Kaj lahko pričakujejo manjšinci in zdom-ci od dejstva, da so si s tem mandatom kotsogovornika ponovno pridobili ministra, ki je seveda po rangu višje od prejšnjega so-govornika, državnega sekretarja?
Konkretno in direktno pravzaprav ne veliko. Gre za simbolično priznanje, pro-blematika manjšinstva in zdomstva jepostavljena na »višji nivo«. DelovanjeUrada za Slovence v zamejstvu in po sve-tu se ni veliko spremenilo glede na prejš-nje mandate, kot minister pa lahko pri-sostvujem sejam vlade, imam lažji do-stop do drugih ministrov, posredujemlahko vsakič, ko gre za Slovence zunajmeja. Delovanje urada je s tega vidikanekoliko lažje.
In v tem je torej tudi glavna novost gle-de na prejšnje stanje, ko je urad vodil dr-žavni sekretar.
Da. Naloga tega urada je navsezadnje ko-ordiniranje delovanj ministrstev v zade- vah, ki se tičejo Slovencev v tujini.
Kako ste se v vladi zmenili glede pristoj-nosti za posamezne primere, v katere sovpleteni Slovenci v zamejstvu in po svetu?Kdaj ravnate z njimi vi, kdaj zunanje mini-strstvo?
Tega nismo še popolnoma defnirali. Zdipa se mi jasno, če se pojavi problem v za-mejstvu in je treba v Trst na pogovor spredstavniki manjšine, je to moja naloga.Ko je treba v naslednji azi iti v Rim na po-govor z italijanskim zunanjim ministrom,opravi to nalogo naš zunanji minister.
To vas sprašujem, ker je bil tak primerlani decembra, ko je bil problem s fnanci-ranjem slovenske manjšine v Italiji na vr-huncu. Takrat v Rim na pogovore za rešitevfnančne zagate, v katero je zabredla slo-venska manjšina, niste šli ne vi niti mini-ster Žbogar. V Rim je odpotoval (nekdanji)premierjev odposlanec Dimitrij Rupel.
Takrat je šel v Rim res dr. Rupel. Ni se pašel pogovarjat s predsednikom vlade Ber-lusconijem niti z zunanjim ministromFrattinijem. Pogovarjal se je s člani kabi-neta predsednika italijanske vlade. Šlo jetorej za pogovore med vladnimi unkcio-narji na istem nivoju. Pri tem torej ni ničspornega.
Pred vami smo ministra za Slovence vzamejstvu in po svetu imeli nazadnje le-ta 1992. Takrat je vaš sedanji položaj imelpro. Prunk. Ste se ob nastopu unkcije znjim kaj posvetovali? Ste morda imeli sti-ke z državnim sekretarjem Zorkom Pelika-nom, prejšnjim vodjo urada?
Z njima sem se pogovarjal, imel pa semstike tudi z drugimi, ki so vodili ta urad,na primer s proesorjem dr. Petrom Ven-cljem. Z vsemi sem se srečeval že predprevzemom svoje unkcije in seveda tudipo prevzemu.
Na kaj so vas opozarjali pri obravnava-nju problematike manjšin?
Slika, ki so mi jo prikazali, je bila bolj za-pletena, kot sem pričakoval. Manjšine sospecifčne, z enim vatlom ne moreš vse-ga zajeti: gre za različne ekonomske, zgo-dovinske, kulturne okoliščine. Vsak sub- jekt je treba obravnavati posebej, vsi sonamreč zelo občutljivi. Jaz bi rad ostal nasredini in moderiral zadeve.
Zakaj imamo od zadnjega ministra zaSlovence v zamejstvu in po svetu 16 let »luk-nje« in zakaj se je nato v prejšnjem man-datu nenadoma najprej odobril zakon zamanjšince in so se nato postavili temelji zaponovno uvedbo »manjšinskega ministra«?
Ne vem, zato je vse, kar bom govoril, sa-mo moje mnenje. Splošno gledano v sve-tu nimamo ministrstev za manjšine, ima- jo jih le nekatere države.
No, tak primer je bila tudi Italija v man-datu 2001–2006, ko je bil v Berlusconijevivladi minister za Italijane po svetu MirkoTremaglia.
To ministrstvo je posledica ukrepa, ki spa-da v desnosredinski svetovni nazor v smi-slu narodne enotnosti in narodne obram-be. Pri nas je po osamosvojitvi prišlo dozavedanja, da smo navsezadnje samostoj-ni in da je zato potrebna enotnost. Poli-tične pogojenosti ni bilo. V času, ko je naoblast prišla leva opcija, so se ta zavedanjanekoliko porazgubila. Z nastopom vladeJaneza Janše pa je vprašanje manjšine spetnekoliko bolj stopilo v ospredje.
Pred volitvami so se pojavile špekula-cije, da bi stolček ministra lahko prevzelpredstavnik manjšincev ali zdomcev. To seni zgodilo. Mislite, da se bo to zgodilo v na-slednjem mandatu?
38
intervju
23. MAREC 2009
Leave a Comment