ribniko sodraki brezplani lokalni mesenik I junij 2013 I potnina plaana pri poti 1310 ribnica

Spotovani! V tiskani tevilki utripa se je zgodila neljuba napaka. Na 2. strani natisnjenega glasila se je znael napaen oglas Masaa TUI-NA agar Barbara agar s.p.. V elektronski obliki smo to napako popravili. Opraviujemo se vsem bralcem, e posebej gospe Barbari agar in njenim strankam.
Prijetno poletje vam elimo ustvarjalci Utripa.

INTERVJU: Ana Kosten, predsednica Drutva upokojencev Koevje

Dogodki kultura aktualno port astroloka napoved in vse, kar morate izvedeti ...

Masaa tui-na agar Barbara agar s.p.

Terapevtske masae, Ayurvedska masaa za sporanje, Bownova terapija

RENOVIRANJE KURILNIC
Predelava ogrevanja iz kurilnega olja na lesne pelete. Peletni gorilci z vodnim registrom in klasinim izgorevanjem.

v mesecu juniju in juliju -10% popust za 45-minutno TUI-NA MASAO

OBNOVITEV KURILNIH NAPRAV S PODPORO SUBVENCIJ EKO SKLADA

Od 1. julija darilni boni v Prodajalni aba v Tu centru Koevje

NOVO!

Vec kot topla misel

Konca vas 8, 1332 Stara Cerkev venmaalbertmrak@siol.net fax: 01 895 08 91 gsm Albert: 041 617 506 gsm Marko: 041 636 463

BOJAN POGORELEC, BLESK D.O.O. KOSTEVC 7, 1331 DOLENJA VAS

SPLONA IN ZAKLJUNA DELA V GRADBENITVU *GRADBENA DELA

za pasivne in nizkoenergijske hie)

- novogradnja ali rekonstrukcija stanovanjskih in poslovnih stavb (subvencija - celotna energetska sanacija stavb (subvencija za energetsko sanacijo do 7000 ) -adaptacija kopalnic in ostalih prostorov (izris tlorisa, izvedba vseh del na klju) - zunanja ureditev (tlakovanje dvori, asfaltiranje, izdelava karp) - sanacije (balkonov, plonikov, vlage v zidu, temeljev) - ruitvena dela (vodni izrez betonskih ali openih povrin) - (brezplana barvna tudija, strokovni nadzor, kvalitetna izvedba)
(pripravimo vam celotno dokumentacijo za nepovratna sredstva 2400 , ugodni krediti)

Izdelava toplotno izolacijskih fasad obnova in sanacija fasad, napuev in notranjih prostorov pleskarska dela prevozi gradbenega materiala HIAB

Fasaderstvo
OPTIKA

*FASADERSTVO

Gorenje 62, Stara Cerkev, tel.: 01 8931 625, gsm: 041 / 322 946 www.belman.net, email: info@belman.net

BELMAN d. o. o.

Subvencije Eko sklada

*SLIKOPLESKARSTVO *POLAGANJE TALNIH OBLOG

- (keramika, kamen, parket, laminat, pvc)

sprejemamo

ANITA

Anita Osvald s.p., Majnikova 1, Ribnica, tel: 01 836 11 28

*ISTILNI SERVIS

naroilnice okulista oala na recept tudi brez doplaila tekoine za kontaktne lee velika izbira korekcijskih oal vremenske postaje AKCIJA:

V MESECU FEBRUARJU IN MARCU PRIZNAMO 5% POPUSTA NA VSA DELA IN V NAPREJ SKLEPANA NAROILA

NOVI MODELI SONNIH OAL

delovni as: pon: 9 - 12, 15 - 20 tor - pet: 9 - 14, 15 - 17 sob: 9 - 12

tel.: 041-647-188, e-mail: blesk@siol.net, www.blesk.si

Pri naroilu progresivnih stekel, vam stekla za bliino podarimo.

ribniko sodraki
Izdaja
NOVI UTRIP D.O.O. OMERZOVA 29 1330 KOEVJE

ZA UVOD

Ponosna sem, da znam po ribnku!

Ja, vedno se rada pohecam, da Ribniani govorimo dva uradna jezika, slovensko in ribniko, in vedno pravim, da zdaj ko se bom poasi vrnila v slubo, nekaj asa pred velikim datumom ne bom obiskovala domaih v Ribnici. Ja, naa prelepa ribniina mi je res zlezla pod koo. e mojega Blaa, ki je istokrvni Gorenjec, smo nauili nekaj najosnovnejih besed. Ponosna sem na to, da imamo v Sloveniji toliko nareij, in celo zdi se mi, da nam jih bo uspelo obdrati. Primorci in tajerci so seveda e mnogo bolj ponosni na svoje nareje in prav ni se v Ljubljani ne trudijo, da bi govorili po slovensko. rekel: Marua, res si lepa punca, ampak ko pa odpre usta in govori tako po ribniko, me pa vse mine! Imel je pravzaprav prav, v gimnaziji res e nisem znala tega drugega zbornega jezika, sem bila zato toliko bolj namazana v ribniini, in prav ponosna sem bila e kot najstnica, da sem doma iz Hrovae. Mislim, da bi nas moralo biti e mnogo ve, ki bi eleli ohraniti pestrost slovenskih nareij. Ko sem spremljala vse te literarno-glasbene veere, sem seveda ugotovila, kako se tudi nareja spreminjajo, kako je jezik iv. Mi mlaji Hrovaani e uporabljamo druge izraze, kot so jih npr. nai stari stari. Vekrat sem tako razmiljala, Kaj je pravzaprav bil vzrok mojemu da bi se li h komu uit nareja, pa vedno tokratnemu razmiljanju? Zadnji meseci so znova pridem do spoznanja, da jezik ivi, da v Ribnico prinesli kar nekaj neprecenljivih se spreminja iz generacije v generacijo, da zapisov naega nareja. Rokodelski moramo nanj gledati kot na iv organizem, ki center Ribnica je uspeno izdal Zapiske vedno prinaa novosti. Tako bomo mi svoje Janka Trota o Ribnici in Ribnianih, v otroke uili izraze, ki jih dnevno ne bodo ve samozalobi so svojci Janeza Andoljka v uporabljali, nekatere bomo pozabili, druge knjigi z naslovom Le tlku vam povejm uporabljali samo e v humoreskah. Mnogo natisnili v nareju pisana dramska besedila, pa jih bo ostalo zapisanih za vedno, tudi s za vrhunec pa smo dobili e zvoni zapis tovrstnimi izdajami, tudi z igo Bialom, isto sveega nareja ige Biala, zgoenko tudi z Medardom in tudi z Radiem mlajku. Ldje so rjakl, ki prinaa pristen humor, zapisan na kantavtorske note. In potem je tu Marua P. Zdear e Medard Pucelj, vedno prisoten najbolji interpret vseh izdaj, s sodobno razliico e ivega nareja pa nekaj k ivosti ribniine pripomoremo tudi OPEKARSKA 47A RIBNICA Hrovaani z Radiem mlajku. Seveda bi v vrsti ljudi, ki se PREDHODNO NAROANJE trudijo za ohranitev naega FRIZERSKE STORITVE V PRENOVLJENEM SALONU jezika, natevali e mnoge, pa SOLARIJ (popusti v juniju in juliju) naj omenim le e profesorico Marjano Starc in mag. UMETNI NOHTI (torek ) Marino Gradinik. Vsem Plastina konica, ablona - z gelom ali akrilom lahko reemo HVALA! MANIKURA IN GELIRANJE NOHTOV Hvala, ker so ponosni na to, Darilni boni da izhajajo iz Ribnice. Nikoli ne bom pozabila, ko mi je DOPUST OD 9 DO 18 AVGUSTA soolec na koevski gimnaziji

Vpisani v razvid medijev pod tevilko

1398

Uredila

BARBARA PRELESNIK KOJEK

Oglasno trenje

BARBARA PRELESNIK KOJEK

Oblikovanje in tehnina ureditev

Artiks d.o.o.

Urejanje besedil
TANJA TURK

Soustvarjalci utripa

ROMANA NOVAK IRENA NIMAC MARI BOJAN MARIN SONJA IBEJ MARUA PRELESNIK ZDEAR NADJA ZOBEC ANJA UEK KATARINA URKA JAKOVAC ROBERT KOSTADINOSKI RUDOLF BALOH BARBARA ADLEI FRANCI KONCILIJA MIHAEL PETROVI SERGEJ AMBROI

FRIZERSKI STUDIO ERIKA

Foto naslovnice
MATEJA DEKLEVA

Tisk

PARTNER GRAF, D. O. O., GROSUPLJE

Naklada

KOEVSKI UTRIP 6.100 IZVODOV RIBNIKO SODRAKI UTRIP 3.300 IZVODOV V PRIMERU OBJAVE ISTIH OGLASOV, SLIKOVNEGA MATERIALA ALI BESEDILA V DRUGIH TISKOVINAH SI PRIDRUJEMO PRAVICO DO AVTORSKEGA HONORARJA.

041 819 144

Za morebiten obisk tiskarskega krata se vam opraviujemo. Za oglaevanje v naem asopisu pokliite Ali piite na e-mail Ali na naslov

koevski in ribniko sodraki UTRIP lahko sedaj prebirate tudi na spletni strani: http://www.scribd.com/ noviutrip

AVTOHIA ilc, Marjan ilc s.p.,

AKCIJA at 500L

Humec 41, 1331 Dolenja vas / (01) 836 45 89

BARBARA PRELESNIK KOJEK - 031 655 986

noviutrip@novi-utrip.eu
NOVI UTRIP D.O.O. OMERZOVA 29 1330 KOEVJE

Vabimo k sodelovanju vse, ki elite soustvarjati na mesenik. Utrip lahko berete na spletni strani: http://www.scribd.com/noviutrip

POOBLAENI PRODAJALEC IN SERVISER ZA VOZILA FIAT. Ugodne cene rezervnih delov in servisiranja. Za originalne rezervne dele garancija 3 leta!
maj 2013 / noviutrip@novi-utrip.eu / RIBNIKO SODRAKI UTRIP

LJUDJE IN DOGODKI

Skedenj krabeve domaije, Hrovaa, 17. maj 2013

Ldje so rjakl, predstavitev prve samostojne zgoenke ige Biala

dvema gorama. Nekatere skladbe, kot so Ldje so rjakl Raifnic pier in Ribnka Alternativa, pripovedujejo zgodbo o iznajdljivem in egavem Ribnianu. Druge, kot so Bistrca, Do gmajne in Pozablenu pismu, pa slikajo podobo nostalginega moa, kateremu je mar za ribniko reko, mar za preprosto ivljenje in preproste ljudi.

Da smo Ribnan leht ldje, tu se vaj. Da smo trobast, td. Da se s Kaarji nikukr ne zbogamo, tu je splonu znanu. Slednji so po tlkm cajt, ku so vidl, da se ne zbogamo, poslal pa enga zeta k nam. egava napoved Medarda Puclja, povezovalca predstavitve prvenca ige Biala Ldje so rjakl, je bila ve kot dobro zagotovilo za prijeten, sproen majski veer v zvoku ribnikega nareja. iga Bial, pol Koevec, a e nekaj asa skoraj celi Ribnian, avtor tevilnih uspenih besedil in glasbe, je v petek, 17. maja, v skednju krabeve domaije v Hrovai predstavil svojo prvo samostojno zgoenko. Dvanajst avtorskih skladb, dvanajst avtorskih besedil v ribniini opisuje hudomunega Ribniana in njegovo ivljenje med

Razpoloeno obinstvo je v premoru ve kot aurno informirala zasedba Radio mlajku. Umirjen zakljuek s pesmijo Povajd, no, poklon avtorja ribnikim koreninam, se je nadaljeval s prijetnim druenjem na pogostitvi, za katero je poskrbelo VETD Hrovaa, ki je igi omogoilo izvedbo dogodka v Hrovai. Prijeten majski veer je prepletla rdea

iga je na svoj prvenec uvrstil tudi skladbi Zdumarsku srcje in Na spumlad, ki ju je napisal za Prifarske muzikante. Ti so ju uspeno predstavili tudi na nareni in slovenski popevki. Udaren zaetek s hudomuno skladbo Kanuon je zagotovo dosegel tudi tiste obiskovalce, ki so zaradi mnoinega obiska dogodka stali pred vrati. Z opisom Ribnianov v predstavljenih skladbah je igi, skupaj s harmonikarjem Jurijem trbenkom in vokalistko Lidijo Pavlin, uspel zadetek v polno. nit ljubezni do glasbe in ribnikega nareja, s kankom nostalgije za starimi dobrimi asi. Ribnian bi rekel: Lepu je blu. Besedilo: K. P. Fotografija: Ale Ravnik

RIBNIKO SODRAKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / maj 2013

LJUDJE IN DOGODKI

V ireh, ki leijo v kotlini ob zgornjem toku reke Sore, na stiiu Gorenjske, Primorske in Notranjske, in so poleg Idrije in eleznikov eden od treh klekljarskih centrov v Sloveniji, so letos med 27. aprilom in 2. majem potekali 7. slovenski klekljarski dnevi. Na njih se je s svojim avtorskim delom predstavila Aleksandra Frank Stania, koevska domainka, ki ivi v Ribnici, ter na klekljarskem nateaju odnesla prvo mesto.

Aleksandra Frank Stania, prvouvrena avtorica ipke na 7. slovenskih klekljarskih dnevih v ireh
vklekljala delek, ki mi pomeni sreo-veselje. V prvem sta vklekljana porona prstana, ki predstavljata vso sreo-veselje ob poroki in skupnem ivljenju, ki sledi. Nasproti prstanov je vklekljan srek, ki predstavlja ljubezen in dobroto, ki sem jo dobila ali dala v dosedanjem ivljenju. Med prstanoma in srkom je 'kantu roica'*, ki predstavlja naravo, v kateri sem zelo rada in me vsak dan razveseljuje. Nasproti kantu roice, med prstanoma in srkom, pa je sonce, ki s svojo pojavo poskrbi, da so dogodki in trenutki v ostalih treh listiih videti in obuteni e bolj pozitivno tako imam obutek, da sta srea in veselje e moneja. V podkvi sem ponazorila, da so obdobja sree-veselja v razlinih povezavah tem kombinacijam primerno dolga. nost od 'krone' slovenskega klekljarstva. Italija-Trst A prijava na nateaj v ireh ni bila prva Aleksandrina prijava na klekljarski nateaj z avtorsko ipko. Decembra 2012 se je ob mednarodnem dnevu tanga v Italiji udeleila nateaja Sklekljan tango - Umetnost sklekljane ipke objame eleganco argentinskega tanga.

ipkarsko olo so v ireh ustanovili leta 1906. Od takrat dalje deluje neprekinjeno. irovske klekljarice in klekljarji, zdrueni v Klekljarskem drutvu Cvetke iri, ne le da v lastni reiji pripravljajo razline klekljarske teaje, vsako leto v sodelovanju s ipkarsko olo organizirajo e Slovenske klekljarske dneve, ki so ob festivalu Idrijske ipke ena najvejih taknih prireditev pri nas. V okviru teh so vsako leto na ogled razline tematske razstave ipk. Letos so na ogled postavili razstavo Klekljarskega drutva Cvetke iri na temo starodobniki, razstavo klekljarskega drutva iz Trbovelj, razstavo ipkarske ole iri, razstavo Rastline Slovenije v ipki ter razstavo del, ki so prispela na tovrstni prvi razpisani nateaj z rdeo nitjo VESELJE. Izbrana tema, kot so zaupali, ima globlji pomen vsakdo izmed nas eli, da bi v naih ivljenjih veselje oarjalo sleherni trenutek, sleherni kotiek. Kar pa si vsakdo razlaga po svoje Namen nateaja je bil spodbuditi domiljijo in ustvarjalnost, bil je odprtega tipa in s pogojem, da je ipka avtorsko delo ter e ni bila predhodno razstavljena. Po lastni zamisli je bilo potrebno izdelati vzorec (papirc) na pojem veselja. Po tem 'papircu' se je nato ipko izdelalo. Ob prijavi na nateaj je bilo potrebno predloiti opis zamisli ter uporabljene tehnike, preboden papirc, izdelano ipko in podpisano izjavo o avtorstvu. Ob zakljuku nateaja je nepristranska strokovna komisija ipkam, prispelim na nateaj, ocenjevala originalnost zamisli, uporabljene tehnike ter kvaliteto izdelka. Aleksandra Frank Stania je tudi ena teh ustvarjalk koevsko-ribnikega konca, o katere uspehih in delu je v preteklosti e bilo pisano na naih straneh asopisa. Unikatna v svojih zamislih se je z avtorsko ipko odloila prijaviti na razpisani nateaj, za Utrip pa je tudi tokrat podrobno predstavila svojo idejo ter v nadaljevanju spregovorila e o nekaj avtorskih delih: ipko sem poimenovala Veselje v tiriperesni deteljici s podkvijo. Za osnovo sem uporabila stara simbola za sreo, to je podkev in tiriperesno deteljico. V podkev sem postavila deteljico in v vsakega od tirih listiev deteljice Veselje v tiriperesni deteljici Avtorsko delo in prijava

Sukane 'slince' naj bi ponazorile prepletanje sree z razlinimi remi in ljudmi. Vmes so prekinitve s sukanjem vzdolnih parov, ki predstavljajo manje ovire v ivljenju, s katerimi se moramo sooiti in jih premagati. Luknjice v platnu pa predstavljajo teke trenutke, saj ravno ob njih spozna, katera je pot, ki jo mora ubrati. Deteljica in podkev skupaj tvorita celoto VESELJE.

Na tem nateaju se je kot avtorica predstavila s ipko, ki jo je poimenovala Ognjevitost tanga. Ta predstavlja plesalca, ki sta objeta v ognjevitosti gibov tanga. Ker klekljano ipko zelo rada kombiniram z vitranim steklom, sem sklekljana plesalca dopolnila z vitranim soncem, saj je sonce tudi simbol, upodobljen na argentinski zastavi, od koder ta ples izvira. Tudi sicer je ognjevitost sonca mo primerjati z ognjevitostjo tanga, je Frank Stanieva pojasnila izbrano kombinacijo, njeno delo pa je bilo v okviru razstave decembra 2012 predstavljena na treh razlinih lokacijah v Trstu. V Italiji se je v zaetku maja zakljuil nateaj na temo enska-mati-enski princip. Aleksandra Frank Stania tudi tu sodeluje z avtorsko ipko, in sicer z Damo na potezi. ipka predstavlja silhueto enske v kombinaciji s ahovsko figuro. Za podlago je tako kot pri plesalcih tanga uporabila vitrano steklo. Prav tako pa se je z avtorsko ipko odzvala povabilu pri ustvarjanju oltarnega prta za cerkev Sv. Marije prikazanja v Strunjanu, ki bo ob 500 letnici prikazovanja prvi predstavljen na veliki maren, v noi med 14. in 15. avgustom. Prt bo v celoti izdelan iz podarjenih ipk klekljaric, ki so povabilo k soustvarjanju prta vzele kot nov izziv na poti svojih klekljarskih raziskovanj.

Strokovna komisija priznanih slovenskih klekljarski strokovnjakinj, Stana Frelih z Idrijske ipkarske ole, Mici Kobler iz eleznikov in Mojca Jemec iz kofje Loke, je odloila, da 1. mesto zasede prav opisana ipka Aleksandre Frank Stanie iz Ribnice. 2. mesto je pripadlo ipki avtorice Majde Cankar iz irov, 3. mesto pa AVTORICI Tonki Stanonik iz Ljubljane. Ko sem se lotila izdelave avtorske ipke, sploh nisem razmiljala o uvrstitvah. S svojim risarskim in klekljarskim znanjem sem samo elela ustvariti nekaj, kar si sama razlagam kot veselje, in svojo zamisel predstaviti tudi drugim. Zmaga na letonjem nateaju me je resnino zelo presenetila. Mi pa osvojeno prvo mesto, seveda, pomeni veliko. To je namre lepa potrditev mojih zamisli in klekljarskega znanja, tako teoretinega kot praktinega, ki je prila narav-

Aleksandri ob vseh dosekih voimo tudi z Utripa ter ji elimo e veliko ustvarjalnih zamisli. * kantu roica: izraz za tehniko klekljanja, kjer je po posebnem vzorcu naklekljan cvet od roe pripravila: Romana Novak foto: fotoarhiv A.F. Stania

maj 2013 / noviutrip@novi-utrip.eu / RIBNIKO SODRAKI UTRIP

LJUDJE IN DOGODKI

Kljub polnoletnosti e vedno polni otroke igrivosti

Kresnikine otroke dejavnosti Klub Kresnika je v Sodraici dosegel e polnoletnost. V osemnajstih letih je bilo v klubu dejavnih na desetine animatork in animatorjev ter ostalih pomonikov, ki so pripravili razline dejavnosti za otroke in mlade. Otroci so se udeleevali raznovrstnih delavnic, ki so bile posebej pogoste v adventnem, boinem ali velikononem asu. Kljub polnoletnosti klub ohranja otroko igrivost in nadaljuje z dejavnostmi. V naslednjih vrsticah lahko preberete o vse bolj priljubljenem edrkem iv-avu in o nartih za prihodnje. na veter, novembra so pekli pikotke in se igrali veliki lovek ne jezi se, ki so ga animatorji narisali v zgornji upnijski dvorani kar na tla. V veselem decembru so gostili Simona Lavria, s katerim so skupaj na ri-

V zadnjih letih je med otroki posebej priljubljena dejavnost edrki iv-av, ki se izvaja enkrat meseno v sodrakem upnijskem domu. Gre za obliko oratorijskega dne, kar pomeni, da otroci na enem sreanju doivijo razline dejavnosti od iger, delavnic, kateheze, prepevanja do pogovornih minut ipd. Septembra so se na primer pogovarjali o Don Bosku in barvali vreke za copate, oktobra so izdelovali hranilnike v obliki mlina

salne liste risali praznine motive. V prvem mesecu novega leta so udeleenci iv-ava izdelali preprosto igrao iz lonka in gumba na vrvici, februarja so s asopisnim papirjem oblepili plastini lonek in tako izdelali cvetlini lonek, marca so si ogledali risanko o Jezusovih udeih ter se malo pogovarjali o udeih, aprila so izdelali okvirje za slike, ki so jih okrasili z gumbi, mesec maj pa je bil prav poseben, saj so se udeleili otrokega festivala arno jezero v Ljubljani, kjer so se vkljuili v gledaliko delavnico in poeli razne vragolije v delavnici ulinega cirkusa. In prili smo do meseca junija, ko animatorji pripravijo zadnje sreanje, kjer se skupaj pozabavajo, igrajo in s im dobrim razveselijo tudi svoje elodke. isto na koncu sledi e dogovor, da se snidejo v zaetku julija, ko je v Sodraici tedenski oratorij.

V naslednjem olskem letu animatorji Kresnike in kateheti nartujejo raziritev dejavnosti za otroke vseh starosti. V pripravi je projekt Kateheza dobrega pastirja za najmlaje, stare od 3 do 6 let. Gre za sodoben pristop k vzgoji otroka, ki omogoa celovito spodbujanje otrokovih verskih zmonosti. Ob tem v otroku zbuja udenje in veselje, ki pa nista loena od ivljenja, saj se ne dotikata le verskega podroja. Za mlaje osnovnoolske otroke se bo e naprej izvajal edrki iv-av, ki bo potekal v podobni obliki kot pretekla leta. Predvideva se novost za stareje osnovnoolce, saj se pripravlja vzporedni projekt edrkemu iv-avu, ki e nima imena, bo pa namenjen krepitvi verske in osebnostne vzgoje starejih otrok. Ve o tem si boste lahko v prihodnjih mesecih prebrali na spletni strani www.mc-kresnicka.si. Stari, lepo vabljeni, da otroke im prej prijavite na Kresnikine otroke dejavnosti.

Besedilo: Nadja Zobec Fotografija: arhiv Kresnike, Andrej Kos

Ime Janko Marin je pri naih bralcih poznano e nekaj let, in to po razlinih ustvarjalnih plateh. Veseli nas, da lahko ponovno zapiemo nekaj o Marinevih domislicah, ki so, kakor koli e vzamete, uporabne na tak ali drugaen nain. Tokrat o koaricah za bujna, dehtea in prekipevajoa enska oprsja

Huh, to pa je modrek!

Odkar tudi na facebooku redno predstavlja svoje pletene izdelke, je, kot bi rpal iz neusahljivega vira zamisli. Vendar ne morem 'kriviti' samo tega socialnega omreja za njegovo marljivost, veliko mero gre k Jankovemu lastnemu pogledu na material, ki mu slui v praktine namene, pripisati kar Rokodelskemu centru Ribnica in pletarski oli v okviru le-tega. Letos je Janko Marin obiskoval 2. letnik pletarske ole, v katerem so v sklopu olskih sreanj izdelovali leskove vitre in pletli ko, 6

iz koruznega likanja izdelali predpranik, spletli koaro cajno in iz vrbovega ibja pletli tradicionalno ribniko koaro 'holandarico'. 25. aprila je bila v Rokodelskem centru sveana podelitev potrdil ob zakljuku ole za udeleence 1. in 2. razreda pletarske in

lonarske ole. Zagreti uenec, o katerem tee beseda v temle prispevku, je sveanost na alost zamudil, se je pa potrudil priti vsaj k zakljunemu sreanju, da bi z novo zamislijo, vzniklo v njegovi domiljiji, obogatil svoje soolke, soolce in mentorje. Po sveani podelitvi jim je predstavil koarico, ki jo je v namen tega zakljuka izdelal s epcem hudomunosti. Gre za neklasien modrek, spleten iz leskovih viter. Ogrodje je iz dveh lesenih obroev, na katerih so vrbove ibe. Udeleencem prireditve je bil intimni del enskega spodnjega perila kakopak ve! Nekateri so zvedavo spraevali za model, drugi pa predlagali, naj naredi e trendovske tangice. Romana Novak fotografija: fotoarhiv Janko Marin

RIBNIKO SODRAKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / maj 2013

AKTUALNO
tevilni prebivalci dnevno zahajajo v gozdove, po dolgi zimi se tovrstna aktivnost e povea. Lastniki gozdov v njih opravljajo razlina gozdna dela, ostali obiskovalci se v gozd namenijo po gobe, zdravilna zelia, na lov ali zgolj na svoj dnevni sprehod. Zavedati pa se moramo, da skoraj ob vsakem naem obisku gozda obstaja verjetnost, da se sreamo z rjavim medvedom, ki konec aprila ali v zaetku meseca maja zakljui z zimskim dremeem. Zaloge tole se medvedom v dolgi zimi iztroijo, zato z zaetkom vegetacije zanejo z neutrudnim iskanjem hrane. e posebej aktivne so pri tem medvedke, ki morajo z mlekom nahraniti v asu zimskega dremea polegle mladie. Medvede pogosteje sreamo na mestih, kjer je hrana najlaje dostopna. To so predvsem pasia in obmoja krmi. Poglavitni vir medvedove hrane v prosti naravi predstavljajo zelia in plodovi, le manji del hrana ivalskega izvora. V poletnem in jesenskem asu mu je miza seveda bogateje pogrnjena kot pozimi in pomladi. Temu se je medved svojstveno prilagodil. V asu izobilja se pospeeno hrani s plodovi zeli, grmovnih in drevesnih vrst. Beljakovinsko bogato hrano najde tudi v liinkah uelk, ki jih izbrska iz trohneih panjev, mravlji ali osirjev. Da ga privlai ebelja zalega, obdana z medom, izdaja njegovo poimenovanje med-jed. Medved je znan tudi kot mrhovinar, ki pospravi najdene ostanke poginulih ivali. Pogosto odvzame plen ali njegove ostanke tudi risu ali volku. To seveda ne pomeni, da sam ne upleni ivali, ko se mu za to ponudi ugodna prilonost. Odlien voh lahko medvede pri iskanju hrane pripelje tudi do naselij. Prilonost dela tatu in tako se poleg naravne hrane lahko na medvedovem jedilniku znajdejo tudi ebele, drobnica, sadje, ostanki hrane v smetnjakih in drugi manj varovani viri hrane. Zmanjanje verjetnosti za konflikte poskuamo zagotoviti tudi z ukrepi v medvedovem naravnem okolju Z namenom, da se medved ne priblia naseljem, se medveda tudi krmi. Krmljenje medveda je dovoljeno le na krmiih, ki so odmaknjena od sklenjenih naselij. Na teh mestih se izvajata tudi letno tetje in odstrel rjavih medvedov. Pomembneja od krmi je seveda skrb za vzdrevanje primernih prehran-

Nasveti za laje sobivanje z medvedom

skih in bivalnih pogojev v gozdu. S puanjem odmrlega drevja, vzdrevanjem, sadnjo in pospeevanjem sadnega, plodonosnega drevja in grmovnic, vzdrevanjem gozdnih jas, pasi, grmi in krmnih njiv izboljujemo dostopnost in poveujemo raznovrstnost hrane, ki jo lahko koristi tudi medved. Tudi prebivalci lahko s primernim ravnanjem in obnaanjem zmanjamo monost nastanka konfliktov Rjavi medved je po naravi radoveden, vendar se, e je le mono, sreanju z ljudmi izogne. Lahko dostopna hrana je poglavitni vzrok njegovih obiskov bliine lovekovih bivali. Medved je vsejed in privabljajo ga tako ostanki hrane v smetnjakih, kompostnikih ali gnojiih kot zrelo sadje in vrtnine, ebele v ebelnjaku ter travna ali koruzna silaa. Najbolj uspeno zaito pred obiski medveda nam nudi elektrini pastir. Iluzorno je sicer priakovati, da bomo vsa naselja ogradili z elektriko, je pa primerno, da zaitimo najbolj izpostavljene objekte (ebelnjaki, silosi, zrelo sadje, ivina na pai ...). Tudi s tem, da ne puamo dostopne hrane v neposredni okolici naselij, poskrbimo, da medved ne postane na redni obiskovalec in nadloga. Za varen obisk gozda se drimo nekaterih preizkuenih pravil obnaanja, kot so glasna hoja, ki medveda opozori na nao prisotnost, gibanje po cestah, poteh, stezah in preglednem terenu. Ne zahajamo namenoma v predele gozda, kjer vemo, da se trenutno zadrujejo medvedke z mladiki. V kolikor imamo s seboj psa, naj bo ta na povodcu. e medveda opazimo, ga opozorimo nase in se mu umaknemo, nikdar pa ga ne zasledujemo. e se medved povzpne na zadnje noge, pomeni, da nas opazuje, in nikakor ne, da nas napada. Varneji je sprehod v dvoje ali v skupini, saj smo tako glasneji in prej opaeni. Kaj storimo, e nam medvedi kljub vsemu povzroajo teave? Za primere reevanja teav zaradi priblievanja loveku in njegovim bivaliem je v Republiki Sloveniji ustanovljena intervencijska skupina za primere hitrega ukrepanja v primeru ogroanja ivljenja ljudi in premoenja. Dostop do nje je mogo 24 ur dnevno preko centra za obveanje na telefonsko tevilko 112. Intervencijska skupina reuje nastale probleme najprej s svetovanjem, mor-

da s plaenjem, pregonom in postavljanjem odvraalnih sredstev, le v skrajnih primerih z odlovom ali odstrelom problematinih ivali. Viino nartovanega odstrela in lovno dobo za zavarovane vrste velikih zveri letno doloi ministrstvo s pravilnikom. Za medveda je doloena lovna doba od 1. oktobra do 31. decembra in od 1. januarja do 30. aprila. Izven lovne dobe je medveda dovoljeno loviti le po izredni odlobi, ki jo lahko zaradi ogroanja varnosti ljudi izda Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO). Za taken ukrep se odloi le tedaj, ko so izrpani vsi drugi moni ukrepi. V primerih, ko se na premoenju pojavi koda po zavarovanih vrstah, med katere spada tudi medved, smo upravieni do odkodnine. Okodovanec mora kodo pisno prijaviti na obmoni enoti Zavoda za gozdove najkasneje v roku treh dni od opaene kode. Oceno kode izvajajo za ta namen pooblaeni cenilci. Na obmoju ZGS OE Koevje imamo trenutno 8 cenilcev. Pooblaeni cenilec mora v roku dveh dni od prijave opraviti ogled dogodka in izdelati zapisnik. V osmih dneh po prijavi mora pooblaena oseba zapisnik poslati na ARSO. In zakljuek? V naih krajih, na Koevskem in Notranjskem, se je rjavi medved ohranil predvsem zaradi obsenih gozdov in ve kot stoletne zaite. Tu je njegova tevilnost v primerjavi z drugimi deli Slovenije e danes najveja. Med prebivalstvom je medved od velikih zveri e najbolj priljubljen. Kljub relativno pogostem opaanju e vedno vzbuja pozornost in obudovanje, ki se je razvilo v stoletjih naega sobivanja z njim. Dolgoroni obstanek rjavega medveda pri nas je vsekakor mogo le ob ustrezno regulirani tevilnosti, ki bo omogoala strpno sobivanje loveka in medveda. Rjavi medved je naa najveja zver in lovek njegov edini regulator. Ohranitev medveda in ostalih zveri je tako lahko razpoznavni znak ohranjenosti naega okolja in nae pripravljenosti za smotrno gospodarjenje z naravo. Miran Bartol, univ. dipl. in. gozd Zavod za gozdove Slovenije OE Koevje

MONT
TESARSKA DELA: izdelava strenih konstrukcij stanovanjskih stavb, nadstrekov, brunaric,kozolcev, vrtnih paviljonov ...

Sevenek Peter s.p., eljne 5, 1330 Koevje

gsm: 031 560 584

SUHOMONTANA GRADNJA: spueni stropi, predelne stene, mansardna stanovanja iz gips plo Knauf, termo izolacija

KLEPARSKA DELA: lebovi, obrobe, lote, dimnike obrobe ...

GRANIT
obdelava kamna
gsm: 041 737 505 tel.: 836 93 57 fax: 836 21 12

MARMOR

KROVSKA DELA: prekrivanje strehe od nabave potrebnega materiala do izvedbe strehe po vai izbiri in s pomojo naih predlogov in idej Tondach, Bramac, Creaton, Esal, Trimo ...
IZVAJALEC montae strenih oken VELUX

email: peter.sevensek@amis.net

Bogomir Oraem s. p., Trubarjeva 5, Ribnica Delavnica: Hrovaa 47, Ribnica

maj 2013 / noviutrip@novi-utrip.eu / RIBNIKO SODRAKI UTRIP

RIBNIKO SODRAKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / maj 2013

PRIZMA DUHA
Dragi prijatelji, ivljenje je sestavljeno iz niza slovesov, da bi se lepo pripravili na zadnje, najpomembneje slovo. Pesnik Tagore je o tistem slovesu dejal: Vraam kljue svoje hie. Vsem se priklanjam in zahvaljujem. Svetilka tega ivljenja ugaa in svita se onstranski dan (Darovanjke).

Bamba Tanko Franc, s.p., Prena 4A, 1310 Ribnica t 01 836 21 01 | f 01 836 92 12 | m 041 643 004 e bamba.sp@siol.net
Delovni as: delavniki od 1000 do 1700 sobota od 1000 do 1300

Slovo

No, svetilka tega ivljenja mi morda res e ne bo jutri ugasnila,velja pa za starega in za mladega loveka napis na sonni uri: Ko vzhaja, e zahaja. To razmiljanje me ne navdaja z nikakrno alostjo, saj verjamem, da nam je resnino ivljenje pripravljeno ele onkraj. Do takrat pa se moramo truditi in zoreti. Hvala vam, ker sem lahko dvanajst let zorel med vami in upam, da sem vsaj nekoliko pomagal zoreti tudi vam. Bogu se zahvaljujem za leta v Koevju in za vse darove, ki sem jih prejel. Naj vsaj nekatere od teh darov natejem: Nebeka narava Marsikatera ura naega ivljenja je al izgubljena. as, ki ga preivi v naravi, ni nikoli izgubljen. Spoznal sem, da zemlja loveka ljubi. Odvzame mu alost in duo napolni z vedrino. Netete poti na Fridrihtajn v vseh letnih asih so bogastvo, ki ti ga nihe ne more vzeti. Dobri ljudje Sreeval sem vas vsak dan med farani v cerkvi, med verniki drugih Cerkva in veroizpovedi, med nevernimi, med levimi in desnimi, na cesti in v uradih. Spoznal sem, da se z dobroto srca in iskrenostjo poasi dale pride. eprav se kdaj zdi, da med ljudmi zmaguje la, je to samo videz. La ima velike kratkotrajne uspehe in povzroi boleino, nikoli pa ne more zmagati. Tudi v Koevju vsak dan zmaguje srna dobrota. Na tem mestu se ne elim delati vejega, kot sem v resnici. eprav sem se trudil, iveti po naelu resnice, dobrote in ljubezni, mi to ni vedno uspelo. Odpustite mi, prosim, vsi, ki mi morate kaj oprostiti! Spoznanje, kdo je resnino velik Ni nujno, da je zelo pomemben tisti, ki veliko govori ali se pojavlja v medijih. Zares velik je tisti, ki je zvest v svojem stanu in v slubi. Hvala vam, neteti moje in ene, ki vas obudujem zaradi vae delavnosti, zvestobe druini ali potrpljenja v teavah

Tukaj ne morem mimo tevilnih bolnikov, ki ste e leta priklenjeni na posteljo, ne da bi se pritoevali, in ne mimo tistih, ki jim streete. Vse vas obudujem. e govorimo o presekih, ste to vi. Sodelovanje Ugotovil sem, da so najveje ovire za sodelovanje predsodki, ki samostojno rastejo v loveku, kadar se ne druimo. V osebnih sreanjih spozna, da smo vsi najprej ljudje in da elimo iveti v miru in dobroti. V Koevju smo verski voditelji, ne pretiravam, postali prijatelji. eprav se zavedamo razlik v izpovedovanju vere, se med seboj globoko spotujemo, to pa se prenaa tudi na vernike. Vemo, da hodimo po razlinih poteh k istemu cilju. Hvala vam, bratje protestanti, pravoslavni in muslimani! Ne pustimo, da bi kakna ideologija ali kaken posameznik nae prijateljstvo uniil. Hvala vodstvu obine, ki nas vsako leto zbere na prijateljskem kosilu. Gesta izjemnega pomena! Odnos z lokalno skupnostjo

lovek mora vzeti ivljenje, kakrno je, in ga skuati olepati. Veliko stvari si ne izbiramo sami, pa pa so nam dane. Bil sem tukaj v asu, ko je bilo treba - hoe noe - urediti vpraanje denacionalizacije tudi v odnosu do Obine Koevje. Za obe stranki so bila to zahtevna vpraanja. Danes sem preprian, da smo tudi to poglavje reili astno za obe strani. Zahvaljujem se g. upanu in njegovim sodelavcem za dobrohotnost ter zaupanje, ki se je ustvarilo med nami. Zaupanje je temelj prihodnosti. Samo na tem temelju bo Koevska postala deela svobodnih, pogumnih in veselih ljudi. Z zvestim sodelavcem g. Tadejem Kersniem se konec julija poslavljava, v Koevje pa prideta nova duhovnika. elim si, da bi ju sprejeli tako dobrohotno kot ste naju. e enkrat, hvala za vse, in Bog povrni! Tone Gnidovec, upnik fotografiji: Stefaan Van den Abbeele

PRODAMO HIE: VELIKE LAE, Ortnek, energetsko varna hia izdelana do III. podaljane faze, leto izgradnje 2009 iz odlinih gradbenih-Les in izolacijskih materialov. 150 m2 uporabne povrine, velikost parcele 521 m2. Ob hii izdelana nadstrenica. Mona izvedba notranjih del z preizkuenimi izvajalci in vgrajenimi materiali po eljah kupcev na njihov stroek. Mono plinsko ogrevanje, cena 160.000,00 , Zniana cena 154.000,00 , Ponovno zniana cena 135.000,00 VELIKE LAE, Ortnek, energetsko varna hia izdelana do III. podaljane faze, leto izgradnje 2009 iz odlinih gradbenih-Les in izolacijskih materialov. 150 m2 uporabne povrine, velikost parcele 523 m2. Ob hii izdelana nadstrenica. Mona izvedba notranjih del z preizkuenimi izvajalci in vgrajenimi materiali po eljah kupcev na njihov stroek. Mono plinsko ogrevanje, cena 170.000,00 , Zniana cena 159.000,00 , Ponovno zniana cena 140.000,00 SODRAICA- imarice, dvostanovanjska hia z gospodarskim poslopjem in vrtom, zgrajena leta 1970, stanovanjske povrine cca 240 m2, velikost zemljia 1634 m2, kompletno opremljena z nedokonanim gospodarskim objektom velikosti 9X8m z zaeto gradnjo leta 1985. Vsa infrastruktura, CK na olje, vseljiva po dogovoru, cena 276.000,00 STARA CERKEVKoblarji, Stanovanjska hia (12,5x8 m2) potrebna kompletne obnove, mona tudi novogradnja na obstojeem temelju- upotevajo se e plaani prispevki, vsa infrastruktura na parceli, neto uporabne povrine 97 m2, velikost parcele 610 m2, brez obremenitev, zgrajena pred letom 1967, cena 58.000,00 nova cena 49.000,00 LOKI POTOK, Lazec, prodamo stanovanjsko stavbo (gostinski objekt) v izmeri 87 m2 in dva poslovna prostora v izmeri 85 m2 in 199 m2 ter dvorie v izmeri 1649 m2 primerno za turistino dejavnost z idilino okolico, zgrajeno leta 1989, vsa infrastruktura, CK na olje in trda goriva, takoj vseljivo, cena 133.000,00 DOLENJA VAS- olska ulica, prodamo starejo stanovanjsko hio potrebno obnove v tlorisni izmeri 73 m2 z gospodarskim poslopjem v izmeri 54 m2, zgrajeno pred letom 1967. Celotna parcela je velika 1134 m2. Vsa infrastruktura. Cena je 61.000,00 GROSUPLJE- Brinje, prodamo stanovanjsko hio zgrajeno leta 1970, streha obnovljene 1997, velikost parcele 624 m2,, neto tlorisne povrine 160 m2, CK na olje, delno opremljena, vsa infastruktura , takoj vseljiva, cena 149.500,00 VIKENDI: KOEVJE-KOLPA- Maverc, 150 m od reke Kolpe v vasi Maverc prodamo stanovanjsko hio 7,60 x 5,10 m, zgrajeno leta 2011 do druge gradbene faze- pod streho, voda in elektrika na parceli velikost parcele 516 m2, brez obremenitev, cena 41.000,00 KOEVJE-KOLPA- Maverc, 150 m od reke Kolpe v vasi Maverc prodamo stanovanjsko hio 7,60 x 5,10 m, zgrajeno leta 2011 do druge gradbene faze- pod streho, voda in elektrika na parceli velikost parcele 267 m2, brez obremenitev, cena 35.000,00 KOEVJE-KOLPA- Maverc, 150 m od reke Kolpe v vasi Maverc prodamo stanovanjsko hio 7,60 x 5,10 m, zgrajeno leta 2011 do druge gradbene faze- pod streho, voda in elektrika na parceli velikost parcele 420 m2, brez obremenitev, cena 40.000,00 POSLOVNI PROSTORI : LJUBLJANA martinska, BTC, Poslovni prostor v izmeri 36,07 m2

se nahaja v pritliju ob glavnem vhodu- frekventna lokacija, poslovne zgradbe Tangram, zgrajen leta 1995 vsa infrastruktura, CK, takoj vseljivo, brez obremenitev, vpis v ZK se izvaja, cena 180.000,00

PARCELE: GRADBENE: TREBNJE- MALE DOLE pri STEHINJI VASI, Prodamo stavbno zemljie z poruenimi objekti, dvorie v izmeri 92 m2, stanovanjska stavba v izmeri 55 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 20 m2 in panik v izmeri 1041 m2, ( celotna velikost parcele je 1208 m2), komunalna ureditev je izdelana, zanimiva kmeka idila in lokacija, cena 46.900,00 zniana cena 39.000,00 , super cena 30.500,00 VELIKE LAE- Karlovica, na lepi lokaciji prodamo gradbeno parcelo v izmeri 1338 m2 z pridobljenim gradbenim dovoljenjem za stanovanjsko hio v izmeri 7x9 m ter zaeto gradnjo izdelano do prve ploe, vsa infrastruktura ob parceli, cena 76.000,00 SODRAICA, na Pesku, prodamo gradbeno parcelo v izmerah 927 m2, z urejeno dostopno potjo, vsa infrastruktura v neposredni bliini, brez obremenitev. Cena za m2 je 35.00 . SODRAICA, na Pesku, prodamo gradbeno parcelo v izmerah 928 m2, z urejeno dostopno potjo, vsa infrastruktura v neposredni bliini, brez obremenitev. Cena za m2 je 35.00 . SODRAICA, na Pesku, prodamo gradbeno parcelo v izmerah 860 m2, z urejeno dostopno potjo, vsa infrastruktura v neposredni bliini, brez obremenitev. Cena za m2 je 35.00 . SODRAICA, na Pesku, prodamo gradbeno parcelo v izmerah 771 m2, z urejeno dostopno potjo, vsa infrastruktura v neposredni bliini, brez obremenitev. Cena za m2 je 35.00 . VELIKE LAE, Karlovica, parcela se nahaja ob asfaltirani cesti v vasici Karlovica v izmeri 1259 m2, ima pridobljeno delno dokumentacijo za gradnjo- projekt, plaan komunalni prispevek, vsa infrastruktura ob parceli, zanimiva sonna lokacija, cena 55.000,00 VELIKE LAE- strogi center, prodamo gradbeno parcelo v izmeri 925 m2, Vsa infrastruktura na ali ob parceli. Pridobljena Lokacijsa informacija o gradnji. Cena za m2 je 49,00 KMETIJSKE PARCELE: RIBNICA- v k.o. Ribnica, prodamo gozd v izmeri 32442 m2, dostop urejen, zanimiva lokacija, cena za m2 je 0,45 ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI: RIBNICA Gorenjska c., v najem oddamo poslovni prostor za mirne dejavnosti v izmeri 51,48 m2 v drugem nadstropju, zgrajen pred letom 1967, obnovljen leta 2004, parkirni prostor, takoj vseljivo cena najema 300,00 - upotevani tudi e vsi stroki, predplailo., garancija RIBNICA Zlata ribica v najem oddamo poslovni prostor za mirne dejavnosti v izmeri 59,58 m2 v pritliju, zgrajen leta 2011, takoj vseljivo, cena najema 395,00 neto plus stroki, predplailo., garancija RIBNICA, Merharjeva ulica, oddamo v najem poslovni prostor v izmeri cca 200 m2 zgrajenega leta 1999, primeren za mirno dejavnost, proizvodne storitve, fitnes studio itd,vsa infrastrukura, parkirna mesta ogrevanje na olje, cena najema 990,00 neto meseno, plus stroki, garancija, predplailo RIBNICA, strogi center, Oddamo v najem kompletno opremljen z opremo aparati in drobnim inventarjem, gostinski lokal v skupni izmeri 399,46 m za dalje obdobje. Lokal je bil obnovljen leta 1995. Vsa infrastruktura. Cena najema je 800,00 neto meseno, plus stroki, garancija in predplailo. LJUBLJANA- Dunajska, oddamo po-

slovni prostor v izmeri 38,54 m2 se nahaja v drugem nadstropju poslovne zgradbe, vsa infrastruktura, dvigalo, CK, zgrajen leta 1971, vseljiv takoj, kompletno opremljen, klimatiziran, dva loena prostora, cena najema 300,00 neto plus stroki, predplailo. garancija RIBNICA, strogi center, na top lokaciji oddamo v najem poslovni prostor v izmeri cca 85 m2, stavba zgrajena pred letom 1967, v fazi obnove- intalacije, ogrevanje in fasada, za mirno dejavnost, vseljivo po dogovoru- upotevati gradbena dela, cena najema za mesec je 600,00 neto plus stroki, predplailo garancija

PRODAMO STANOVANJA: AKTUALNO: RIBNICA, Knafljev trg, dvosobno stanovanje z balkonom in kletjo v izmeri 63,11m2, zgrajeno leta 1978, v etrtem nadstropju, CK , vsa infrastruktura, takoj vseljivo, cena 59.950,00 . RIBNICA, strogi center- krabev trg, dvo in polsobno stanovanje v izmeri 70,08m2, zgrajeno leta 1994, v drugem nadstropju, CK , takoj vseljivo, cena 90.000,00 , nova cena 72.000,00 RIBNICA , strogi center- enosobno 46,20m2, zgrajeno leta 2007, v prvem nadstropju, CK na plin, takoj vseljivo, dva parkirna mesta, cena 85.000,00 . RIBNICA , strogi center- dupleks 49,20m2, zgrajeno leta 2007, v drugem nadstropju, CK na plin, takoj vseljivo, dva parkirna mesta, cena 85.000,00 . BOHINJSKA BISTRICA, center, Trg svobode, dvosobno stanovanje v izmeri 60,03 m2 v drugem nadstropju z kletjo in parkirnim mestom v izmeri 15 m2 vse zgrajeno leta 2008, vpisano v ZK, takoj vseljivo, cena 139.000,00 zniana cena 130.000,00 , dodatno zniana cena 119.000,00 , super cena 110.000,00 RIBNICA , strogi center- enosobno 38,65m2, zgrajeno leta 2007, v drugem nadstropju, balkon, klet, CK na plin,vsa infrastruktura, etano urejeno,takoj vseljivo, dva parkirna mesta, cena 69.500,00 . RIBNICA- Goria vas, prodamo opremljeno dvosobno stanovanje v prvem nadstropju v izmeri 70,04 m v vestanovanjski hii, zgrajeno pred letom 1967, delno obnovljeno okna 1987, fasada leta 2009, drvarnica v izmeri 10,08 m2, vsa infrastruktura, CK, brez obremenitev, vseljivo v enem mesecu, cena 49.500,00 LJUBLJANA, Bratoveva pload, Beigrad, Prodamo opremljeno enosobno stanovanje z pomonim prostorom in balkonom v prvem nadstropju vestanovanjskega bloka v skupni izmeri 36,69 m2 zgrajeno leta 1975, vsa infrastruktura, ogrevanje na mestni plin, delno obnovljeno leta 2008, takoj vseljivo, vpisano v ZK, brez obremenitev, cena 93.000,00 , zniana cena 89.000,00 , nova cena 75.000,00 RIBNICA, Kolodvorska, prodamo trosobno stanovanje z uporabno povrino 76,60 m2 ki se nahaja v tretjem nadstropju vestanovanjske hie, zgrajene pred letom 1967, stanovanje je bilo obnovljeno leta 2005, balkona ni,kompletna infrastruktura, vseljivo v enem mesecu, cena 69.400,00 Koevje Center- Kidrieva ul. prodamo dvosobno stanovanje v izmeri 61,20 m2 v prvem nadstropju, delno opremljeno, zgrajeno leta 1979, vpisano v ZK, balkon, vsa infrastruktura, takoj vseljivo, cena 66.500,00 KUPIMO: Tel. 01 8362-101 Fax 01 8369 212 GSM 041 643-004 Lep pozdrav, Tanko Franc

maj 2013 / noviutrip@novi-utrip.eu / RIBNIKO SODRAKI UTRIP

INTERVJU
Ko v teh dneh tudi nova vlada po mnenju tevilnih ekonomistov s svojimi ukrepi in dragim zadolevanjem ne obeta veliko, postajajo mnogi upokojenci, ki e tako ali drugae ivijo pod pragom revine, e bolj zaskrbljeni O tem, predvsem pa, kako ivijo upokojenci na Koevskem, smo se pogovarjali z njihovo priljubljeno in uspeno predsednico Ano Kosten, ki je na lanskem volilnem obnem zboru dobila e en mandat. Aprila lani ste imeli volilni obni zbor, na katerem ste bili ponovno izvoljeni za predsednico drutva. Z zaupanjem novega mandata so Vam lani izrekli pomembno priznanje za minulo delo pri vodenju drutva, hkrati pa je to tudi odgovornost za naprej. Kakna sta Va program in vizija vodenja drutva za prihodnost? Program dela je vsako leto bolj obseen. Vedno znova uvajamo nove dejavnosti in se prilagajamo sedanjemu asu in potrebam lanov drutva. Pri tem smo dokaj uspeni, zato bomo tudi vnaprej delovali na ta nain. Idej za nove dejavnosti je dovolj. Zelo pomembno je, da se omogoi vsem vejam dejavnosti drutva enake monost delovanja in napredka. Leta 2010 je Drutvo upokojencev Koevje praznovalo astitljiv jubilej 60-letnico delovanja. Kako ste ga obeleili? Takratni asi z dananjimi niso primerljivi, pa vendar Ali lahko potegnete kakno vzporednico, predvsem na podroju medlovekih odnosov? Ponosni smo, da je drutvo praznovalo tako visok jubilej in temu primerno smo tudi ta dogodek obeleili v portni dvorani Koevje ob udelebi tevilnih lanov drutva in gostov ter s podelitvijo priznanj in plaket zaslunim lanom drutva. Na gost je bil tudi takratni predsednik Republike Slovenije s soprogo. Obina Koevje je drutvu podelila zlato plaketo, ravno tako ZDUS. Vzpostavljanje dobrih medlovekih odnosov je ena od pomembnih nalog vseh dejavnih lanov drutva. Kot predsednica drutva posebej poudarjam dobro medsebojno sodelovanje, razumevanje in spotovanje. Po odzivu lanov sode celotni delovni ekipi to uspeva. Kakne monosti imajo stareji ljudje v Koevju glede medsebojnega druenja in prijateljevanja? Ali imate center dnevnih dejavnosti, medgeneracijsko sredie, morda hio soitja in podobno? Katere sekcije delujejo v okviru drutva? V Koevju delujejo tevilna drutva ali njim podobna zdruenja, v katerih delujejo tudi stareji. V naem drutvu imamo zelo obiren dnevni 10

Ana Kosten, predsednica Drutva upokojencev Koevje

urnik dejavnosti, zato bi lahko to nae druenje opredelili kot dnevni center dejavnosti. Medgeneracijskega sredia nimamo, imamo pa dobro vpeljano medgeneracijsko sodelovanje z Gimnazijo Koevje na podroju raunalnikega opismenjevanja ter z nekaterimi drugimi olami na podroju sodelovanja v naih organiziranih kulturnih dogodkih. Delovanje drutva je organizirano po posameznih podrojih, kot so gospodarsko-stanovanjski

toliko teav kot dejstvo, da nimamo podatkov o starejih, katere bi obiskali. V nekaterih obinah so pronjam drutev ugodili in jim posredovali potrebne podatke, v Obini Koevje pa nai pronji kljub podpisu ustrezne pogodbe niso ugodili. Zato se morajo nae prostovoljke in prostovoljci posebej potruditi, da najdejo in obiejo stareje obane. Prostovoljke in prostovoljci vsako leto opravijo preko 500 obiskov na domu starejih ter e posebej okrog 250 obiskov ob novoletnem obdarovanju lanov drutva v starosti nad 80 let. V posameznih primerih nudijo tudi pomo, kot so prevoz k zdravniku, nakup v trgovini in podobna opravila. Ne glede na politino naravnanost in obarvanost sleherne vlade se interventnim in varevalnim ukrepom ne bo mogoe izogniti! Dvig DDV-ja in dodatni varevalni ukrepi pa bodo razmere samo e poslabali. Zaradi gospodarsko slabo razvite obine Koevje je kupna mo prebivalcev e nija kot na drugih obmojih. Kako se vse to odraa v ivljenju koevskih upokojencev, kjer e mnogi ivijo pod pragom revine?

del, druabne dejavnosti, v katere sodijo kultura, izleti in druabna sreanja, letovanja, izobraevanje in dopisnitvo, delavnice za ohranjanje kulturne dediine, rone spretnosti in umetnike stvaritve, portno rekreativne dejavnosti in dokaj obsena socialno humanitarna dejavnost. Ljudje, njihovo znanje in osebnostne lastnosti so edina prednost v dananji globalni drubi. To velja tudi za stareje. V Sloveniji deluje 45 univerz za tretje ivljenjsko obdobje. Kako je s tem na Koevskem? Ta nain izobraevanja je organiziran v okviru Ljudske univerze Koevje. K temu lahko pristopajo stareji na lastno pobudo. Nae drutvo organizira predvsem teaje za raunalniko opismenjevanje naih lanov ter tematska predavanja. Na ravni celotne Slovenije je projekt Stareji za stareje, ki ga vodi Zveza drutev upokojencev Slovenije (ZDUS), lepo zaivel. Kako uspeni pa so prostovoljci in koordinatorji v sklopu tega projekta pri vas, na Koevskem? Ali velika teritorialna razsenost in razprenost naselij prostovoljcem pri popisovanju kakovosti bivalne ravni starejih nad 69 let povzroa veliko teav? Organiziranje projekta Stareji za stareje za boljo kakovost ivljenja doma sega v leto 2004 v okviru Zveze drutev upokojencev Slovenije. Nae drutvo je k temu projektu pristopilo leta 2007. Iz podatkov, ki so nam na voljo, ivi v obini Koevje priblino 1950 starejih nad 69 let. Velika teritorialna razsenost nam ne povzroa

Po zadnjih podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je v koevski obini 4199 upokojencev, od tega 2740 s starostno pokojnino in povprenim prejemkom 632,19 EUR, 759 z invalidsko in povprenim prejemkom 504,35 EUR, 415 jih prejema druinsko pokojnino povpreje znaa 433,06 EUR, in 285 prejema vdovsko povpreni prejemek je 524,15 EUR. Povprena starost prejemnikov je 68 let. Navedeni podatki torej zajemajo povpreje, zato so tevilni prejemniki z zelo nizko pokojnino, ki ne zadoa za preivetje. Na Centru za socialno delo Koevje se oglasi vedno ve starejih prosilcev za izredne pomoi meseno okrog 120. Izredno teavne razmere doivljajo stareji zakonski pari, kjer je samo ena pokojnina. Na drutvu zaznavamo teavne razmere, pomagamo pa lahko le ob izvajanju projekta Stareji za stareje in na nain, kot sem ga e omenila. Tako velike obine, kot je koevska, si ne predstavljam brez oblikovane lokalne interdisciplinarne koordinacije! Kako sodelujete na tej ravni? Drutvo upokojencev je ustrezno vpeto v drubena dogajanja v obini in pri izvajanju svojih dejavnosti dobro sodeluje z vsemi subjekti, s katerimi se dopolnjuje in uveljavlja svoje interese. Kako sodelujete z Obino? Ali imate svojega predstavnika v Obinskem svetu? Kako uveljavljate svoje interese na ravni lokalne skupnosti? Ali upan Prebili rad pomaga? Zaetek sodelovanja z Obino Koevje sega v leto

RIBNIKO SODRAKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / maj 2013

INTERVJU
2001, ko je takratni predsednik drutva navezal stike z upanom obine in Obinsko upravo. To je bilo potrebno, saj je drutvo za obnovo stavbe drutva potrebovalo ustrezno finanno podporo. Z leti se je nain financiranja vseh drutev uveljavil z razpisi za razlina podroja delovanja le-teh. Lahko reem, da je sodelovanje z Obino Koevje dobro in razumevajoe. Tudi ob izvolitvi dr. Vladimirja Prebilia za upana smo z njim vzpostavili sodelovanje na ravni, ki smo jo imeli vpeljano e prej. Ob raznih prilonostih se radi pohvalimo s to dobroto, saj marsikatero drutvo upokojencev nima taknega razumevanja pri svojem upanu. Ne moremo pa se pohvaliti, da smo upokojenci obine Koevje zastopani v Obinskem svetu. Politina stranka DeSUS ima enega svetnika, s katerim pa nae drutvo ni vzpostavilo delovnih stikov. Nezastopanost v Obinskem svetu je pomanjkljivost, ki jo bomo morali v prihodnje odpraviti. Ali za uinkovito in redno obveanje svojih lanov o dejavnostih drutva izdajate kakno drutveno glasilo? Za dobro delovanje drutva je izrednega pomena redno obveanje lanov o vseh dogodkih v drutvu. V ta namen imamo vpeljanih ve nainov: preko poverjenikov na terenu, z vsakoletnim programom dela, z objavljanjem na oglasnih mestih ter v zadnjih tirih letih tudi z radijsko oddajo Modri pristan za upokojence naega drutva, in sicer na radiu Univox, vsako prvo sredo v mesecu. Dejavni lani pripravljamo aktualno gradivo za objavo v reviji za upokojence Vzajemnost in tudi v lokalnih asopisih. Pred tremi leti smo vzpostavili spletno stran drutva, ki jo redno dopolnjujemo z vsemi aktualnimi dogodki, predstavljamo pa se tudi na spletni strani Posrcumlad. V letonjem letu smo vpeljali obveanje po e-poti, saj se tevilo lanov z znanjem uporabe interneta ustrezno poveuje, kar je tudi zasluga drutva z organiziranjem teajev raunalnikega opismenjevanja. Nekatera drutva so dejavna tudi navzven, povezujejo se z drugimi drutvi na irem podroju Slovenije. Katero je vae partnersko drutvo in kako uresniujete skupni program druenja? Najprej elim poudariti zelo pomembno povezavo drutva z Zvezo drutev upokojencev Slovenije ter s Pokrajinsko zvezo drutev upokojencev Dolenjske in Bele krajine. Z obema imamo vpeljano dobro sodelovanje. Predvsem v PZDU Dolenjske in Bele krajine se sreujemo s tevilnimi drutvi upokojencev na portnem, druabnem in humanitarnem podroju. Prijateljske vezi nas druijo s sosednjimi drutvi upokojencev, pa tudi z nekaterimi bolj oddaljenimi drutvi. Listine o pobratenju ali esa podobnega doslej nismo sklenili, kar pa je naa naloga za vnaprej. elimo vzpostaviti stik tudi s katerim od drutev upokojencev izven naih meja, zato si bomo v tej smeri prizadevali sodelovati z Obino Koevje, ki je pobratena z nekaterimi mesti preko meja Slovenije. Ob koncu elim dodati, da mi je delo z ljudmi in za ljudi v veselje in veliko zadovoljstvo. Ko vidim, kako vsak dan posebej oivijo vsi prostori drutva, ko se dogajajo udovita druenja in tkejo nova prijateljstva, ugotovim, da moj trud ni zaman in mi nobeno delo ni teko. Toda doseen uspeh ni samo moje delo, temve skupen uspeh celotne vodstvene ekipe na drutvu, s katero je prijetno sodelovati in delovati. Zato sem vedno hvalena vsem in vsakemu posebej. Spotovana predsednica, zahvaljujem se Vam za prijeten pogovor. Pri ponovnem mandatu vodenja drutva pa Vam elim veliko uspehov in osebnega zadovoljstva. Pogovarjal se je: Franci Koncilija

VRT IN PREHRANA
Bla tefani se je po konani diplomi iz ivinoreje zaposlil kar na lastni kmetiji. Nekaj znanja je pridobil na fakulteti, e ve pa v asu sodelovanja z Markom Kocjaniem na njegovi kmetiji. Bla je zael tako reko iz ni. Za zaetek je najel zemljo v okolici Fare, Vasi in celo Banje Loke, kjer je na pretek ostarelih kmetij, kjer ne morejo ve sami obdelovati svoje zemlje. Danes ima kmetija tefani, ki jo najdete v Fari 2 a, v najemu 20 ha obdelovalnih povrin, vendar v veini travnike in panike. To seveda ni v enem kosu, kar bi bilo za ivinorejsko proizvodnjo zaeleno. Na teh krakih travnikih pridela dovolj krme za 50 koz, 6 krav, nekaj svinj in tiri konje. Ker

Ekoloka kmetija TEFANI

Anja je prodajala mlene izdelke tudi v Koevju je Bla izredni ljubitelj ivali, seveda nima obiajnih ivali, ampak posebne avtohtone in tradicionalne ivali, ki smo jih v Sloveniji gojili v starih asih. Koze, ki dajejo ekoloki kmetiji tudi najve prihodka, so srnaste tradicionalne pasme in pa drenike, ki sodijo med avtohtone pasme. Majhne, nezahtevne krave sodijo v avtohtono cikasto pasmo. S temi preprostimi rdee-belimi kravami je navduil tudi okolike kmete. Seveda morajo imeti na kmetiji tudi avtohtone krkopoljske praie in tevilno perjad. Bla je zelo ponosen na svoje konje, ki sodijo v avtohtono pasmo posavski konj. Ker ivimo na obmoju divjih zveri, e posebej volka, je

Bla poskrbel za dobro varovanje svoje ivine. To ni le elektro ograja, to so e pastirski psi. Na kmetiji vas bodo pozdravili posebni rno-beli veliki psi, ki so izredni uvaji pred zvermi, to je pasma tornjak. Bla je e posebej ponosen nanje, saj njegove pse omenjajo celo tujci na internetnih straneh. Na kmetiji je veliko zanimivih ivali, zato ne manjka niti otrok. Letos je privekal na svet tretji in dva fanta bosta lepo sledila najstareji punci tudi pri vseh opravilih za ivali. ena Anja je ivilski tehnolog, z ivinorejcem Blaem sta idealna kombinacija za pridelavo in predelavo mleka. Predvsem iz kozjega mleka izdelujeta odline ekoloke izdelke od sira, mehkega sira skute, jogurta, prodajata pa tudi svee kozje mleko, po katerem je veliko povpraevanja. Poleg travnikov imajo le 30 arov njivskih povrin, ki jih uporabijo za pridelavo it ali celo zelenjave, vendar so predvsem usmerjeni v predelavo mleka. To je njihov glavni trni artikel. Prodaja Ekoloka kmetija, ki ima takne butine izdelke, kot so kozji sir, jogurti in drugo, te izdelke proda veliko laje kot tradicionalna kmetija. Vendar pa ivijo tefanievi v Fari, kar pomeni sto kilometrov od velike kupne moi, to je Ljubljane. V Koevju je Anja prodajala svoje izdelke ob sobotah pri Nami, vendar se podobno kot kmetija Konda ne pohvali z dobro prodajo. Nekaj zvestih strank so obdrali in jim izdelke pripeljejo celo na dom, kadar gredo z izdelki na trnico v Ljubljano. Ob sobotah so redno na ekoloki trnici na Pogaarjevem trgu v Ljubljani. To je prestina trnica, kjer je e teko dobiti prostor, kajti tevilo ekolokih kmetij naraa. Ob torkih prodajajo celo v Naklem, kjer je prav tako dobra prodaja, vendar dale od doma. Narti Kmetija je nastala resnino iz ljubezni do ivali, zato to ni

intenzivna, ampak ekoloka pridelava. e naprej bodo irili povrine glede na ponudbo iz zapuenih in ostarelih kmetij. Na njivskih povrinah je mono pridelovati tudi zelenjavo, po kateri je veliko povpraevanja na trnicah. Predelavo mleka bodo posodobili in uredili povrine za prodajo na domu. Blaa poleg izrednega veselja do ivali zanimajo tudi stari stroji, stari obiaji na kmetijah, kar je v teh asih velika posebnost. Za olske otroke in ostale skupine vasih predstavi kmeko opravilo, kot so ga znali nai predniki 50 in ve let nazaj. Oranje s konjsko vprego je lahko tudi turistina zanimivost, hkrati pa eli, da se ohranjajo stara znanja in obiaji. Kmetija tefani je takna, kot bi pred mnogimi leti nali navadno kmetijo kjerkoli v Sloveniji, vendar je v dananjem asu spet zanimiva in aktualna. S ponudbo ekolokih, sveih, v bliini pridelanih mlenih izdelkov bistveno pripomorejo k zdravi prehrani. Potroniki pa se moramo odloiti, ali bomo

Konji na kmetiji tefani niso samo za okras tudi mi kaj prispevali za ohranjanje okolja in lokalne pridelave hrane. Blaa dobite na telefonu 041 834 773. Ana Ogorelec 11

maj 2013 / noviutrip@novi-utrip.eu / RIBNIKO SODRAKI UTRIP

PODJETNIKI PESKOVNIK
Marsikateri na politik se pohvali, da je bil pred tem uspeen manager in bo tudi svoje politino poslanstvo izvajal na nain, kot je delal v gospodarstvu. To je bistvu zgreeno pojmovanje, saj je primarni cilj podjetja dobiek. Ta pa se med drugim dosega ob motiviranih, strokovnih in usposobljenih sodelavcih. Primarni cilj politine funkcije je urejeno bivanje dravljank in dravljanov. Kljub temu je potrebno povezati izhodia uspenosti, karizme, strokovnosti, ustvene inteligence, da lahko govorimo o celoviti in uspeni osebnosti. Prof. Milinski je npr. to pojasnil tako, da je zapisal: Najprej mora biti vodilni lovek v pozitivnem pomenu, ele potem je lahko strokovnjak, manager, politik ... ivljenjski moto ivljenjsko zgodbo Martina Luthra Kinga lahko preberemo v enciklopediji. Najveji borec za pravice temnopoltih se je rodil januarja 1929 in je umrl leta 1968, ko je komaj dopolnil 39 let. Bil je pastor ob svojem oetu, ki je bil duhovnik v Atlanti. Njegova revolucionarna pot se je zaela, ko mu je bilo estindvajset let, z dogodkom v avtobusu ko se Rosa Parker ni hotela presesti v zadnji del vozila, ki je bil namenjen rncem. Temelj delovanja dr. Martina Luthra Kinga je bil podoben Gandijevemu izhodiu nenasilja in pasivnega odpornitva. Tu je sledil naelom Jezusa Kristusa o ljubezni do vseh ljudi - tudi sovranikov - ki lahko spremeni drubo kot celoto. Shod pred petdesetimi leti Avgusta leta 1963 se je v enem od parkov v Washingtonu, ker so izvedeli, da bo tam govoril Martin Luther King, zbralo 250.000 ljudi. Za ta govor tiriintridesetletnega dr. Kinga ni nihe poslal uradnih vabil. Seveda takrat ni bilo Twiterja ali Facebooka. V bistvu je tudi Marin Luter King imel le nekaj izhodi, o katerih je elel govoriti. Ta niso bila ni kaj posebnega, a je elel povedati o tistem, za kar je util, da je v takratni drubi hudo narobe. In imel je poseben dar, da je doloil bistvo. Pri tem ni sledil na listu zapisanim alinejam, da bi v petih ali petnajstih tokah poudaril o tem, kar je potrebno spremeniti. Ljudem je govoril o vsem tistem, v kar je bil sam globoko preprian. Poslualci, ki so ga prili posluat, niso bili le iz Washingtona. Mnogi so se pripeljali iz ve-sto milj oddaljenih krajev, in pripeljali so se z vlaki, ki so jih do tega mesta vozili ve dni. Ob nemirih proti uradni politiki, ki so se zaeli v Mariboru ob znanih Kanglerjevih radarjih in se nadaljevali v veini vejih krajev po Sloveniji, je bilo prisotnih mnogo manj ljudi. Sedaj se spraujemo, zakaj se je ta revolucionarni duh razkadil. Konno nam 12

Edvard ilc Sinekove zgodbe - Martin Luther King mlaji

ni ni bolje, e vedno vladajo iste elite po istih smernicah, ki jim zagotavljajo udobno ivljenje, materialne dobrine in zagotovljen poloaj. Spraujemo se tudi, zakaj se v Mariboru zbere ve ljudi - nekaj tiso, v Koevju pa le nekaj deset. Maribor je veje mesto, a del odgovora je verjetno tudi v tem, ker prisotni utijo, da govorniki govorijo tisto, v kar verjamejo, in ne nekaj, kar je napisano na listu. Verjamem je torej vodilna beseda v taknih nagovorih, ki jih spremljajo elementi neverbalne komunikacije, in ki jih zaznamo kot pristne in resnine. (prim. neverbalne komunikacije: Govornik bi na primer govoril 'verjamem v spremembe', in pri tem imel roke epu, kar po neverbalni komunikaciji pomeni, da prikriva svoja ustva. Torej ne verjame v tisto, kar govori.)

Navzoi instinktivno utijo, e govornik verjame v svoje besede. Tak govor sprejmejo in se z njim poistovetijo. Verjamejo samemu govorniku, vsebini govora in predvsem nainu podajanja. Cilj, ki ga je predstavil govornik, je le ubesedeni cilj, ki ga imajo poslualci v sebi. Torej je vpraanje, ali so ljudje pred petdesetimi leti v washingtonski park prili zaradi Martina Lutra Kinga ali zaradi njegovega govora. Noben od odgovorov ni pravilen. Prili so zaradi sebe, da bodo sliali o tistem, kar sami utijo, a ne znajo ali si celo ne upajo priznati, da je temu tako. Ko to povedo drugi, se s tem strinjajo in se poistovetijo. Pri opisanem govoru dr. Kinga moram poudariti e to, da je bila etrtina poslualcev belopoltih. Videli so se v Kingovem izhodiu o takratnih normah, ko je povedal, da sta na svetu dve vrsti zakonov. Tisti zakoni, ki (po dr. Kingu) jih je postavila vija avtoriteta (v pravu naravni zakoni), in tisti, ki jih je postavil lovek. ele takrat, ko bodo zakoni loveka v skladu z zakoni, ki jih je postavila vija avtoriteta, bomo iveli v pravinem svetu. Gibanje za dravljanske pravice je torej nudilo osnovo, ki je Kingu pomagalo, da je opredelil svoja priakovanja. V govoru so

se izpostavljale besede ustev (sanjam) in ne razuma (nartujem, predvidevam). Leto kasneje je duhovnik in filozof Martin Luther King za svoje delo dobil Nobelovo nagrado za mir. tiri leta kasneje je bil nanj izveden atentat v Memphisu, v zvezni dravi Tennessee, ko se mu je sklenila ivljenjska pot . Na program Politine igre v nai dravi (tudi v mnogih drugih dravah) temeljijo na preprievanju dravljanov, da so programska izhodia doloene opcije kljuna za izhod iz krize. Ob menjavi vlade smo tako ponovno posluali o zapisih v programskih vsebinah, usklajevanju koalicijskih sporazumov in nujnosti reform. Sliali smo celo teze o tem, da je ena politina opcija bolja, ker ima v programu 30 alinej, druga pa le 15. Torej ni udno, da ljudje nikomur od vladajoe elite ne verjamemo, in tudi tisti, ki se e ni ukvarjal s politiko, a je imel doloen renome, je tega z vkljuitvijo v politiko izgubil. Dravljane (volivce) te alineje in toke ne prepriajo, ker jih tudi berejo ne. Berejo pa jih ne zato, ker vanje ne verjamejo. Ne verjamemo ne politiki in ne politikom, in stanje se le poslabuje. Kljub vsemu se vedno na novo aktivira vrsta ljudi, ki se spogledujejo s politiko. A je tu e vpraanje, ali je ta nova garnitura sploh tista, ki je zmona voditi. Za voditeljem so namre ljudje, ki so za njim zaradi tega, ker v njem vidijo sebe, a ne svojih ozkih interesov in materialnih priakovanj. Voditelji zavzemajo poloaje moralne moi in moi argumentov. Tisti pa - ponavadi - ki vodijo, se radi sklicujejo na iroke interese, ki jih ljudje ne prepoznajo oziroma jim je celo jasno, da se za njimi skrivajo osebni interesi posameznikov in interesnih lobijev. Ali nas nai voditelji in stranke navdihnejo? Ali gremo na volitve zaradi njih (da bodo zmagali, ker vanje verjamemo) ali pogosteje zato, da ne bodo drugi uspeli (izhodie najmanjega zla oziroma negativna selekcija). Sledimo (bolje: sledili bi) tistim voditeljem, ki vidijo in vodijo nae interese, kot jih mi obutimo, in ne tako, kot jih predstavlja (vsiljuje) uradna politika, ki ni ni drugega kot uveljavitev pravic posameznikov nad veino. Verjeti je potrebno torej tudi v poslovno poslanstvo, uspeh ter smisel podjetja in podjetnitva; kar je enostavno doloiti. A v svetu podjetnitva programi, akcijski in poslovni narti prav tako le meglijo stvari. Tako lahko tudi na tem podroju vidimo vrsto poslovnih nartov, ki so samo leporeje. Seveda pa je res, da je o poslovnih prilonostih laje govoriti in o njih pisati, kot pa z njimi iveti in preiveti.

RIBNIKO SODRAKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / maj 2013

ZGODOVINSKA PABERKOVANJA
So bili koevski staroselci potomci Gotov, Suevov ali nemara celo zloglasnih Vandalov, ki so oplenili Rim? So bili njihovi predniki Guduskani, ki so se bali le, da bi jim na glavo padlo nebo? Ali pa jih je v nae kraje morda vendarle pripeljal mitski praoe Gottse? V prejnji tevilki Utripa smo spoznali del razlag o izvoru Koevarjev in imena Koevje oziroma nemkega Gottschee. Nazadnje smo se zadrali pri dr. Janezu Schnlebnu, ki je menil, da ime izvira iz pozdrava Gott segen, ter pri njegovem uencu Valvasorju in njegovi domnevi, da ime Koevja prihaja iz vode. Iz vode? Da, kajti Valvasor, ki je oitno dobro poznal poplavni znaaj naega najvejega vodotoka Rine, je na straneh Slave vojvodine Kranjske zapisal: e namre malce deuje, se voda tod mono raziri in stoji kakor jezero; ko pa spet upade, zapusti veliko rib in rakov, ki jih je tok prignal iz zemlje. Zato se ta voda po pravici sme imenovati 'gut See'. Besedo 'gut' pa izgovarja Koevec kakor got ali 'gott' po nainu dolenjih Nemcev, ki tudi govore 'got' za 'gut'. Ker pravijo tudi jezeru 'Schee', je prav verjetno, da ime Gottschee od tod izvira, in bi moglo pomeniti toliko ko 'Gut-See'. Vseeno pa se je uenemu baronu zdelo, da poimenovanje Koevja brkone prej izvira iz Gotov kot iz Dobrega jezera, kar Gut-See v slovenini pomeni. Zato je morda zanimivo, da je Valvasorjeva teza dobrega etrt tisoletja kasneje kot izhodie za novo razlago sluila naprej avstrijskemu jezikoslovcu Karlu Juliusu Schrerju, zatem pa e domainu Georgu Widmerju, sicer ravnatelju realne gimnazije na Dunaju in vnetemu zbiralcu arhivskega gradiva o Koevju. Po njunem preprianju prvi del imena Gottschee lahko izpeljemo iz besede Gott oziroma Bog, v drugem pa sta, podobno kot Valvasor, videla jezero, eprav z nekoliko druganim, morda celo presenetljivim pojasnilom. Jezero z bojim imenom e naj trditev, da drugi zlog pomeni jezero (See), ostane veljavna, potem bi se moralo v okolici predvsem nahajati jezero, je razmiljal prof. Widmer in nadaljeval: Temu je tudi dejansko tako; v prejnjih stoletjih je v okolici mesta jezero zanesljivo obstajalo. To poznavalcu pokae pogled na pokrajino, to so pokazala izkopavanja na mestnem obmoju (1896) in to je tudi zgodovinsko dokazljivo. e P. Wolsegger je svojas opozoril, da je leta 1614 kranjski vicedom vladi poroal, da se je Turkom z upanjem na uspeh mono postaviti po robu samo pri Koevju,'zaradi jezera, ki ga obdaja'. e pa je jezero obstajalo e v 17. stoletju, je moralo biti v 14. stoletju obseno, v kolikor pomislimo, kako hitro lahko odloene peene in blatne mase napolnijo bazen. Dvom o tem, da se je na naem obmoju nahajalo jezero, ki je naravnost izzivalo k poimenovanju kraja, torej zdaj brkone ni ve moen, prav tako, kot ni ve mogoe dvomiti, da

Ob 650-letnici prve omembe Koevja: kako so Koevarji oplenili Rim (2. del)
drugi zlog imena pomeni 'jezero'. Zakaj naj bi naseljenci jezero, e je seveda v resnici obstajalo, imenovali boje, prof. Widmer ni vedel, domneval pa je, da je v deevnem asu pokrivalo veliko povrino, v sunem obdobju pa se spremenilo v majhno jezerce, da je bilo torej nekakno udo boje. Mono se mu je zdelo tudi, da so jezero v sicer z vodo tako revni deelici ljudje oznaevali kot boji dar. Kakorkoli e, zgodba je kot takna vsekakor vredna omembe, stvar geologov pa je, da povedo, ali smo v Koevju jezero, in to povrhu tega e veliko, res premogli tudi tristo let pred sedanjim Rudnikim jezerom ali pa gre le za nekoliko prebujno domiljijo razlagalcev. Mimogrede, nekateri so ime Koevja izpeljevali tudi iz besedne zveze Koth-See, torej Boansko ali Imenitno jezero, saj staronemko cot oziroma kot pomeni toliko kot boanski, imeniten. Od kronjarstva do koevanja Malo znani nemki pisatelj Fritz Heinz Reinisch, ki je v tridesetih letih minulega stoletja potoval po Sloveniji, je v berlinskem mladinskem glasilu Der Jungdeutsche objavil e eno zanimivo trditev. Po njegovem

Po Reinischu naj bi Koevju dalo ime kronjarjenje. preprianju naj bi namre Koevje dobilo ime po kronjarjih. Dve uri po eleznici od Ljubljane lei mestece Koevje, je Reinischevo pisanje junija 1933 povzemal asnik Jutro. V stari Avstriji je oznaevala beseda Koevar trgovca-kronjarja, ki hodi s svojim koem od kraja do kraja. In eden izmed teh kronjarjev si je tu ustanovil svoj dom in mesto je po njem dobilo svoje ime. Tudi tokrat si tisk ni mogel kaj, da zadeve ne bi ironino komentiral. Doslej je vsakdo mislil, da so Koevarji dobili svoje ime od mesta, hitlerjevski narodopisec pa nas poui, da smo tavali

v zmoti. Koevje in Koevarji so dobili ime od kronje, ki jo v Avstriji imenujejo Kotscheberkorb, tako ukazuje nemka modrost in temeljitost. Sama srea, da nam je ni treba verjeti, je v lanku z naslovom Nemka uenost in temeljitost pribil nepodpisani poroevalec. Seveda pa ob nemkih obstajajo tudi slovenske razlage, med njimi celo takna, ki bi ji lahko rekli panslovanska. e najkasneje v 19. stoletju namre v asopisih najdemo tudi mnenja, da je ime Koevje povezano z ruskim glagolom koevati, tj. iveti nomadsko ivljenje, seliti se. Davorin Trstenjak je leta 1876 v tirinajstdnevniku Zora ob koevanju npr. omenjal e, da izraz koevije narodije v ruini pomeni nomadska ljudstva, koren ko pa zapreganje vlene ivine, zaradi esar pri Srbih koija denimo oznauje zapreen kmeki voz. Koevar je tore lovek ki svoje stado, ivino vpreza, svoje premoenje na kola naloi in potuje od kraja do kraja, od mesta do mesta, in se utabori tam, kder najde pao za svojo ivino, je zakljuil. Sodobno jezikoslovje se s taknimi razglabljanji ne strinja, temve sodi, da beseda, ki je v ruino prila iz tatarskih jezikov, s Koevjem in Koevarji nima nikakrne zveze. Dediina gozda Kaj pa koe? bo ob tem verjetno porekel marsikdo. In res je ena najpogosteje slianih teorij prav ta, da naj bi Koevje dobilo ime po skupinah ko, ki so si jih sredi prostranih gozdov postavili prvi prebivalci. Celo tisti znameniti ribniki Kaarji, kakor nas prijazno imenujejo severni sosedje, tevilni povezujejo prav s koami in koarji, eprav bi prav lahko Ribnianje rpali tudi pri samostalniku Katschen, kakor so nemki staroselci ni kaj nemko pravili kaam. al etimologov tudi koa kot oznaka za (slabo) hio ne prepria, kot pravijo zlasti iz tvorbenih in naglasoslovnih razlogov. Nekaj podobnega bi najbr ugotovili tudi za goevje ali hoevje, ki pomenita z grmievjem oziroma gozdovi zarastel svet. Pa pa v Etimolokem slovarju slovenskih zemljepisnih imen lahko preberemo, da je poimenovanje Koevje nastalo iz besede Hvojevje, izpeljanke iz hvoja, v pomenu hoja, jelka, smreka. Vzglasni k- je nato v slovenini namesto priakovanega hv- nastopil iz v nemino prevzetega Gottschee, ki se v nareju izgovarja z nezveneim vzglasnim k-, e dodajajo jezikoslovci. Koevje naj bi torej pomenilo z jelovimi gozdovi poraslo podroje, sprva popolnoma slovenski izraz pa naj bi se pod vplivom nemine preobrazil v dananjo obliko. Volk sit in koza cela, bi tako lahko pravzaprav odgovorili tistim, ki se prepirajo, ali mesto in pokrajina nosita slovensko ali nemko ime. Mihael Petrovi ml. 13

maj 2013 / noviutrip@novi-utrip.eu / RIBNIKO SODRAKI UTRIP

PORT IN REKREACIJA

Medobinska liga v malem nogometu obine Ribnica

Za nami je odigranih 7 krogov MLMN. Ogledati si je bilo mogoe veliko tevilo zanimivih tekem. Na 1. mestu se je utrdila ekipa THE Nutrition brez izgubljene toke. Lestvica po konanem 7. krogu (7/18): Mesto Ekipa T Z N P DG PG GR 1 THE Nutrition 7 7 0 0 34 10 +24 2 KMN Vodnar Loki Potok 7 5 1 1 24 11 +13 3 Pristava DE-GRAZ 6 3 1 2 21 20 +1 4 KMN Avtopralnica Petek 6 3 0 3 15 15 +0 5 KMN Kot & Hotel Pub 6 2 1 3 25 13 +12 6 TD Slemena 6 2 1 3 17 20 -3 7 KMN Sodraica 6 1 1 4 7 20 -13 8 KMN Grafit 6 1 1 4 10 25 -15 9 Pristava - mladi 6 1 0 5 9 28 -19 T t. tekem, Z zmage, N neodloeno, P porazi, DG doseeni goli, PG prejeti goli, GR gol razlika, TO t. tok Vse novice, razporede, rezultate, lestvice in obvestila lahko spremljate na spletnem naslovu mlmn.sd-extrem.si. Razpored tekmovanja za junij, julij in avgust: Pripravil Joe Zidar TO 21 16 10 9 7 7 4 4 3

POLICIJA SVETUJE

Previdnostni nasveti in samozaitno ravnanje pred krajami v asu dopustov

Policijska postaja Koevje: 01 / 8939-700 Policijska postaja Ribnica: 01 / 8372-110 Interventna tevilka policije: 113

Letovia in plae V letoviih je najbolje najeti omarico za shranjevanje vrednejih predmetov, ki so obiajno v recepcijah, in tam shraniti tako denar kot osebne dokumente. Tatvine iz teh prostorov so e vedno manj mogoe, kot so tatvine iz kamp prikolic, poitnikih hiic in podobno. e posebej velja, da na plao nikoli ne nosimo veje koliine denarja in nakita, saj se nemalokrat zgodi, da tako denar kot nakit pustimo ob ali na brisai, blazini, lealniku in gremo na kopanje, to pa storilci izkoristijo ter nas v tem asu okradejo. Vedeti moramo, da so storilci te vrste kaznivih dejanj zelo premeteni, saj obiajno delujejo v skupini ter opazujejo vedenje in premike kopalcev. Ko ugotovijo, da v bliini predmetov (torbe, nahrbtniki, vreke in torbice, denarnice, kosi nakita, fotoaparati ), odloenih na plai, ni nikogar, to izkoristijo in izvrijo tatvino. e okradeni, in to v tujini Nekoliko podrobneje elimo svetovati, kako ravnati, ko ste 14

e postali rtev kaznivega dejanja tatvine, e zlasti v primerih, ko so vam bili v tujini ukradeni osebni dokumenti. Takoj po zaznavi tatvine osebnega dokumenta je potrebno krajo prijaviti na lokalni policijski postaji. Tu vam morajo policisti izdati potrdilo o kraji osebnega dokumenta. S tem potrdilom nato poiete pomo na diplomatskem konzularnem predstavnitvu Republike Slovenije, kjer vam bodo izdali dokument, s katerim boste lahko odpotovali nazaj v Slovenijo. Pri urejanju dokumenta za vrnitev vam bo v veliko pomo overjena kopija vaega osebnega dokumenta, zato je zelo priporoljivo, da si to kopijo priskrbite e pred odhodom v tujino in jo v asu potovanja hranite na drugem mestu, kot hranite osebni dokument. e pred prietkom potovanja se je dobro seznaniti, ali ima naa drava v dravi, kamor potujete, diplomatsko konzularno predstavnitvo. e tega v dravi naega obiska ni, lahko pomo poiemo na diplomatsko konzularnem predstavnitvu ene od drav, ki je lanica Evropske unije.

Blia se as dopustov in potovanj. Policisti elimo obane zato opozoriti na previdnost in zadostno samozaitno ravnanje, da bi prepreili tatvine denarja in osebnih dokumentov. V asu dopustov nas nemalokrat doleti neljuba situacija, ko nas okradejo in nam s tem povzroijo veliko teav. Storilci izvrujejo predvsem tatvino denarja, bannih kartic in osebnih dokumentov oziroma osebne izkaznice in potnega lista. Zato priporoamo, da v asu potovanja denar hranite na ve mestih (razpreno), tako da vam ga pri morebitni tatvini torbice ali potovalke e vedno ostane nekaj, in si lahko zagotovite vsaj osnovne potrebe. Zlasti, kadar potujemo v drave izven Evropske unije oziroma Evrope, si je priporoljivo doma poiskati kontaktne telefonske tevilke diplomatsko konzularnih predstavnitev, da lahko v primeru potrebe zaprosimo za pomo. Ukrepi doma Opozoriti elimo e, da smo obani ob vrnitvi v domovino dolni na upravni enoti prijaviti krajo osebnih dokumentov v roku najve osmih dni od vrnitve. V primeru, da so osebni dokumenti bili ukradeni v Sloveniji ali so bili morebiti izgubljeni, pa smo dolni na upravni enoti zadevo prijaviti v najve osmih dneh od dneva, ko smo ugotovili, da pogreamo osebni dokument. Vsem popotnikom, dopustnikom, plavalcem in ostalim obanom elimo miren in varen poletni as oddiha, najsi bo ali ob vodi ali v hribih, na poti, ali doma ali v tujini. Vodji policijskega okolia PP Koevje: Marjan Ferko Botjan Rckl

RIBNIKO SODRAKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / maj 2013

Estetski center Taleks vse za zdravje, sprostitev in lep videz

Tatjana Tomi Lautar je po izobrazbi kozmetini tehnik, nail-academy stilistka nohtov, vizaistka, maserka, reiki terapevtka tretje stopnje, osebna trenerka. V Nemiji, v Mnchnu, je dopolnila svoje znanje iz medicinske pedikure s specializacijo za saniranje vraenih nohtov z BS-sponko. V Beogradu je opravila mednarodno certificirano izobraevanje za zdravljenje aken in rozaceje z laserskim posegom in kislinami, odpravo brazgotin in zabarvanosti od aken po novih dermatolokih dognanjih ter menagment in marketing v medicinskem Spa konceptu. Redno se dodatno izobrauje in spremlja vse novosti na podroju estetike, zdravja in porta pri nas in v tujini. Ta mesec odhaja na izobraevanje v rno goro ter jeseni e v Francijo, v Pariz. Na podroju estetike, kozmetike, zdravja in porta deluje e ve kot 10 let. Najprej je delala kot kozmetiarka v kozmetinem salonu, napredovala v vodjo salona in nato nekaj let delala kot vodja v wellness centru. Tako je pridobila znanja osebnega trenerstva ter sodelovala z naimi najboljimi portniki. V sodelovanju s priznanimi nutricionisti je oblikovala in vodila diete in vadbene programe za hujanje in oblikovanje telesa ter fizioterapevtske programe za portnike. Snemala je oddaje za televizijo ter pisala lanke za strokovne revije. Vse svoje izkunje in znanja je zdruila na enem mestu kot celoto vse, kar lovek potrebuje za svoje zdravje, fizino kondicijo, sprostitev in lep zunanji videz, in nastal je estetski center Taleks. V naem centru dajemo na prvo mesto znanje, konstantno izobraevanje ter najvijo kakovost aparatur in preparatov. Na kader ima izkljuno kozmetino in zdravstveno smer izobrazbe. Velik poudarek dajemo na zasebnost strank in individualno obravnavo. Predstavitev vodje centra: centra Taleks:
Predstavitev kozmetino-estetskega

e sama lokacija vam zagotavlja popolno zasebnost in intimo, ravno tako tudi strogo profesionalno osebje, od katerega se zahte-

z aparaturami, rona limfna drenaa in e mnogo ve. Sodelujejo s portnimi klubi in portniki posamezniki pri pripravah na tekme in pri kondicijskih treningih ter opravljajo terapije po portnih pokodbah.

v sklopu terapij pa protiboleinske terapije

P R O DA M , P O DA R I M , K U P I M
Ugodno prodam dvosobno stanovanje z balkonom, 62 m, v Ribnici na Knafljevem trgu 9, 1. nadstropje, s pripadajoim parkiriem in kletjo, ck, etano urejeno. Cena 62.000 EUR. Tel.: 040 734 974 V Podgorski za dalje obdobje oddamo veje, stareje trosobno stanovanje, vseljivo julija. Ogrevanje je etano centralno na trda goriva. Stanovanju pripadajo klet, drvarnica in parkirni prostor. Najemnina: 250 EUR + stroki. Monost vrta. Ogled je moen v poznem popoldanskem asu. Pokliite po 16. uri: 041 724 359 (Ivan) V Ribnici na Knafljevem trgu oddam opremljeno in obnovljeno dvosobno stanovanje (58 m) z balkonom in kletjo. KLIMA, KTV, televizija, internet, pralni stroj. Vseljivo takoj. Ogled je moen vsak dan, po predhodnem dogovoru na tel. 041 923 947 Prodam 4 metre suhih drobnih bukovih drv. Drva so narezana na dolino 37 cm. Tel.: 031 208 554 V Ljubljani, 20 min hoje od eleznike postaje, prodam vrstno hio s 180 m stanovanjske povrine. Leto izgradnje 1962, obnove 1988, kliite 041 655 264, 01 8940 268 ali piite janezcvolk@gmail.com. Lahko nas obiete na naslovu Koevska Reka 14, 1338 Koevska Reka/narti, sodnoizvedeniko mnenje. Janez & Lucija Volk Prodam zakonsko posteljo 180 x 200, bele barve, z Meblo vzmetnicama (cena 130 EUR) in kotno sedeno garnituro z monostjo leia, rjave barve, cca. 200 x 150 (cena 60 EUR). Tel.: 070 747 720 (po 15. uri) Poslovni prostor v izmeri 30 m v prostorih bive Opreme oddamo. Tel.: 041 698 806 V Osilnici oddamo ali prodamo enosobno opremljeno stanovanje v izmeri 40 m. Tel.: 041 698 806 Podarim rabljeno spalnico brez omare (postelja 190 x 190, dva jogija, dve noni omarici, ogledalo), svetlo rjave barve, visok sijaj, lepo ohranjeno. Tel.: 041 875 387 V Koevski Reki v vestanovanjski hii ugodno oddam opremljeno garsonjero in enosobno stanovanje. Tel.: 031 617 676 V Livoldu pri Koevju ugodno prodam stanovanjsko-gostinski objekt (hio). Tel.: 031 617 676 Prodam tirisobno stanovanje (76 m) v vrstni hii v Rudarskem naselju v Koevju. Stanovanje ima lasten vhod, garao in majhen vrtiek, je obnovljeno (streha, kopalnica, okna), z monostjo ureditve podstreja (dodatnih 45 m). Tel.: 051 232 237 ali 041 645 224 Podarite odvene knjige, revije, prironike ? Preurejate stanovanje, hio in bi se radi znebili odvenih knjig? Ne zavrzite jih. Raji jih podarite. Pokliite, z veseljem pridem, jih odpeljem in ohranim. Kontakt na 030 996 225 Prodam dvosobno stanovanje v Koevju, Roka cesta, I. nadstropje v 6-stanovanjskem bloku, v skupni izmeri 72,08 m + 2 kleti in 1 drvarnica. Je delno renovirano (okna in centralna kurjava). Stanovanje je opremljeno, ima KATV in domofon. Vpisano je v ZK. Ogrevanje na trda goriva in/ali plin. Cena 55.000,00 EUR. Monost dokupa vrta za blokom. Tel.: 031 223 070 ali 031 500 622 V Kajuhovem naselju oddamo v najem garao. Tel.: 040 712 610 V Dolu ob Kolpi prodamo parcelo (zazidljiva) z brunarico. Tel.: 040 712 610 Prodamo domaijo v Kuelju stareja hia 60 m, dvorie, drvarnica, gospodarsko poslopje, kmetijska zemljia 7300 m, gozd 2700 m, elektrika, voda, kanalizacija, telefon, asfalt do hie, bliina Kolpe. Cena 39.000 EUR. Tel.: 041 956 061, 01 8954 416 (zveer) V Ribnici na Knafljevem trgu oddam opremljeno in obnovljeno dvosobno stanovanje (58 m) z balkonom in kletjo. KLIMA, KTV, televizija, internet, pralni stroj. Vseljivo takoj. Ogled je moen vsak dan po predhodnem dogovoru. Tel.: 041 923 947

maj 2013 / noviutrip@novi-utrip.eu / RIBNIKO SODRAKI UTRIP

15

PR lanek

va, da vse zaupano ostaja znotraj vrat centra. V letu 2012 so prejeli certifikat za zaupanja vredno podjetje. So edini na naem obmoju, ki izvajajo profesionalno estetsko beljenje zob. Imajo licenco, izkunje ter zadostujejo novi zakonodaji o varnosti beljenja. Njihova najnoveja pridobitev je nov laser z najnovejo tehnologijo, ki je medicinska aparatura s certifikatom za delo, s katerim imajo opravljeno certificirano licenco. Posegi, ki jih opravljajo z laserjem, so: lifting pomlajevanje obraza, vratu in dekolteja, zdravljenje aken, herpesa, glivic, odprava brazgotin, pigmentnih madeev, strij, gub, kapilar, ilnih nepravilnosti, trajna depilacija obraza in telesa. Ostale storitve, ki jih nudijo, so: vse vrste nege obraza z uporabo najmodernejih aparatur, pomlajevanje, odstranjevanje brazgotin in zabarvanosti od aken, depilacija, pedikura, pedigeliranje, masae, manikura in umetni nohti, lienje, shujevalni programi, individualna sestava diet, oblikovanje telesa, odstranjevanje maobe, strij, celulita, uvrstitev poveene koe, vadba na vibracijski ploi, prodaja visokokakovostne kozmetike za celo telo,

So med vodilnimi na podroju oblikovanja telesa in odprave maobnih oblog. Odline rezultate dosegajo zaradi kombinacije izkuenj in posebne sinergije visokozmogljivih aparatur. Odlikuje jih veliko tevilo najmodernejih aparatur. Edini na slovenskem triu delajo z dvema aparaturama kavitacije za odpravo maobe razlinih jakosti ter temu primerno nudijo dve razlini ceni. Kavitacija je trenutno ena najuspenejih terapij v boju proti maobnim oblogam. Gre za neinvazivno alternativo kirurki liposukciji. Z njo se natanno odpravlja maobne obloge, celulit in napenja poveeno koo na trebuhu, zadnjici, stegnih, bokih, nad koleni in zgornjemu delu rok. Okoliko tkivo pri tem ostane nepokodovano. Namenjena je tako enskam kot tudi mokim, ki imajo teave z nakopienimi maobnimi oblogami, ohlapno koo in celulitom, ter mamicam po porodu. V estetskem centru Taleks delajo z najmonejo aparaturo kavitacije na triu in tako dosegajo odline rezultate. Vse opise storitev si lahko pogledate na njihovi obirni spletni strani www.taleks. si ali na njihovem fb profilu. Vsak mesec vam pripravijo drugo storitev po akcijski ceni in vas o tem tudi redno obveajo. Za vse informacije in naroila so vam na voljo na telefonski tevilki 031 733 987. S predhodnim naroilom po telefonu vam nudijo tudi brezplano svetovanje. KOZMETINO ESTETSKI CENTER TALEKS, TATJANA TOMI LAUTAR S.P., MESTNI LOG 1/29, KOEVJE

ASTROLOKI NAPOVEDNIK JUNIJ - JULIJ 2013

OVEN: Velik in teek mesec RAK: Dajte no, malo dvigniti zadeve boste uredili brez teav, STRELEC: V partnerstvu boglede partnerstva. Doloene stvari bodo tekle gladko, druge le steka. S partnerjem izvedeta uspeno potovanje, pravzaprav v nasprotju z vsemi priakovanji, tudi v komunikacijskih zadevah vas bo spremljala srea. Zajela vas bo poletna lahkotnost in neobvezne rei vam bodo tekle zlahka, medtem ko bodo slubene zadeve terjale velik napor, kar se bo poznalo tudi na vai erotiki. Morila vas bo e megalomanija vaih domaih in tokrat tega ne boste zgolj mirno opazovali. etudi bosta s partnerjem podvrena kar tekim podvigom, se bosta imela zelo lepo. glavo pokonci! Resda vam partner glede vaih poklicnih zadev neusmiljeno tei in doma je tudi marsikaj narobe, vendar si svoj slubeni poloaj malo oglejte tudi z druge strani! Na dobrem glasu ste in za vas bo delala tako preteklost kot prihodnost. Zelo dobro vam gre, samo opazite to vsaj tiste formalne in zelo spotovane. Videni boste v dobri drubi in tudi denar vam bo el na roko. Zataknilo se bo pri komunikacijskih in organizacijskih zadev, sploh kadar bo lo za dopust. Ko boste vse postorili, si boste prisiljeni priznati, da je lo teje, kakor ste priakovali. ste imeli sreo, vse drugo pa bo kripalo. Veliko boste fantazirali o ureditvi svojega vsakdanjega ivljenja, vendar boste svoj grad zidali v oblakih. Vae skrivnosti sicer ne bodo prile na dan, vendar vas bo stalo doloenega napora, da jih zadrite na varnem. Bolje bi bilo, e se ne bi spuali v hitro nartovanje dopusta, ampak kaj ko se stalno prehitevate. No, ostanite budni, pa se vam morda vse iztee nad priakovanji!

BIK: V tem poletnem asu bodo

nenadoma oivele stare zgodbe. Uivali boste v zelo prijetni komunikaciji, ki bo prila po slubeni plati, utegne pa se zgoditi tudi kaj ve od tega. Svoje dogodivine boste prikrili, kajti ni vse za vsakogar. Prav tako se boste zbrali in sijajno pospravili stanovanje. Lahko bi rekli, da bo za Bike to zelo sreen mesec, pazite le na to, da vas nagon ne bo muil preve!

Slabo vreme nas je dolgo muilo, mraz se nam je zarl v kosti, navadili smo se tekih oblakov nad glavo, nenadnih neviht in poplavljenih cest. lovek, ki se navzame slabega razpoloenja, za katerega ima poleg obih tudi lastne razloge, teko sploh opazi, da so oblaki zle volje preli, da je zavel sve veter, da se je rodil veder in sreen sonni dan, da se vse obraa na dobro. Ampak res,Pie: astrolog Ivan Crni sreen as prihaja; kdor se bo le hotel imeti dobro, se bo tudi imel, drugae pa bo z vsemi tistimi, ki jim je bolezen pri srcu samo zato, ker so pozabili, kako dobro je biti zdrav.
e enkrat! Vai nasprotniki bi radi izkoristili va poloaj, zato se drite preverjene formule: povejte le toliko, kolikor je ugodno za vas, o ostalem molite. Tako vam ne bodo mogli do ivega. Pa e nekaj - partner bo ljubosumen in imel bo kar dobre razloge za to.

KOZOROG: Kozorogi bodo

uporabljali ustaljene formule: za denar bodo poskrbeli z levo roko, saj so vsi njihovi posli napeljani, v svojih vsakdanjih zadevah se jim nobena megalomanija ne bo zdela prehuda, zakon jim bo kripal, ampak to ni ni novega, za petami pa jim bo sledila e kakna ljubezenska afera, obarvana s slubeno minko. Pazite, da se vam kakna kost ne zatakne v grlu!

TEHTNICA: Tehtnicam bodo

malce na umu slubene in ljubezenske zadeve, razmiljale bodo, kako bi ti dve podroji morali biti med sabo povezani, vendar se jim bo v resnici v tem mescu le malokaj dogajalo. Bolj pusto razdobje, prepueno razmiljanju o sebi.

VODNAR: Globoko boste ponirali vase, medtem ko bo partner uganjal vsemogoe. Postajate prebrisani. Drite ga sicer na vrvici, vendar mu po drugi plati pustite, da pone, kar ga je volja. Zdi se, da ste nadvladali svoje elje, tako da vam ni ne more do ivega.

DVOJKA: Dvojkom se bo
dogajalo mnogo tega v slubi, pa tudi na dopust bodo li. Izumili ste seveda formulo, po kateri je bolje biti sreen kakor nesreen, pa vendar, ne boste na vse pustili najboljega vtisa. Kakorkoli e, glede organizacije vsakdanjika boste imeli bujno domiljijo in vse vam bo lo na roko, denarja pa vam tudi ne bo manjkalo. Dobro uijte ta as, kajti tako srenega e dolgo ne in ga tudi e dolgo ne bo.

LEV: Slubene zadeve boste

opravili z levo roko, sicer pa boste med ljudmi hodili kot duh. Za nikogar vam ne bo mar in drugim ne bo mar za vas. e e igrate puavnika, bo vseeno bolje, da ga igrate na obljudeni plai. Tudi e bo le sonce va prijatelj, vam to utegne pasati. Pa tudi iv-ava naokoli ne gre podcenjevati

KORPIJON: Verjemite, to je
mesec, na katerega ste akali! Tako reko 'pri koritu' boste. Lahko si boste vzeli potrebni denar, ne da bi vas kdorkoli pri tem oviral. V slubi boste blesteli, lahko si boste tudi kupili rei, o katerih e dolgo sanjate, lepo boste uredili dom in se, e vas bo volja, odpravili na dopust. Kujte elezo, dokler je e vroe! Uresniite si vse elje, ne zaobidite nobene!

RIBI: Kar ne gre na en nain, gre

na drugi. Bog-ve-esa se z ljudmi zmeniti ne boste uspeli, kar bi uspelo ogroziti celo va dopust, e bi bilo po njihovo. Stavili boste na slubeno karto in gotov denar, in tako dosegli vse tisto, kar vam nevoljivci sicer ne bi privoili. Sicer pa vam bo najbolje na plai.

19let z vami

DEVICA: Ugajalo vam bo delovati prikrito, izza kulis. Slubene

MONTAA VSEH VRST SENIL pO kONkuRENNIH cENAH

ALuZIJE VENEcIJANERJI LAMELNE ZAVESE RAZLINIH IRIN IN BARV SAMONAVIJALcI ROLO, NA VERIIcI ROLETE pLASTINE ALI ALuMINIJASTE kOMARNIkI SAMOSTOJNI ALI V ROLETAH
Montaa senil Kova Jernej s.p. Gornje Lepove 68, 1310 Ribnica

Gregor Gruden s.p, Grajska pot 16, 1310 Ribnica

M: 041/370-490 E: grugreinfo@gmail.com izvajanje vseh vrst elektrointalacij, montaa strelovodnih sistemov, vzdrevanje elektrointalacij ...

T: 01 836 06 82 F: 01 836 06 82 M: 041 758 552

Poklii te na s in naj za sve t i tudi pri va s!

16

RIBNIKO SODRAKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / maj 2013

ANUMALIJE

Fizioterapija za ivali
pomojo fizioterapije mono asa in denarja. Priporoolajati marsikatero tegobo, ljiva je tudi kombinacija ki jo prinesejo leta in aktivno z alternativnimi metodami. ivljenje, opisuje dr. PoKlinina praksa dokazuje, renta. V tujini je podroje da lahko s kombinacijo razrehabilitacije in fizioteralinih metod in tehnik, tako pije priznano e dlje asa konvencionalnih kot alterin je na veini naprednih nativnih metod zdravljeveterinarskih klinikah sanja, doseemo bolji rezultat moumeven del zdravljenja kot samo z eno samo metodo ivali. Pri nas je to podroje naenkrat. Kaj kombinirati veterinarske medicine priin kako, pa je odvisno od posotno e precej ve kot desamezne ivali, odloitev je setletje, bolj intenzivno pa vedno individualna, pojase razvija ele zadnjih nekaj snjuje dr. Porenta. Izboljalet. Tako v ambulanti za renje stanja je vasih opazno habilitacijo in fizioterapijo e po prvem pregledu, ki je ivali poleg rehabilitacije zaradi svoje specifinosti ortopedskih in nevrolokih vasih e kar na pol terapacientov izvajajo tudi repevtski, navadno pa je za habilitacijo pri zdravljenju to potrebnih nekaj terapij. urinske in fekalne inkon- Zanke za pomo pri hoji po Na zaetku je mono tudi tinence. Izvajajo tudi pro- stopnicah poslabanje stanja kot pogram aktivne vadbe kot posledica reakcije na terapimo pri zmanjevanju prevelike telesne jo, vendar pa je to prehodnega znaaja. tee, program aktivne vadbe za veanje Fizioterapija je lahko kodljiva v primekondicije, miine moi in vzdrljivosti. rih, ko niso upotevane kontraindikacije Respiratorna fizioterapija laja teave uporabe pri doloenih bolezenskih stanjih. z dihanjem, limfna drenaa zmanjuje otekline in motnje v prekrvavitvi ivali obutijo telesno nelagodje enako kot ljudje. Ko se pokodujejo ali so oslabele po bolezni, spremenijo svoje vedenje. Z odpravo teh teav se izboljata njihovo poutje in razpoloenje. Masaa je samo eno podroje fizioterapije, obstaja cela vrsta razlinih tehnik, ki imajo razline namene. Tako obstajajo tudi razline tehnike, kjer lahko z razlinimi oblikami dotika na doloenih mestih vplivamo Hladen obkladek po operaciji TENS hrbet topel obkladek koleno hrbet na sprostitev mehko tkivnih struktur, kar Fizioterapija za ivali je zelo razvita pri prinese olajanje, povea pa se tudi izlopsih in v tujini tudi pri konjih, v ambu- anje razlinih snovi v telesu, ki delujejo Tudi nepravilna izbira metod in tehnik lanti za rehabilitacijo in fizioterapijo pa protiboleinsko in pomirjujoe, razlaga dr. ter napana uporaba, bodisi na nepravilen nain ali ob nepravem asu, lahko naredita so sprejeli tudi e nekaj mak, dihurjev, ve kode kot koristi. Zato sta pravilna izkuncev, morskih praikov, mongolskih bira in strokovna izvedba zelo pomembni, skakaev, papigo in hrka. Lastniki ivali opozarja dr. Porenta in dodaja, da lahko se za fizioterapijo najpogosteje odloajo izvaja fizioterapijo le strokovno usposopo ortopedski ali nevroloki operaciji, bljena oseba. Doloene preproste tehnipo kateri ival ne okreva dobro ali po ke lahko sasoma prepusti lastniku ivapriakovanjih; ko opazijo, da ima boli, ki mora slediti strokovnim navodilom. leine, zelo epa ali sploh ne more hoditi ali ko opazijo, da izgublja miino Tudi zdravi in nepokodovani ivali maso. To je pogosto ele nekaj tednov ali Vaje za boljo obremenitev noge lahko ponudite ugodje ob masai. Za celo mesecev po operaciji, ko je obdosprostitev in splono dobro poutje je bje zgodnje rehabilitacije e zamujeno. Porenta. V grobem lahko loimo terapi- namre lahko dovolj e redna laina maNa sreo vedno ve veterinarjev priporoi jo na suhem in terapijo v vodi, vendar saa. Vendar pa je tudi pri tej pomembrehabilitacijo im prej, v nekaterih prime- gre za medsebojno dopolnjevanje. Od- no, da veste, kaj ponete, da ivali ne rih pa svetujejo najprej fizioterapijo, ele loitev za vrsto terapije je odvisna od kodite z uporabo napane ali pregrobe potem operativni postopek, e bo sploh e diagnoze, zdravstvenega stanja ivali in tehnike. potreben. Vedno ve je tudi ljudi, ki imajo njene zmogljivosti, pogosto pa tudi od Anja uek ostarele in oslabele ivali in vedo, da je s monosti prevoza ivali, lastnikovega
maj 2013 / noviutrip@novi-utrip.eu / RIBNIKO SODRAKI UTRIP

Fizioterapija je eno izmed podroij rehabilitacijske medicine, ki predstavlja nadaljevanje zdravljenja ivali s pomojo razlinih fizioterapevtskih tehnik in fizikalnih dejavnikov. Pri nekaterih bolezenskih stanjih je ozdravitev popolna, pri doloenih kroninih boleznih pa se lajajo teave, ki so lahko bolee ali pa tudi ne. Izboljanje stanja je individualno pogojeno, pri veini je opazno vsaj delno izboljanje, v doloenih primerih pa je uspeh e to, da se upoasni slabanje stanja. Z vsestransko obravnavo ivali v rehabilitaciji se po mnenju veterinarke in fizioterapevtke Kristine Porenta, ki je specializirana za rehabilitacijo in fizioterapijo ivali (Certified Canine Rehabilitation Practitioner), zviuje kakovost ivljenja pokodovane, bolne ali oslabele ivali, lahko se zmanja monost dodatnih pokodb, pogosto tudi potreba po zdravilih. Vpliva lahko celo na podaljanje ivljenjske dobe. Napana izbira metod in tehnik ter nepravilna izvedba fizioterapije pa sta lahko tudi kodljivi.

17

PLESKANJE IN KITANJE NOTRANJIH PROSTOROV POLAGANJE GIPS PLO (KNAUF, RIGIPS)

Igor Andoljek s.p., Kettejeva 1, 1310 Ribnica

gsm: 051 635 415

NEGA TELESA Kavitacija z RF ultrazvok elektrostimulaija radiofrekvenca solarij laser z RF MASAE terapevtske sproujoe ayurveda azijske endodermne kineziotapig PEDIKURA medicinska klasina GELeration manikura/pedikura (lak obstojen do 3 tedne)

Merharjeva ul. 15, 1310 Ribnica

KOZMETIKA nege obraza, oblikovanje obrvi, depilacije obraza in telesa

DARILNI BONI
NOVOSTI:
FIZIO.FLEX
- Po pokodbah - Bolea hrbtenica - Boleine v vratu - Iias - Hernija - Odrevenelost rok, nog - Glavoboli

Bernarda Pahulje Tomi s.p., Nemka vas 14, 1310 Ribnica

DIAMANTNI PILING OBRAZA Naroanje na nae storitve tudi preko spleta: www.jans-masaza-kozmetika.com
Predhodno naroanje, infor.:

Svetovanje in prodaja profesionalne kozmetike BABOR, GERARD`S, LCN, GEHWOL.

041/99 33 16

T R A D I C I J A I N K VA L I T E TA
Vrvarska 3, 1310 Ribnica, tel.: 01 / 836 03 67

20 let z vami

delovni as: pon. - pet.: 9 - 19 h sobota: ZAPRTO

novi modeli sonnih oal

Oglasite se pri nas na kontrolo vida Sprejemamo recepte rednega in samoplanikega okulista.

KOREKCIJSKI OKVIRJI, SONNA OALA pri nas lahko naroite KONTAKTNE LEE na podlagi okulistinega pregleda. Velik izbor tekoin za vzdrevanje kontaktnih le (mehkih, poltrdih in trdih)
NOVO V PONUDBI DALJNOGLEDI

Fasaderstvo SKAN d.o.o., Gorenje 50, 1332 Stara Cerkev Tel: 041 656 627 www.fasaderstvo-skan.si/ e-mail: info@fasaderstvo-skan.si
IZDELAVA TOPLOTNO IZOLACIJSKIH FASAD (Jub, Rofix, Weber, Baumit), SANACIJA FASAD, IZDELAVA NAPUEV. Z nami do subvencije Ekosklada (2.400 eur). Brezplana 3D tudija vaega objekta in svetovanje proizvajalcev fasadnih sistemov.

stanovanjski objekt poslovni objekt

gostinski objekt

Microera Joe ilc s.p. t Hrovaa 14A (trgovski center SPAR Ribnica) t 1310 Ribnica

01 8373 116 t 051 358 762 t {info@microera.si t www.microera.si

UGODNI NARONIKI PAKETI TER AKCIJSKI APARATI NA OBROKE!

Pooblaeni serviser in prodajalec vozil

Gornje Lepove , Ribnica tel: gsm: e-mail: urban.s@amis.net

PRESELILI SMO
SE
iz

Name

Kolodvorsko cesto 16a , Koevje

na
Velika izbira kartu za tiskalnike 5% popust staro za novo!
-5%
staro za novo

TRGOVINA JANA Joe Jaki s.p., Kolodvorska cesta 16 a, 1330 Koevje gsm: 070/700-802, e-mail: trgovina.jana@siol.com, www.jjana.si

KCIJA A R E SUP

549

LG 47LV5590 + DARILO

Velikost zaslona - 119 cm Loljivost- 1920x1080 Full HD, NetCast, Smart TV Kontrast:4.000.000:1, MCI 500Hz

149,99
AKCIJA

PRESTIGIO TABLICA PMP 7280C

Android: 4,1 Procesor: Dual Core 1,6 Ghz Notranji spomin: 8 GB Garancija: 2 leti

Sklepanje in podaljevanje naronikih razmerij - Mobitel

DARILO

MICRO SD KARTICA 8 GB

BEKO HLADILNIK CS 234020

Klima naprave za vroe snovno poletne dni! ma z o li k a k s Sten o e od monta BEKO PRALNI STROJ 599 EV 6800 Na zalogi tudi prenosne klime e za 249,99

A R CEN SUPE

299,9

A R CEN SUPE

9 199,9

Prostornina hladilnika: 183 l Prostornina zamrzovalnika: 87 l 5 let garancije

Max.tea:6 kg t. Obratov:800/min Energijski razred: A+, 5 let garancije

NA IZBIRO OKNA IN VRATA ODLINE KVALITETE!

OBIITE NAS NA KOLODVORSKI CESTI 16A V KOEVJU