let in naj bi bil ostanek rastlinskih fosilov, ki so jih iz prvobitne vegetacije izoblikovali visoke temperature, vlaga in velikanski pritisk zemeljskih plasti. Med trkom takrat je Himalaja tudi nastala so ostali celotni deevni gozdovi ujeti pod milijoni ton zemlje, pritisk pa jih je poasi spremenil v bogato bioaktivno snov. Tako je shilajit ostanek prazgodovinske, prvobitne vegetacije, ki ni bila nikoli izpostavljena onesnaevanju. Shilajit prve odkrile bele opice

56

V ajurvedi shilajit velja za rasayano, kar pomeni, da obnovi ivljenjske funkcije oz. pomladi povea mo, vitalnost in okrepi imunski sistem. Omenjajo ga tudi v stari indijski in kitajski literaturi. Zgodba pripoveduje, da so shilajit odkrili pripadniki himalajskih plemen, ki so opazovali tam ivee bele opice, kako se poleti selijo vije v pogorje. Pogosto so jih videli, kako tam liejo smolasto snov, ki je mezela iz razpok med skalami. V davnih asih so se ljudje tudi med opazovanjem ivali marsikaj nauili o zdravilnih snoveh, zato so zasluge za veliko mo, dolgoivost in modrost belih opic pripisali shilajitu. Iz radovednosti so tudi sami poskuali to nenavadno smolo in pri sebi opazili veliko izboljanje zdravja in poveanje vzdrljivosti. Imeli so ve energije, manj teav s prebavo, bolje spolno ivljenje, bolji spomin ipd. Sasoma so tradicionalni zdravilci izpopolnili naine za preievanje substance; v vaseh po Himalaji pa je e danes mo sreati ljudi, ki prodajajo surov shilajit v obliki kamnov. Treba se je pred zaetkom jemanja shilajita posvetovati z zdravnikom ali svetovalcem ajurvedske medicine ali TCM e posebej to velja za ljudi, ki imajo teave z ledvicami, ledvinimi kamni ali protinom. Ne smemo ga jemati na prazen elodec, ne priporoajo ga otrokom, mlajim od 12 let.

Spirulina

Spirulina je pomemben vir beljakovin, saj jih vsebuje od 53 62 %, kar je ve kot jih vsebuje meso, mleko, jajca ali soja. So lahko razgradljive in vsebujejo vse esencialne aminokisline. Z uivanjem ivalskih beljakovin veinoma vnesemo v telo tudi visok dele maob, kalorij in holesterola. Spirulina vsebuje le 5 % maob, katerih preteni del sestavljajo nenasiene maobne kisline. Kalorina vrednost 1 g spiruline je manja od 5 kcal. Spirulina je lahko prebavljiva. Ostale rastline imajo trdno celino steno iz neprebavljive celuloze, medtem ko so celine stene spiruline zgrajene iz laje prebavljivih mukopolisaharidov. Lahka prebavljivost in absorbcija sta zlasti pomembna pri podhranjenih, bolnih in starejih ljudeh. Kombinacija enostavno prebavljivih beljakovin in glikogena v spirulini predstavlja odlino hrano za portnike, ki potrebujejo takojen vnos hranilnih snovi v telo. Pri uivanju spiruline portniki pogosto poroajo o vejem energetskem nivoju in hitreji regeneraciji po vadbi in tekmah. Spirulina je tudi bogat vir naravnega eleza, klorofila, B vitaminov in elektrolitov. Med maobami, ki jih vsebuje spirulina od 4 do 6 %, so prisotne vse esencialne maobne kisline, od katerih je najpomembneja gama linolenska kislina (GLA). GLA se v telesu pretvori v prostaglandine, substance podobne hormonom, ki igrajo pomembno vlogo pri razlinih funkcijah v telesu (delujejo protivnetno, zniujejo krvni tlak, izboljujejo delovanje ivevja, itd.). V normalnem stanju telo samo pretvori linolenske kisline v GLA, vendar to 57

sintezo mono zavirajo stres, uivanje alkohola in procesi staranja. Zato je v teh primerih dopolnjevanje prehrane s spirulino e toliko bolj pomembno. Spirulina vsebuje vse vitamine B kompleksa in predstavlja bogat vir vitamina B12. Vitamin B12 je pomemben za normalno rast in delovanje ivevja. Pomanjkanje povzroa utrujenost in slabo voljo (emernost). Telo samo proizvaja lasten vitamin B12, vendar so predvsem vegetarijanci nagnjeni k pomanjkanju le-tega. V Spirulini ga je 2 krat ve kot v posuenih jetrih, najbogatejemu ivalskemu viru. Zato je Spirulina pomemben dodatek zlasti pri uivanju vegetarijanske prehrane. V sestavi spiruline izstopa visoka vsebnost beta karotena in klorofila. Beta karotena, predstopnje vitamina A, je v spirulini 2 krat ve kot v korenju. Poleg beta karotena so v spirulini prisotni tudi drugi karotenoidi, kot so lutein in zeaksantin, znani po svoji antioksidativni dejavnosti. pinaa, za katero je veljalo, da ima najvejo koliino zeaksantina, ga vsebuje kar 7 krat manj kot spirulina. Priporoena dnevna koliina spiruline vsebuje ve antioksidantov kot 5 obrokov zelenjave. Primerjava koliine rastlinskih hranil spirulina vsebuje 31 x ve rastlinskih hranil kot borovnice, 60 x ve kot pinaa in 700 x ve kot jabolka. Za tiste, ki vas zanima izvor besed: poimenovanje spirulina je izpeljano iz latinske besede "helix" oz. "spiral", ki oznauje fizino (zavito in vlaknasto) obliko organizma. Spirulina prihaja iz roda enocelinih modrozelenih cepljivk. Gre za algo, ki raste v junoamerikih in afrikih vodah. Ta majhna alga meri priblino 0.1 cm in potrjuje rek, da je v majhnih steklenikah strup. Rdee meso in sojine izdelke lahko na primer popolnoma izropa z beljakovinami. Spirulino v 60 odstotkih sestavljajo proteini. Za primerjavo: rdee meso vsebuje priblino 27 odstotkov proteinov, soja pa 34 odstotkov. Ne samo, da je ta mini "elektrarna" polna beljakovin, prav tako vsebuje ogromno mineralov, vkljuno z elezom, kalcijem in magnezijem, manjkajo pa ji ne niti vitamini A, B, C, D in E. Nekateri znanstveniki celo menijo, da gre pri "mani", ki jo je, glede na Biiblijo, Bog zagotovil Izraelcem morda celo za obliko posuene, mirujoe spiruline. Na Kitajskem spirulino uporabljajo tudi za komercialno rejenje perutnine in ivine, prav tako pa je uporabna za tiste, ki bolehajo za diabetesom. Nekateri raziskovalci pravijo, da je spirulina uporabna in koristna pri nadziranju teka pri sladkornih bolnikih. Zaradi kakovostne hranilne vrednosti jim pomaga pri znievanju koliine inzulina, ki si ga vsakodnevno vbrizgavajo. Raziskave kaejo, da spirulina pomaga tudi pri naslednjih teavah: Pomo pri vraanju mobilnosti po moganski kapi Brani pred pokodbami prostih radikalov, ki so povezane s Parkinsonovo ali Huntingtonovo boleznijo Pomo pri zdravljenju pokodb ustnega raka, ki jih povzroa tobak za veenje Zmanjevanje stranskih uinkov artritisa, vkljuno s pokodbami hrustanca in vnetji Zniuje holesterol Zniuje visok krvni pritisk Prepreuje raka Krepi jetra in slui kot obramba pred strupi Laja alergijske reakcije Prepreuje revesne okube Zmanjuje revesne teave s spodbujanjem rasti revesnih bakterij Krepi imunski sistem 58

Stevia
Prvotno rastie stevie so gorska obmoja Paragvaja, kjer so jo Indijanci Guarani uporabljali e stoletja. Imenujejo jo "kaa-he-e", kar pomeni v njihovem jeziku sladka zel. Liste so uporabljali predvsem za sladkanje grenkega aja mate in v medicinske namene. Italijan v Ameriki Stevio je v Ameriki botanino odkril Italijan dr. Moses Santiago Bertoni v zaetku dvajsetega stoletja po dolgoletnem iskanju. Poimenoval jo je v ast paragvajskemu kemiku Rebaudiju, ki mu je kot prvemu uspelo iz listov rastline izloiti sladko snov v isti obliki. Novica o tem odkritju se je hitro razirila po vsem svetu. V devetnajstem stoletju je bila uporaba te rastline razirjena tudi v sosednjih deelah, predvsem v Braziliji in Argentini. Razirila se je do daljnega vzhoda, kjer so jo e posebno vzljubili Japonci. Stevia je samorodni grmiek, veletna rastlina, ki zraste do viine 60 cm, na plantaah pa tudi do 90 cm. Rastlina ima veliko vejic, ki so porazdeljene po steblu s parnimi in mesnatimi listi. Liste stevie pobirajo v zaetnem stadiju cvetenja, ko je tudi najslaja. Razline vrste Razline vrste se razlikujejo po sladkosti, glede na strukturo vsebnosti. Navaden ekstrakt stevie je bele do bledo rumenkaste barve (posebno v raztopljeni obliki) in vsebuje okoli 85 odstotkov vseh steviozidov z dominantno prevladujoim steviozidom. Glede na kakovost ekstrakta je ele mono govoriti o sladkosti, zato se tudi pojavljajo razline meje od 250450krat slaja od sladkorja. Vrednost 300 je najpogosteje sreano povpreje. V skodelico kave ali aja lahko dodamo 0,25 mg ekstrakta stevije. Kakno doziranje pa je res potrebno, je odvisno od okusa vsakega posameznika. Najbolje je poakati eno minuto in ele nato napitek spiti. Najbolja je paragvajska Predelujejo jo na Kitajsken, v Tajvanu, Maleziji, Koreji, vendar je e vedno najbolja paragvajska. V razlinih raziskavah so analizirane vsebnosti in hranilni elementi, ki jih vsebuje stevia. Vsebuje vitamin C, beta-karotin (pro vitamin A), krom, kobalt, rastlinske maobe in vlakna, elezo, magnezij, mangan, niacin, fosfor, kalij, proteine, riboflavin, selen, silicij, natrij, tiamin, vodo, cink in olje in dodatnih 53 elementov. Stevia vsebuje veliko razlinih substanc. Najbolj zanimive substance, ki se pojavljajo kot sladilo, so glikozidi, ki jih je znanih kar osem razlinih vrst. Znanstveno dokazana manja obolelost za rakom na dojkah Stevia je bila predmet netetih raziskav skoraj skozi vse dvajseto stoletje. Na tisoe poskusnih ivali so v stotinah tudij hranili z 250- do 1250-krat vejim odmerkom steviosida od tistega, ki ga v povpreju zauijejo ljudje. ivali so nato podrobno raziskovali. Izsledki so pokazali, da stevia niti v oitno pretiranih koliinah nima niti najmanjih negativnih uinkov. ivali, ki so dobivale skrajne odmerke steviozida, so sicer dosegale nekoliko manjo telesno teo kakor ivali iz kontrolne populacije, vendar to ni presenetljivo, saj je steviosid brez kalorij. Drugi ugotovljeni rezultat je bila zmanjana obolevnost za rakom na dojkah (seskih pri samicah) ter zmanjano tevilo primerov obolenj ledvic pri samcih. Vsekakor ni slabega. 59

Uravnava sladkor v krvi V nekaterih junoamerikih deelah se stevija uporablja za zdravljenje diabetesa in hipoglikemije. Diabetiki, ki konzumirajo stevijo ob vsakem obroku, so opazili, da se jim v relativno kratkem asu regulira nivo sladkorja. Raziskava hipoglikemijskega uinka steviozida, ki jo je vodila skupina znanstvenikov leta 1999 na Univerzitetni kliniki v Kopenhagenu na oddelku za endokrinologijo in metabolizem, je pokazala, da steviozid deluje direktno na beta celice trebune slinavke. Dognali so, da le ta povzroa direktno iztiskanje inzulina iz beta celic. Bolj slikovito povedano, steviozidi povzroajo izloanje inzulina iz trebune slinavke. tudije so pokazale, da stevia zniuje previsok krvni tlak, na normalen krvni tlak pa ne vpliva. Izjemno zanimiva ugotovitev je, da stevia prepreuje rast in reprodukcijo nekaterih bakterij in drugih mikroorganizmov, vkljuujo bakterije, ki povzroajo karies, bolezni dlesni in krvavitve dlesni. Zato jo priporoajo za ustno vodico za vzdrevanje ustne higiene. Zaviranje razvoja bakterij so ugotovili tudi pri bakerijah, v ustni votlini in nekaterih povzroiteljih grip. Tudi celi listi stevie so uporabni, predvsem za aj, ki ima tevilne koristne lastnosti, med drugim na uravnoteeno lovekovo razpoloenje. Stevia tudi za hujanje Stevia je izvrstni pomonik v procesu odpravljanja odvene telesne tee, saj ne vsebuje kalorij in ima tendenco zmanjevanja zalog v naih maobnih skladiih ter odpravlja eljo po sladki in mastni hrani. Stevia uravnava apetit pri ljudeh, ki imajo poruen odnos in povezavo med hipotalamusom in elodcem. Dokazano je, da stevia izboljuje prebavo in funkcioniranje gastrointestinalnega trakta, umirja elodec in pomaga, da se telo po bolezni hitreje okrepi. Stevia ima e druge prednosti v primerjavi s sladkorjem, saj nima kalorij, ne karamelizira, ni kancerogena, ne fermentira v alkohol in ne vsebuje konservansov. Stevia je naravno sladilo na svetu, ki je brez kalorij, brez ogljikovih hidratov ter z ninim glikeminim indeksom (GI). Kot taka je odlina zamenjava za sladkor in kemina sladila. Stevia (Stevia rebaudiana) je vejasta grmiasta rastlina z mesnatimi listi. Prvotno raste v Paragvaju, gojijo jo tudi po drugih koncih sveta (Brazilija, Argentina, Kitajska, Japonska), e vedno pa se za najboljo teje paragvajska, kjer jo domaini uporabljajo e stoletja. Stevia ima zelo sladek okus, irom sveta se uporablja kot sladilo. Njena sladkost je priblino 300 krat vija od sladkorja. Stevia vsebuje vitamine(C, A), minerale (elezo, fosfor, kalij, krom, kobalt, magnezij, mangan, selen, silicij, cink), proteine, vlaknine, olje ter dodatne elemente. Sladek okus ji dajejo glikozidi. Izsledki mnogih raziskav kaejo njeno nekodljivost; pri nas je njena prodaja e dovoljena. Stevia je naravni uravnalec sladkorja v krvi. Uravnava apetit, ureja prebavo, umirja elodec, ter pospeuje krepitev organizma po bolezni. Sestavine: 100% prah listov suene stevije. Uporaba: Stevio uporabljamo kot sladilo ajev, kav, odlina pa je tudi za kuhanje in peko, pri emer v primerjavi s sladkorjem, znia vnos kalorij in bolje poskrbi za nae poutje. Preprosto jo lahko dodate jedem namesto sladkorja prav vsakemu receptu.

60

Suma (Pfaffia paniculata)


Rastlini, ki je k nam prila iz June Amerike, so v tamkajnjih krajih nadeli ime para todo. Prevod, ki dobesedno pomeni za vse, ne bi smel povzroati preglavic niti tistim, ki jim je panski jezik deveta vas, sicer pa rastlina, e posebej njen podzemni korenski del, govori sama zase. Domorodci na podroju Amazonke so ugodne uinke suma korenine poznali in s pridom uporabljali generacije, e danes je to eno najbolj cenjenih naravnih pripravkov pri plemenih, ki jih globalizacija e ni dosegla in uniila. Posueno korenino uporabljajo v najrazlineje namene: za pospeevanje celjenja ran, odpravljanje vseh vrst boleine, dvig energije, kot afrodiziak, ... Ruska skrivnost V zahodnem svetu, kjer to udo narave poznamo ele nekaj zadnjih desetletij, lahko vse te pozitivne uinke uivanja le e potrdimo z najrazlinejimi raziskavami. e posebej je koren suma cenjen med portniki, saj na razvoj miic deluje podobno kot steroidi, le da ne prinaa tveganja v obliki stranskih uinkov. Iz tega razloga so bili ruski znanstveniki v asu Sovjetske zveze prvi, ki so zaeli z raziskavami o koristnosti korena ali ruske skrivnosti, kot so ga poimenovali, kasneje pa so se jim pridruili e mnogi drugi. Raziskave Leta 1995 so v ZDA npr. opravili raziskavo o vplivu na slabokrvnost, pri kateri je polovica testiranih uivala koren suma, druga polovica pa je prejemala placebo. Po treh mesecih se je prvi polovici v primerjavi z ostalimi veliko bolj opazno poveal nivo hemoglobina v krvi, telo je proizvajalo ve rdeih krvnik, izboljalo pa se je tudi splono fizino stanje. Vsa pozitivna opaanja so al izginila po estih mesecih od prenehanja uivanja sume, kar pa je seveda priakovano, e upotevamo, da na nae fizino in psihino stanje vpliva celoten ivljenski slog. Na Japonskem so leta 2001 poroali o rezultatih, ki potrjujejo celo anti-rakavo delovanje snovi, ki jih suma vsebuje. Katere snovi so krive za tako pozitivne uinke korena suma Vsebuje kar 19 razlinih amino kislin, med njimi vseh 8 esencialnih. irok razpon elektrolitov pomaga pri rehidraciji telesa med intenzivnim ukvarjanjem s portom oz. uravnava ionsko ravnovesje v naih celicah. Kot elektroliti delujejo npr. natrij, kalij, magnezij in klor. Poleg njih koren suma vsebuje e druge minerale v sledovih, kot so elezo, kobalt, cink, germanij,... Mnogi od njih delujejo kot moni antioksidanti. Tu so e vitamini A, B1, B2, E in K. Pantotenska kislina, e ena izmed koristnih snovi te rastline, je nepogreljiva pri presnovi maob in ogljikovih hidratov. Ne smemo pozabiti na saponin, ki lahko predstavlja tudi do 11% celotne sestave korena. Saponin naemu telesu prinaa celo vrsto enkratnih uinkov, med drugim zmanjuje raven holesterola v krvi, omejuje rast rakavih celic in deluje antibakterijsko. 61

Uinkovitost http://www.planetbio.si/suma-root-koren-suma.htmlKoren Suma se uspeno uporablja pri odpravljanju kronine in akutne boleine, regeneraciji vseh vrst ran in konih izpuajev. Pomaga pri dvigu energije in libida ter pri hormonskih motnjah. Uinkovitost korena sume potrjujejo tako stoletne tradicionalne izkunje domorodskih plemen Amazonskega pragozda, kot novodobne raziskave: zviuje nivo energije pospeuje razvoj in rast miic, brez kodljivih stranskih uinkov (kot pri steroidih) odpravlja hormonske motnje: blai PMS, simptome menopavze pomaga pri neplodnosti in impotenci, deluje kot afrodiziak odpravlja kronino utrujenost odpravlja slabokrvnost krepi presnovo pomaga pri uravnavanju konstantnega notranjega okolja naega organizma izboljuje splono fizino pripravljenost in kondicijo (seveda ob primerni koliini gibanja!) Z vsemi osupljivimi uinki je rastlina suma e en lep primer popolnoma naravnega rastlinskega darila in dokaz neizrpne radodarnosti narave.

Tribulus terrestris
Tribulus Terrestris je izvrsten spodbujevalec sproanja testosterona v telesu. Pravilen in teak trening, kvalitetna ter zadostna prehrana in - nedvomno - poitek so pomembni, a ne smete zanemariti vaega nivoja testosterona. Le-ta (nivo) mora prav tako biti zadosten - v presekih - da doseete priakovano rast miievja. Tribulus Terrestris je zel znana po blagodejnem uinku na nivo testosterona v telesu in posledino zelo povea mo ter vzdrljivost veine ljudi. Razen tega povean nivo testosterona vpliva pozitivno na libido in seksualno sposobnost mokih - kar bo nedvomno cenjeno s strani mokih vseh starosti. Tribulus terrestris je rastlina, ki raste na razlinih tropskih obmojih po celem svetu. Razline kulture so jo uporabljale za zdravljenje tevilnih bolezni, raziskave pa so pokazale, da je ta rastlina idealno prehransko dopolnilo, ki pospei produkcijo naravnega testosterona ter s tem tudi pospei rast miinih celic, povea mo in vzdrljivost. Raziskave pa so prav tako pokazale, da to prehransko dopolnilo povea vzdrljivost pri spolnih uitkih. Proizvod poveuje raven testosterona na razline naine. Tribulus Terrestris (na kratko TT) je verjetno najbolje poznan in prodajan stimulator izloanja naravnega testosterona na svetovnem triu. Optimalni nivoji testosterona so direktno povezani z boljo rastjo miine mase, vejo izgubo maobe ter boljo regeneracijo po treningu. tudije v praksi kaejo razlino uinkovitost Tribulus Terrestris-a nekatere kaejo na zelo dobre rezultate (41 % veji nivo naravnega testosterona po 5 dneh v bollgarskih tudijah) pa do tistih, ki kaejo minimalne oziroma nielne rezultate kar se tie dvigovanja nivoja naravnega testosterona. Najnoveja teoretina in praktina spoznanja pa kaejo na to, da je uinkovitost Tribulus Terrestris-a odvisna predvsem od dveh dejavnikov : 62

1. kvalitete ekstrakta na triu je veliko nizkokvalitetnega tribulusa, ki ni ekstrahiran ob pravem asu, pravih delov rastline itd. ter tako vsebuje minimalno oz. ni biokativnih saponinov. 2. razline revesne flore posameznika. Ljudje s slabo revesno floro nimajo dovolj dobrih bakterij, da bi te saponine maksimalno izkoristili. Zato se svetuje uporaba razlinih probiotinih izdelkov pri jemanju Tribulus Terrestris-a.

Triphala trije sadei


Latinsko: Emblica officinalis, Terminalia bellerica, Terminalia chebula Slovensko: indijska kosmulja, kebulski mirobalanovec, indijski mirobalanovec Uporabljen del: sade Uporaba: zaprtje, driska, za oci, cisti, razstruplja in pomlajuje crevesje, povecuje sposobnost asimilacije hranilnih snovi. Deluje neno, brez krcev in ne povzroca odvisnosti. Krepi splono odpornost, hrani ivcni sistem in izboljuje apetit. Ureja metabolizem in s tem debelost. Triphala ali tri vrste sadeev je cudovita meanica, ki jo sestavljajo tri vrste indijskih sadeev: amalaki, bibhitaki in haritaki. Triphala deluje kot popolno cistilo za telo. Ne pomaga le razstrupiti in ocistiti crevesja, temvec tudi cisti kri in odstranjuje toksine iz jeter. Primerna je za vse tri doicne tipe - amalaki deluje na pita doo, bibhitaki na kapha doo in haritaki na vata doo. Uravnovea vse tri doe. Nacin uporabe: 2 10 g oz. do eno cajno icko s toplo vodo pred spanjem.

Wakame alge (Undaria pinnatifida)


Undaria Pinnatifida Alge (japonsko Wakame) so se zaele uporabljati v ZDA kot dodatek v raznih produktih. Undaria Pinnatifida alge so na splono postale blago azijsko-amerikih trgov kot naravni ivilski proizvodi. Kot zanimivost je navesti, da se "zlate Alge" uporabljajo v veliko barih in restavracijah, kjer ponujajo japonski sui. Nove tudije, izvedene v univerzi Hokkaido University so pokazale, da spojine v Algah, znane kot fucoxanthin, pomagajo pri izboljanju kvalitete maobnega tkiva. Fucoxanthin Algin se inducira v telesnih miicah, ter pospeuje izgorevanje maob (proteina UCP1), tako, da se strupi, ki se kopiijo v maobnem tkivu ter okoli notranjih organov in organskih sistemov, razstrupljajo (odvajajo). Uinek proteina UCP1 na miine beljakovine, ki kroijo (krmilijo) fucoxanthin, pa dobro deluje tudi na stanje celotnega telesnega poutja. Alge se uporabljajo tudi v terapijah pri lepotnem zdravljenju. Pri terapijah v sklopu Ayurveda medicine se uporabljajo za preievanje krvi,krepljenje revesne moi, za uravnavanje stanja koe in las (tricalgoxyl pospeuje rast in krepi lase). Pri jedeh kot so: juhe, ribe, pianec, ri, razne surove solate se ob uporabi Undaria Pinnatifida Alg obnavlja kakovost krvi, izboljuje delovanje ledvic in jeter ter stimulira proizvodnjo hormonov. Alge pospeujejo prebavo in stimulirajo apetit, istijo ledvice. So bogate z vitamini (in kemijskimi) elementi, ki pomagajo pri nastajanju encimov v telesu, ki regulirajo tevilne telesne funkcije. Alge vzpostavljajo ravnovesje mineralov v telesu in istoasno odstranjujejo odvene koliine vode 63

ter maobe (celulit). Uinkujejo stimulativno pri nezadostnem delovanju jeter ter uinkujejo na dobro stanje reprodukcijskih organov in menstrualne rednosti. Rjave japonske morske alge aromatinega okusa. Bogate z jodom. Uporaba: za juhe, solate in zelenjavne jedi. Priprava: alge operite pod hladno vodo in jih namoite za 10 15min. Nato kuhajte v svei vodi 4 min. (odveno vodo ne uporabljajte za uivanje) Recept: Solata iz alg: 1 bela redkev, 200 g tofuja, 1 - 2 trakova (3-4 g) Wakame alg, 1 pomarana. Za Marinado: 2 limone, 2 lici Bio Shoyu sojine omake, 1 lica rievega sirupa (za okus), 2 lici sezamovega olja (praenega), 1 majhen gomolj ingverja, 1 ajna lika soli (za okus), 2 spomladanski ebuli, poper (po okusu), 1 ajna lika rnega sezama Naribajte ingverjevo lupino, stisnite limone in nareite ebulo na tanke obroe. Limonin sok, ingver, ebulo, Shoyu omako, sezamovo olje, ri, sirup in sol premeamo. Tofu razreemo na majhne koke in mariniramo v marinadi priblino 1 uro. Wakame operite in 10-15 min. namakajte v mrzli vodi. Wakame v trakovih zareemo po dolini. V 2 skodelicah zavremo od 3 do 4 min. Odlijte odveno vodo in pustite, da se Wakame ohladijo. Redkev in zelenjavo nareite v trakove. Pomarano olupite in nareite na majhne koke. Na kratko popeite tofu, ter hranite marinado kot dressing za solato. Tofu naj se ohladi. Wakame, redkev, tofu in pomarano premeamo z marinado in poprom. Sezam na kratko popraimo brez sezamovega olja v ponvi in pokropimo nad solato.

Penina Trava
Priblino 70% je vsebina klorofila mlade penine trave. Klorofil je osnova za ivljenje rastlin, in je verjetno najbolj zdravo hranilo. Penina trava vsebuje tudi 20 amino kislin, ve sto razlinih encimov, ki jih ni mogoe najti v drugih ivilih. Ima kar 90 od 102 monih mineralov, vitaminov in drugih pomembnih hranil. To je odlina hrana za ljudi, nepogreljiva v prehrani za portnike in za ljudi, ki elijo ohraniti zdrav imunski sistem. Uporaba: priporoen povpreni odmerek je 3,5 gramov. Treba je opozoriti, da se lahko pri ljudeh s slabo prehrano pojavi slabost pri velikih odmerkih. Prah vmeajte v isto vodo, sadne ali zelenjavne sokove ali smoothie-je, hladne juhe, omake, Uporaba penine trave v prahu 1 ajno liko vmeajte v sadne in/ali zelenjavne sokove oz. smoothie-je, presne zelenjavne juhe, solate. Priporoljivo: do 3 ajne like dnevno. Mlada zelena penina trava je odlien naraven vir vlaknin, beljakovin, vitaminov in mineralov, ki skupaj pripomorejo k urejeni prebavi, odstranitvi toksinov iz telesa in povzroijo splono izboljanje krvne slike. Penina trava v prahu je koncentriran vir hranil in kot tak idealen dodatek raznoliki prehrani.

Xylitol
64

Yacon
Sladki prebiotik iz Andov. Okus nekatere spominja na karamelo in med, drugae pa mu domaini reejo kar zemeljsko jabolko. Jedilna lica yacona vsebuje priblino 50 kalorij. Pridobiva se iz gomolja istoimenske rastline, ki uspeva v Andih in je v sorodu z nao sonnico. Sestavlja ga v glavnem inulin (vodotopna vlaknina), ki ga nae telo teko presnavlja (zaradi esar lahko povzroa napenjanje in vetrove) in nima uinka na porast sladkorja v krvi. Pripisujeta se mu prebiotino delovanje (spodbujal naj bi rast koristnih, koristnih bakterij v revesju) in sposobnost poveanja absorbcije nekaterih mineralov ter elementov v sledeh (kalcij, magnezij, fosfor, elezo, cink, baker). Okus nekatere spominja na karamelo in med, drugae pa mu domaini reejo kar zemeljsko jabolko. Jedilna lica yacona vsebuje priblino 50 kalorij. UPORABA: Za slajenje kosmiev, jogurtov, smoothie-jev, ajev, sadnih solat, peciv, ... Primerno za diabetike. Vedno ve ljudi postaja ozaveenih o sladkorjih in sladilih, ki jih vnaamo v svoje telo in ki imajo nanj tudi stranske uinke. Vendar ni vsako sladilo nujno nezdravo; sirup yacon je naravna alternativa drugim sladilom, ki so med drugim odgovorni tudi za porast diabetesa. Yacon: sladko & zdravo Gre za naravno sladilo, ki je svee iztisnjeno iz korena yacon. Ne vsebuje glukoze, temve kompleksne sladkorje, ki jih nekateri cenijo kot zdravilne. Krepili naj bi namre imunski sistem in delovali protivirusno in protibakterijsko. Obenem je sirup yacon dovolj sladkega okusa, da zares predstavlja alternativo ostalim sladilom. Nizkokalorien Sirup yacon nastaja predvsem v regiji Andov in ima temnorjavo barvo. Je izvrsten vir eleza in obenem tudi prebiotik, kar pomeni, da pomaga pri prebavi in delovanju revesja; zato ga priporoajo predvsem diabetikom. Kozarec sirupa vsebuje pol manj kalorij kot med in je zato eno redkih naravnih sladil, ki je tako nizkokalorino. Med drugim tudi redi kri, kar pomeni, da zmanjuje krvni pritisk (od 5-10%) in holesterol ter prepreuje nastanek strdkov. Yacon je daljni sorodnik sonnice, njegov koren pa je bogat vir kalija in antioksidantov ter fruktooligosaharidov. Koren yacon: Fruktooligosaharid (v nadaljevanju FOS) je prehranski sladkor, ki ga loveko telo ne more prebaviti. Gre torej za delno neprebavljiv ogljikov hidrat (podobno kot to velja za vlaknine), ki pomaga pri vzdrevanju telesne tee, prevenciji srnoilnih bolezni in raka. 65

Je nizkoglikemina alternativa drugim sladkorjem Sestava: Sledovi fosforja (22%) Ogljikovi hidrati (11.1%) Beljakovine (0.8%) Vlaknine (0.6%) Maobe (0.6%) Celuloza (0.5%) Vsebuje tudi nekatera esencialna hranila: elezo Kalcij Natrij Kalij Karoten Magnezij Vitamin A Vitamina B1, B2 Vitamin C tudije, ki so jih izvedli na korenu yacon, dokazujejo, da uinkovito prepreuje naslednje bolezni oziroma bolezenska stanja: Debelost Zaprtje Nespenost Artritis Visok krvni pritisk Ledvine bolezni

66

You might also like