5. marca 1946.

Nekdanji ministrski predsednik Winston Churchill v svojem slovitem govoru v mestu Fulton izjavi, da je prek celine padla elezna zavesa, in predlagal ustanovitev zahodnega zaveznitva v okviru Zdruenih narodov. 17. marca 1948. Podpis Bruseljskega sporazuma ali Pakta o zahodni uniji med Belgijo, Francijo, Luksemburgom, Nizozemsko in Zdruenim kraljestvom. Njegov 5. len doloa, da e bi katera od podpisnic sporazuma doivela vojaki napad v Evropi, ji bodo druge podpisnice sporazuma pomagale z vsemi sredstvi, ki jim bodo na razpolago, vojakimi in drugimi. 4. aprila 1949. Zdruene drave Amerike in Kanada, pet lanic Bruseljskega sporazuma in Danska, Islandija, Italija, Norveka in Portugalska v Washingtonu podpiejo Pogodbo Severnega Atlantika. 25. julija 1949. Predsednik Harry Truman predloi Kongresu v odobritev program vojake pomoi, vreden 1.134 milijonov dolarjev, ki je med drugim namenjen evropskim dravam, lanicam Organizaciji severnoatlantske pogodbe (NATO). 24. avgusta 1949. Sporazum Severnega Atlantika stopi v veljavo. 20. februarja 1952. Grija in Turija pristopita k Natu. 6. maja 1955. Uradni pristop Zvezne republike Nemije (ZRN) k Natu. 14. maja 1955. Ustanovljen je Varavski pakt, pogodba o vzajemni pomoi med ZSSR in ljudskimi demokracijami. 23. maja 1957. NATO sprejme dokument MC 14/2, ki vsebuje strategijo mnoinih povrailnih ukrepov. 17. septembra na 1958. Memorandum Dwighta generala Davida Charlesa De Gaulla,

naslovljen

predsednika

Eisenhowerja,

priporoa

vzpostavitev tristranskega vodstvenega organa (Zdruene drave, Velika Britanija, Francija) znotraj Atlantskega zaveznitva. 11. marca 1959. De Gaulle sklene, da bo umaknil francoske ladijske sile v Sredozemlju izpod poveljstva NATO. 22. januarja 1963. Elizejski sporazum utemelji sodelovanje med Francijo in Nemijo. 7. marca 1966. De Gaulle oznani amerikemu predsedniku Lyndonu B. Johnsonu, da se Francija umika iz struktur skupnega vojakega poveljstva Zaveznitva. 14. decembra 1967. Svet za obrambne narte sprejme nov strateki pojem stopnjevitega protiudarca, ki nadomesti pojem mnoinih povrailnih ukrepov. 1. julija 1968. V Londonu, Moskvi in Washingtonu podpiejo sporazum o neirjenju jedrskega oroja. 4. aprila 1969. Vrh v Washingtonu ob 20. obletnici NATO zaznamuje zaetek normalizacije odnosov med Francijo in Zaveznitvom. 12 .avgusta 1970. v Moskvi podpis nemko-sovjetskega sporazuma o neuporabi sile. 26. maja 1972. V Moskvi Zdruene drave in ZSSR podpiejo dva sporazuma o omejitvi stratekega oroja (SALT-1). 21. decembra 1972. V Vzhodnem Berlinu podpis osnovne pogodbe; ki normalizira odnose med dvema nemkima dravama. 22. junija 1974. Sile Turije (lanice Nata) se izkrcajo na severu Cipra. 14. avgusta oznani grija svoj umik iz skupne vojake organizacije Nata. 1. avgusta 1975. Petintrideset dravnih voditeljev podpie v Helsinkih

konni dokument Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (CSCE). 28. oktobra 1977. Nemki kancler Helmut Schmidt zahteva bodisi vkljuitev sovjetskih raket SS 20 v pogajanja o omejitvi oroja bodisi instalacijo raket, sposobnih zadeti ZSSR, na ozemlje ZRN. 12. decembra 1979. Dvojna Natova odloitev: modernizacija njegovih jedrskih sil z razporeditvijo raket Pershing-2 in vodenih raket Cruise v Evropi; pogajanja z ZSSR o nadzoru nad oboroitvijo. 20. oktobra 1980. Grija se spet vkljui v skupno vojako organizacijo. 16. marca 1982. Sovjetski voditelj Leonid Brenjev oznani moratorij na razporejanje raket SS-20 v evropskem delu ZSSR. 30. maja 1982. panija postane estnajsta lanica Nata. 8.-9. decembra 1983. Bruseljska izjava: ministri za zunanje zadeve drav lanic Nata povabijo ZSSR in druge drave Varavskega pakta, naj se vrnejo k pogajanjem o jedrskih silah srednjega dosega. 20.-30. maja 1989. Zdruene drave oznanijo zmanjanje svojih

konvencionalnih sil v Evropi. 9. novembra 1989. Padec berlinskega zidu. 31. maja-2. junija 1990. Predsednika George H. W. Bush in Mihail Gorbaov skleneta v Washingtonu sporazum o pripravah na zmanjanje napadalnega stratekega oroja. 16. julija 1990. Kancler Helmut Kohl in predsednik Mihail Gorbaov skleneta sporazum o lanstvu zdruene Nemije v Natu. 1. julija 1991. Razpad Varavskega pakta. 3. oktobra 1991. Zdruitev Nemije.

Decembra 1991. Razpad ZSSR. Ustanovitev Sveta za severnoatlantsko sodelovanje (NACC). 10.-11. januarja 1994. Ustanovitev Partnerstva za mir, ki naj bi v okrilju Nata postopoma zbralo nekdanje komunistine drave Srednje Evrope in jih pripravilo na pridruitev. 9. februarja 1994. Ultimat Nata Srbom v Bosni in Hercegovini, ki oblegajo Sarajevo. 28. februarja se zane prva vojaka intervencija Nata v nekdanji Jugoslaviji. 5. decembra 1995. Francija oznani svojo vrnitev v Vojaki svet Nata. 12. marca 1999. eka republika, Madarska in Poljska postanejo lanice Nata. 23. marca-11. junija 1999. Po ve mesecih krize na Kosovu zane NATO z zranimi napadi na Jugoslavijo brez mandata OZN. 12. junija 1999. Na Kosovu se razporedi KFOR, sila pod vodstvom Nato, nameena za ohranjanje miru. 22. avgusta 2001. Nato razporedi v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji silo 3.500 mo za nadzor nad razoroitvijo albanskih upornikov. 20. decembra 2001. Po zaetku amerikih in zaveznikih operacij v Afganistanu Varnostni svet OZN z resolucijo 1386 ustanovi Mednarodne sile za podporo varnosti (ISAF). 28. maja 2002. Podpis rimske deklaracije, ki uradno ustanovi Svet NATORusija. 16. decembra 2002. Nova operacija Nata v Makedoniji, ki naj bi okrepila doseeno premirje. 11. avgusta 2003. Prva misija zaveznitva zunaj evroatlantskega obmoja:

NATO v Afganistanu uradno prevzame poveljstvo nad Mednarodnimi silami za podporo varnosti (ISAF). 13. oktobra 2003. Resolucija t. 1510 Varnostnega sveta e za leto dni

podalja misijo ISAF in jo raziri na celotno afganistansko ozemlje. 2. aprila 2004. Sedem novih drav se vlani v NATO: Bolgarija, Estonija, Litva Latvija, Romunija, Slovaka in Slovenija. NATO zdaj teje estindvajset lanic. 28.-29. junija 2004. Vrh v Istanbulu sprejme naelo pomoi Natu pri oblikovanju irakih varnostnih sil. Sprejme tudi Istanbulsko pobudo o sodelovanju, katere namen je sodelovanje z dravami Blinjega Vzhoda v boju zoper terorizem in za varnost meja. 2. decembra 0204. Sile NATO v Bosni in Hercegovini (SFOR) nadomestijo sile Evropske unije, Eufor. 9. junija 2005. NATO oznani, da bo pomagal Afriki uniji okrepiti njeno vlogo ohranjanja miru v Darfurju. 27.-28. aprila 2006. Ministri za zunanje zadeve drav lanic NATO, zbrani v Sofiji, obravnavajo krepitev partnerstva z Avstralijo, Novo Zelandijo, Japonsko in Juno Korejo, pa tudi s kavkakimi in srednjeazijskimi dravami. 12. decembra 2006. NATO in Kuvajt skleneta Sporazum o varnosti informacij v okviru Istambulske pobude. 13. marca 2007. Gruzijski parlament soglasno vloi kandidaturo svoje drave v NATO. 9. aprila 2007. Ameriki predsednik George W. Bush podpie zakon, ki znova potrjuje podporo [Zdruenih drav Amerike] nadaljevanju irjenja NATO, pri emer izrecno imenuje Albanijo, Hrvako, Gruzijo, Makedonijo in Ukranjino.

19. septembra 2007. Resolucija 1776 podalja mandat ISAF do 13. oktobra 2008. 17. februarja 2007. Razglas neodvisnosti Kosova. NATO spet zatrdi, da bo KFOR ostal na Kosovu na podlagi resolucije 1244 Varnostnega sveta Zdruenih narodov. 19. in 20. posredujejo njegove ete in loijo Srbe in Albance po spopadih na meji s Srbijo. 21. februarja 2008. Ruski predsednik Vladimir Putin posvari NATO pred prikljuitvijo Gruzije. 26. februarja 2008. Predsednik Nicolas Sarkozy oznani okrepitev

francoskega kontingenta v Afganistanu. Ta bo namenjen boju zoper sile AlKajde na vzhodu drave.