• Embed Doc
  • Copy Link
  • Readcast
  • Collections
  • CommentGo Back
Download
 
1. Zakaj moramo podjetja v letu, ko nihče ne pričakuje dobička,plačevati akontacijo davka od dobička, izračunanega na podlagiuspešnega leta 2008? Vzemite to kot namig za učinkovitprotikrizni ukrep za mala podjetja, ki od trenutnih ukrepovnimamo nič.
Pravna podlaga, v skladu s katero si lahko davčni zavezanci zmanjšajovišino obrokov akontacije davka od dohodkov pravnih oseb, že obstaja.Podjetja - zavezanci morajo med davčnim obdobjem plačevati akontacijodavka. Akontacije se plačajo v mesečnih ali trimesečnih obrokih.Akontacija se plača v mesečnih obrokih, če znesek akontacije presega 400eurov, oziroma trimesečnih obrokih, če znesek akontacije ne presega 400eurov. Obroki akontacije dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, nakaterega se nanašajo in morajo biti plačani v desetih dneh po dospelosti.S spremembo Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb je akontacijadavka, pri zavezancih torej podjetjih, katerih davčno obdobje je enakokoledarskemu letu, enaka znesku davka, ki se izračuna od davčne osnovepo davčnem obračunu za predhodno davčno obdobje in po stopnji, ki veljaza tekoče davčno obdobje. To pomeni, da se akontacija davka za leto2009 plača glede na davčno osnovo, ki jo je zavezanec dosegel za leto2008 po stopnji, ki velja v letu 2009 - to je 21%, in ne po stopnji, ki jeveljala v letu 2008 – to je 22%, kot je bilo določeno prej. V primeru, kopodjetje - zavezanec predvideva, da se bo davčna osnova za tekočedavčno obdobje razlikovala od davčne osnove za predhodno davčnoobdobje, lahko pri davčnem organu zahteva spremembo (znižanje) višineakontacije. Davčni zavezanec to stori tako, da vloži zahtevo davčnemuorganu najmanj 30 dni pred dospelostjo obroka akontacije in priloži davčniobračun za tekoče davčno obdobje pred vložitvijo vloge, oceno davčneosnove za tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo ocenedavčne osnove. O takšni zahtevi odloči davčni organ v 15 dneh.
2. Ali lahko poveste kako nameravate zaščitili porabodavkoplačevalskega denarja za reševanje slabo upravljanihpodjetij v posredno državni lasti (podobno, kako pri bankah)?Predvsem, kaj bodo merila za definiranje podjetja kot "too big tofail"?
Krive so napačne odločitve v zadnjih 4. leti, ko so se uspešna podjetjaznašla v težavah in so davkoplačevalci posredno dejansko izgubili denar.Najbolj tipičen primer so igralnice, verjetno tudi Petrol, ki ga štejemo v takontekst. To bomo reševali na različne načine, prilagojeno razmeram vposameznem podjetju. Ponekod bo potrebna sprememba strategije indrugačni poslovni model, drugje bomo šli v enostavnejše rešitve.
 
2
3. Ali bo še v času vašega mandata zakonodaja o stečajuspremenjena tako, da bo lastnik za stečaj ali bankrot odgovarjal ssvojim premoženjem in zaporom?
To ne, pač bomo stečajno zakonodajo spremenili tako da bodo lahkoupniki hitreje vstopili v lastništvo oziramo v upravljanje s podjetji,zagotovili njegovo nemoteno delo v naprej. Ta problem se je izrazil kotpereč na primeru MIPa, tako da je MF dalo pobudo za ustrezno zakonodajno spremembo, ki jo mora sicer izvesti ministrstvo zapravosodje, ki je resorno za to odgovoren.
4. Kakšno je vaše stališče do nadomestitve socialnih transferjev zuniverzalnim temeljnim dohodkom (UTD)? Ali ste na ministrstvuizvedli kakšno študijo, ki bi ta koncept postavil kot realnomožnost
?
Univerzalni temeljni dohodek (UTD) je vse bolj pogost termin vrazmišljanjih uglednih tujih in slovenskih strokovnjakov glede prihodnostisocialnih kategorij socialne države, kar Slovenija po ustavi je. Samakategorija UTD je še v fazi razmisleka in vezana na prihodnost, tako da bohkrati z razdelava te kategorije o njej obveščana tudi javnost. Ko bodorazmisleki dovolj daleč in možnosti za uvedbo dozorele, bo prišla ta temana dnevni red, prezgodaj pa je še namigovati, kdaj.
5. Kako to, da župan Kangler dobi denar za univerzijado, od katerene bo imel nihče nobene koristi, župan Janković pa ne dobidenarja, ki mu ga je vaš predhodnik odvzel s politično motiviranospremembo zakona o financiranju občin?
Gre za dve ločeni vprašanji. Za univerzijado se je odločil slovenskiparlament in v okviru te odločitve potem vlada izvaja ustrezne ukrepeekonomske politike. Če pogledamo razrez stroškov oz. investicij zauniverzijado, je večina teh stroškov tako ali tako infrastrukturnihinvesticij, ki bi jih MB oz. njegova Univerza v naslednjih 6 letih dobilaPri problemu financiranja občin je ta sprememba bila dejansko uperjenjaproti Ljubljani, vendar je potem na osnovi iniciative ustavnega sodišča,odločil parlament v prejšnji sestavi, tako da so zdaj mesta dobila nekaterelastne vire, to je nadomestek za uporabo stavbnega zemljišča, kar jepomemben vir, tudi po obsegu za Ljubljano in prinese že nekaj več kar jeprej izgubila. In tu je še davek na promet nepremičnin, ki je zaradi krizeupadel, vendar bo s časoma zopet povečal. Prej bi rekel, da bo treba
 
3
dodatne vire nekaterim občinam omogočit, dodatne vire, da bodo lahkosame finansirale svoje povečanje izdatkov.
6. Menite, da je v trenutnih razmerah globalne gospodarske krizevarčevanje na mestu, ali pa bi država morala zagotavljati večsredstev za infrastrukturo in delovanje javne uprave in s temvzpodbujati potrošnjo?
Torej, gledano zadevo z učbeniškega vidika, spodbujati potrošnjo, vendarpa je vprašanje javnega dolga. Javni dolg mora ostati v še spremenljivihokvirih, da ne bo pritisk na plačilo v kasnejših letih, zlasti na plačiloobresti, ki bi lahko bil tako velik, da bi bistveno zmanjšal možnost zakvalitetno vodenje razvojne politike, tako da je tu treba najti enoravnotežje med spodbudami in prihranki. Tako, da ob hitrejšem padcu, jepovečuje tudi potreba po prihrankih, da ne bi dolg prišel preko neke mejein potem postale obresti pomemben del vsakega našega proračuna vnaslednjih letih.
7. Zakaj je treba DDV plačati od izdane fakture, ne pa odplačanega računa - v času krize predvsem manjša podjetja in s.p.- ji, ki delajo kot podizvajalci, ne dobivajo plačanih storitev, tako daso, če delajo, na večji zgubi, kot če ne.
Po splošnih pravilih obračunavanja DDV je potrebno obračunati DDV, ko jeblago dobavljeno oziroma je storitev opravljena. Davčni zavezanec pa selahko odloči za obračunavanje in plačevanje DDV po posebni ureditvi poplačani realizaciji, če v zadnjih 12 mesecih ni presegel 208.000 evrovobdavčenega prometa, brez DDV, in ni verjetno, da bo ta znesek presegelv naslednjih 12 mesecih. V znesek obdavčenega prometa se ne vštevaprodaja osnovnih sredstev. Davčna obveznost na podlagi prejetih plačilnastane na dan, ko davčni zavezanec prejme plačilo, to je na dan, ko jeterjatev, v zvezi s katero je nastala obveznost za obračun DDV,poravnana. Pravica do odbitka DDV pa nastane na dan, ko davčnizavezanec plačilo izvrši, to je na dan, ko je obveznost, s katero je nastalapravica do odbitka, poravnana.To pomeni, da lahko manjša podjetja in s.p.-ji, ki se odločijo za uporaboposebne ureditve po plačani realizaciji, obračunavajo DDV šele, koprejmejo plačilo svojega naročnika.
of 00

Leave a Comment

You must be to leave a comment.
Submit
Characters: ...
You must be to leave a comment.
Submit
Characters: ...