Lista na proverka na postugnuvawa na u~enicite po Makedonski jazik V odd. R.b.

Programski podra~ja:

Ime i prezime _______________________ tromesse~ie I II III

Jazik go razbira jazikot kako sistem na znaci gi razlikuva soglaskite po zvu~nost gi razlikuva zbirni imenki od drugite vidovi imenki razlikuva i opredeluva prisvojni i brojni pridavki gi razlikuva pokaznite zamenki od drugite zborovi vo re~enicata gi razlikuva formite na glagolite za sega{nost, minatost i idnost gi razlikuva prostite re~enici od drugite re~enici vo tekstot samostojno sostavuva slo`eni re~enici gi prepoznava homonimite, deminutivite i augmentativi vo re~enicite 10. preraska`uva so pomo{ na indirekten govor 11. pravilno gi upotrebuva interpunkciskite znaci 12. pravilno gi primenuva skratenicite vo tekstot 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. ^itawe, literatura i lektira ~ita pravilno i izrazno tekstovi zapi{ani na kirilica i latinica umee da ~ita tekstovi po ulogi samostojno pravi plan za analiza na tekst opredeluva glavni i sporedni likovi i gi opi{uva spored negovite nadvore{ni osobini ja prepoznava sporedbata kako izrazno sredstvo otkriva poetski sliki i sopstveni ~uvstva vo lirski pesni samostojno ~ita lektira odgovara i postavuva pra{awa vo vrska so pro~itan tekst umee da ja opredeli idejno-tematskata osnova vo deloto Izrazuvawe i tvorewe sostavuva pra{awa po dadeni odgovori preraska`uva tekstovi po daden plan raska`uva videni, do`iveani nastani, spored slika i spored dadeni zborovi opi{uva proctor, sliki, gledana teatarska pretstava, likovi izvestuva za aktuelen i do`ivean nastan umee da osmisli kraj na raskaz po daden po~etok umee da preraska`i tekst so menuvawe na krajot pri raska`uvaweto koristi sodr`inski jasni re~enici pismeno odgovara na pra{awa od obraboten tekst pravilno prepi{uva tekstovi od kirilica na latinica i obratno umee samostojno da pi{uva sostav, ~estitka i pismo analizira epska i lirska pesna Mediumska kultura razlikuva radio i TV emisii umee da prenese kratki informacii od mediumite sledi i razlikuva vidovi filmovi samostojano koristi informacii od detskiot pe~at sledi teatarska pretstava i razgovara za sodr`inata koristi drugi izvori na znaewa osven u~ebnikot gi voo~uva osnovnite razliki pome|u pretstavite i literaturnoto delo pozajmuva knigi od biblioteka i pravilno se odnesuva kon niv pravilno razgovara preku telefon

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9.

10. gi razlikuva poimite scenografija i kostimografija : (+ ) (/ ) (- )

Lista na proverka prezime na postugnuvawa na u~enicite po Matematika _______________________ R.b. Temi:

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10 11. 1. 2. 3. 4. 1.

Ime i V odd.

tromesse~ie I II III

Broevite do 1 000 000 Sobirawe i odzemawe do 1 000 000 prepoznava i pretstavuva mno`estva so Venov dijagram i so zagradi voo~uva i opredeluva broj na elementi vo mno`estvoto imenuva i odreduva unija i presek na mno`estva i simboli~ki gi zapi{uva ~ita, zapi{uva i sporeduva broevi do 1 000 000 odreduva mesna vrednost na broevite do 1 000 000 prepoznava i odreduva prethodnik, sledbenik, parni i neparni broevi do 1 000 000 sobira i odzema broevi do 10 000 so i bez premin sobira i odzema broevi do 1 000 000 so i bez premin re{ava ravenki re{va tekstualni zada~i so dve operacii da gi prepoznava rimskite cifri I, V i X gi prepoznava, ~ita i pi{uva rimskite broevi do 20 Formi vo ramninata voo~uva i imenuva to~ka, prava i ramnina razlikuva horizontalna, vertikalna i kosa ramnina odreduva zaemna polo`ba na prava i ramnina odreduva zaemni polo`bi na dve ramnini voo~uva i imenuva mnoguagolnici i odreduva teme, strana i agol kaj niv crta i imenuva geometriski figuri razlikuva i klasificira triagolnici spored stranite i aglite presmetuva obikolka na mnoguagolnici so primena na formula prepoznava kru`nica i krug i odreduva radius i dijametar na kru`nica odreduva zaemna polo`ba na to~ka i kru`nica i na to~ka i krug gi prepoznava i imenuva geometriskite tela gi razlikuva i imenuva elementite na geometriskite tela Mno`ewe i delewe na broevite do 1 000 000 mno`i i deli broevi do 1 000 mno`i i deli broevi do 1 000 000 mno`i so ednocifren, dvocifren i tricifren broj deli so ednocifren i dvocifren broj deli so ostatok i go proveruva dobieniot rezultat iska`uva, zapi{uva i koristi svojstvata kaj mno`eweto re{ava problemski situacii, tekstualni zada~i i ravenki so primena na sobirawe i odzemawe ~ita, zapi{uva i sporeduva dropki pomali od 1 go imenuva i objasnvua zna~eweto na imenitelot i broitelot vo dropkata presmetuva del od daden broj izrazen so dropka so broitel 1 sobira i odzema dropki so ednakvi imeniteli Merewe ja razbira plo{tinata kako veli~ina koja se meri, sporeduva i izrazuva so broj prepoznava i koristi edinici merki za plo{tina: cm 2, dm 2, i m2 objasnuva kako se presmetuva plo{tina na geometriskite formi i tela primenuva formuli vo re{avawe na problemi od sekojdnevniot `ivot Rabota so podatoci sobira, selektira, podreduva, vnesuva i ~ita podatoci vo tabela

2. 3. 4.

selektira potrebni podatoci za re{avawe na odreden problem ~ita podatoci od slikoviti prikazi, tabeli, grafikoni i gi interpretira pravi grafi~ki prikazi na podatoci

: (+ ) (/ ) (- )

Lista na proverka prezime na postugnuvawa na u~enicite po Op{testvo ______________________ R.b. Temi:

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8.

Ime i V odd. tromesse~ie I II III

Na{ata tatkovina Republika Makedonija gi znae karakteristikite na Republika Makedonija kako dr`ava gi sogleduva razlikite pome|u Republika Makedonija i nejzinite sosedi gi znae simbolite na Republika Makedonija: himna, grb i zname go sfa}a stopanskoto, politi~koto i kulturnoto zna~ewe na Skopje ja odreduva mestopolo`bata na na{ata tatkovina na geografka karta i globus vo regionot i po{iroko gi opi{uva prirodnite karakteristiki na Republika Makedonija znae osnovni karakteristiki na oddelni periodi od makedonskoto minato znae za formiraweto na sovremenata makedonska dr`ava do II Svetska vojna znae za formiraweto na suverena Republika Makedonija vo 1991 godina go znae dr`avnoto ureduvawe na Republika Makedonija gi znae najva`nite dr`avni institucii gi znae karakteristikite na Republika Makedonija kako dr`ava gi znae najva`nite stopanski granki vo Republika Makedonija gi znae turisti~kite centri i lokaliteti vo Republika Makedonija gi znae religiite vo Republika Makedonija gi znae pravata i dol`nostite na gra|anite vo Republika Makedonija Li~nosta vo grupata i op{testvoto go sfa}a zna~eweto od `iveeweto vo grupa neguva solidarnost so drugite go sfa}a zna~eweto na poimot socijalizacija znae {to e devijacija i razlikuva devijantno odnesuvawe na lu|eto gi po~ituva donesenite pravila vo grupata gi po~ituva ideite, mo`nostite, `elbite i potrebite na drugite gi znae osnovnite ~ovekovi prava i pravata na decata Republika Makedonija vo svetot gi poznava ostatocite od materijalnoto kulturno nasledstvo razviva ~uvstvo za neguvawe na kulturnoto nasledstvo go sfa}a zna~eweto na poimite: iselenik, iseleni{tvo i migracija gi znae vrskite na iselenicite so tatkovinata ima osnovni poznavawa za poimite stranec i stranstvo gi zapoznava najva`nite institucii na EU se zapoznava so osnovnite problemi vo svetot gi znae osnovnite problemi vo svetot

: (+ ) (/ ) (- )

Lista na proverka prezime na postugnuvawa na u~enicite po Muzi~ko obrazovanie V odd. _______________________ R.b. Temi:
1. 2. 3. 4. Peewe primenuva pravilen peja~ki stav i razviva dikcija pravilno gi primenuva osnovnite vidovi tempa pravilno pee po noti i so taktirawe umee dvoglasno da pee Muzi~ka pismenost gi prepoznava i primenuva znacite na notnoto pismo: pettolinie, violinski klu~, nota gi prepoznava i imenuva tonovite od tonskata skala prepoznava i primenuva C dur skala gi sfa}a i razlikuva poimite: prima, sekunda i oktava prepoznava i primenuva cela i osmina pauza prepoznava i razlikuva teza i arza prepoznava i primenuva razli~ni taktovi: 2/4, 3/4 i 4/4 prepoznava i primenuva znaci za prodol`uvawe na traewe na notata Slu{awe muzika prepoznava i razlikuva vokalna, instrumentalna i vokalno - instrumentalna izvedba na klasi~na i narodna muzika, kako i pesni od detski festivali slu{a muzika vnimatelno, vo ti{ina, mirno sedej}i na mesto prepoznava i razlikuva tempo i dinamika vo slu{anata muzika voo~uva i prepoznav motiv i fraza vo slu{anata muzika Svirewe na detski muzi~ki instrumenti pravilno sviri na ritmi~ki DMI sviri na DMI individualno i vo grupa poka`uva ~uvstvo za ritam Muzi~ka gramatika go do`ivuva motivot preku povrzanosta na muzikata so literaturniot tekst go usvojuva poimot motiv preku sporedba na literaturen tekst go prepoznava motivot vo pesni i ve`bi Narodno muzi~ko tvore{tvo prepoznava i razlikuva narodno tvore{tvo i muzi~ki folklor prepoznava i imenuva narodni pesni spored sodr`inata ima pozitiven stav kon narodnoto tvore{tvo

Ime i

tromesse~ie I II III

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8.

1. 2. 3. 4.

1. 2. 3.

1. 2. 3.

1. 2. 3.

1. 2. 3.

Muzi~ko izrazuvawe i tvorewe razviva kreativni sposobnosti za muzi~ko izrazuvawe i tvorewe go voo~uva ubavoto vo vokalnata interpretacija koristi IKT vo nastavata po muzi~ko obrazovanie

: (+ ) (/ ) (- )

Lista na proverka prezime na postugnuvawa na u~enicite po FZO _______________________ R.b. Temi:

1. 2. 3. 4. 1. 2. 3. 4. 1. 2.

Ime i V odd. tromesse~ie I II III

Ve`bi i igri za pravilen fizi~ki razvoj i podgotovka umee pravilno da se postavuva i dvi`i vo dve i ~etiri vrsti, vo kolona po eden, dvajca i ~etvorica umee pravilno da se vrti vo mesto, nalevo, nadesno i vrtewe nalevo krug ima razviena lokomotorna sposobnost vo prostorot, pravilno izveduva ve`bi za jaknewe, labavewe i istegnvuvawe na racete, rameniot pojas, trupot, karlicata i nozete sorabotuva vo {tafetni i elementarni igri Atletika pravilno tr~a so pravilno dvi`ewe na racete i nozete brzo i navremeneo reagira na naredbite primenuva tehniki na skokawe na no`ici i zgr~ka u~estvuva vo igri so elementi od atletikata Gimnastika i ritmika gi sovladuva elementite za koordinirano dvi`ewe vo prostorot se dvi`i vo sklad so ritamot i muzikata primenuva estetsko i elegantno dr`ewe na teloto i delovi od nego Tanci pravilno gi sovladuva osnovnite ~ekori na narodni ora i tanci pravilno go odr`uva teloto i odnesuvaweto soobrazenoso kolektivnoto dvi`ewe razviva sposobnost za dvi`ewe i igra vo prostorot Osnovni sportski igri- Ko{arka gi sovladuva elementite od ko{arka ja usvojuva tehnikata na dodavawe i fa}awe na toplka i {utirawe na gol ja razviva sorabotkata , kolektivniot i sportskiot duh Osnovni sportski igri- Rakomet gi sovladuva elementite od rakomet ja usvojuva tehnikata na dodavawe i fa}awe na toplka i {utirawe na gol ja razviva sorabotkata , kolektivniot i sportskiot duh Osnovni sportski igri- Fudbal gi sovladuva elementite od fudbal

1. 2. 3.

1. 2. 3.

1. 2. 3. 1.

2. 3. 1. 2. 3.

ja usvojuva tehnikata na vodewe i dodavawe na toplka i {utirawe na gol ja razviva sorabotkata , kolektivniot i sportskiot duh Osnovni sportski igri- Odbojka gi sovladuva elementite od odbojka ja usvojuva tehnikata na dodavawe i fa}awe na toplka ja razviva sorabotkata , kolektivniot i sportskiot duh

: (+ ) (/ ) (- )

Lista na proverka prezime na postugnuvawa na u~enicite po Likovno obrazovanie V odd. _______________________ R.b. Programski podra~ja:
1. 2. 3. 4. 5. 6. 1. 2. 3. Crtawe zabele`uva vo prirodata vidik i vidikova linija voo~uva i primenuva vidovi ritam kombinira to~ki, linii i plo{tini i crta tekstura sozdava kompozicija so primena na detali crta i lavira so crn tu{ i tu{ vo boja primenuva raznovidni linii i crta kontrast Slikawe voo~uva ahromatski boi i tonovi i lokalni boi i tonovi na predmetite i pojavite vo prirodata poznava komplementarni boi i koristi vo slikaweto kombinira golemi i mali formi i gi zbogatuva so slikarska tekstura transformira ahromatska vo hromatska kompozicija primenuva i kombinira pove}e likovni tehniki imenuva i razlikuva motivi: mrtva priroda, pejza`, portret, kompozicija Oblikuvawe vo prostorot, modelirawe voo~uva vizuelni razliki na formi i volumeni od isto i razli~no poteklo i gi primenuva vo individualnoto likovno tvorewe komponira dve ili pove}e figuri vo edna celina voo~uva vidovi na reljef i koristi - modelira nizok reljef izrabotuva maketi i pretstavuva prostorni re{enija prepoznava polna plastika, statua, reljef, bista

Ime i

tromesse~ie I II III

1. 2. 3. 4. 5.

1. 2. 3.

Grafika steknuva osnovni soznanija za grafikata, ja zapoznava monotipijata i karton - pe~atot kako grafi~ki tehniki na visok pe~at vladee so tehni~ka ve{tina za upotreba na likovni materijali, postapki za rabota i upotreba na pomagala i alati pri izrabotka na skici i matrici za visok pe~at i podobro ja organizira rabotata kombinira linii, plo{tini i formi na individualen na~in Dizajn i vizuelni komunikacii

1. 2. 3. 4. 1. 2. 3. 4.

umee da izraboti plakat upotrebuva prirodni i geometriski formi za izrabotka na ornament koristi elementi od folklorot vo dizajniraweto na predmetite koristi kompjuter za izrabotka na dizajn Grafika go sfa}a specifi~niot likoven izraz na grafikata koristi gipsorez i pravi otpe~atok od nego koristi razli~ni materijali za sozdavawe na pe~at: karton, tekstil i dr. ima osnovni poznavawa za kompjuterskata grafika

: (+ ) (/ ) (- )

Lista na proverka prezime na postugnuvawa na u~enicite po Rabota so kompjuter V odd. _______________________ R.b. Programski podra~ja:
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. Zapoznavawe so kompjuterski sistem gi imenuva osnovnite delovi na kompjuterskiot sistem gi prepoznava i imenuva razli~nite nositeli na informacii mo`e da vospostavi koordinacija pome|u rakata i o~ite pri dvi`eweto na kompjuterskoto gluv~e kliknuva so levoto kop~e od gluv~eto izbira objekti i sliki i istite gi vle~e, pu{ta, za~uva otvara i prezema novi sliki, ukrasuva i pe~ati koristi simboli, cifri i navigacionen blok na tastatura gi poznava i po~ituva osnovnite pravila za rabota so kompjuter primenuva osnovni barawa za bezbedno rabotewe so kompjuter Kompjuterska grafika - grafi~ki informacii razlikuva program za rabota so kompkuterska grafika prepoznava i koristi alatka za boewe - inka, alatki za crtawe gi znae osnovnite karakteristiki za crtawe so moliv so razli~na debelina gi znae osnovnite karakteristiki na alatkite za boewe - boja i vidovi paleti sozdava boi so koristewe na paleta na boi ja koristi bibliotekata za sozdavawe na sopstven grafi~ki proekt gi kombinira alatkite i znae da so~uva grafi~ka izrabotka pe~ati grafi~ka izrabotka sozdava kratok animiran film so kombinirawe na oddelni kadri Tekstualni informacii ja koristi tastaturata pri sozdavawe na oddelni bukvi, celi zborovi i kratok tekst upravuva so navigacioniot blok na tastaturata koregira sopstven tekst so dodavawe i odzemawe na simboli

Ime i

tromesse~ie I II III

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9.

1. 2. 3.

4. 5. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 1. 2. 3. 4. 5.

znae da vklu~uva poddr{ka za rabota na latinica i kirilica znae da so~uva, ozna~i i pe~ati tekstualni dokumenti Zvu~na informacija znae kako se proizveduva zvuk od disk na kompjuterot prepoznava razni zvuci od kompjuterot upravuva so proizveduvaweto na zvuci i {umovi izbira zvuk/{um i go prika~uva na slika vo kompjuterot izbira, pu{ta, prekinuva i prodol`uva so proizveduvawe na zvuk pravi kombinacii od ponudenata muzika i sopstvenata izvedba Kombinirawe na onformacii sozdavawe na kompjuterski dokument koj sodr`i grafika i malku tekst kombinira grafika, animacija i tekst umee da zapi{e tekst i da vmetne aplikacija koja zamenuva zbor vo re~enicata znae kako da izbere ilustracija i da ja za~uva sozdava slikovnica od za~uvana stranica

: (+ ) (/ ) (- )